212
Ljubosumnost.
Resnična prigodba leta 1843.
Kaj se bliska sinjega kraj morja? Je li labud s snežnimi peruti? Je li Hajka urnoplavajoča Bele jadra v vetru si razvila? — Ni ne sajka urnoplavajoča Belili jader v vetru si razvila; To je Genova, preslavno mesto, Ki kraj sinjega se širi morja. Kaj  pa sveti v Genovi  se mestu? Je li  solnce  znad  nebesih modrih? Je T danica stezico visoko Zapustila,  padivsi iz neba?  — Ni ne solnce, zvezda ni danica, To je devojka le mlada v mestu, Lepa hčerka roda plemenifga. Solnce nosi na prevedrem čelu In iztočnega neba zorico Rano v milem cvetji svoga lica. Modre oka, dva nebeška raja: Raj in nebo njemu, ki ju gleda. Raj in nebo bila tud junaka, Ki se v modre oka bil zagledal. Raj in nebo se odprlo Milku, Ko je oka Cilkine zagledal. „Raj in nebo to naj bode moje,
213
Jaz naj gospodar sem tega raja, Tvoj naj bode svet ostali, mila! Zemski raj, sedmere tud nebesa Prihodnje,  vse to naj  bode tvoje! Tega le želim si raja tukaj. Jaz v njem gospodaril bom,  predraga! Za bodočnost drugo jaz ne maram. Je tako li, mila Cilka moja?" — „„Naj bo, Milko, milo dobro moje!"" Zarudi, to zrekši, deva v licu; Milko urno vrne se na dom svoj, Mile glase nosi stari mami, Mile glase o devojki svoji.
Kaj se sveti tam na polji ravnem? Je li biser alj kamenje drago? Je li cvetje rosa orosila? — Ni ne biser, ne kamenje drago, Tudi cvetja rosa ni rosila, Ampak to so Milkovi svatovi, Nosijo na glavi perje zlato, In za pasom zlate  sablje imajo. Vije se bandero tam pred njimi Jabelko rumeno je vrh tega, Jabelko okinčano z basilko. Kinčani jezdno svatovi konje Tam po polji ravnem,   kot sokoli. Ko zagledajo pa mesto belo Dobri konjič Milkov se spodtakne, Reče Milko kinčanim svatovom:
v
„Cujte me, vi kincani svatovi! Sem do  tod  na polji sem prijezdil Na konjiču bistrem kot sokolu; Al nikdar se še  spodtaknil nije, To gotovo dobro ne pomeni! Cujte toraj, kincani svatovi! Vrnite se k belemu mi dvoru Pa pozdravite mi staro mater: Da smo bili pri nevesti moji, Pa da me je zabolela glava Ter da hočem jutri po   nevesto l"
Vrnejo se kinčani svatovi,
Milko sam pa ide po nevesto,
In  ko  dojde tje do njene hiše,
Tam pri oknu vidi zraven deve
Svoje stati druzega junaka.
Bele roke je krog nja ovila
On poljubi pa jo v vedro čelo.
„0 da ne bilo bi te,  nezvesta!"
Obledi, ko to izreče Milko. —
Ali glej neznanega junaka,
Ki vesel stoji kraj  deve mile,
Od veselja mu je lice solnce.
Raj in nebo Milkovo neverno.
„Si junak li bolji ti od mene,
Ki prevzel si zaroČnico mojo?
Na junak ti bolji, na lovora!"
ReČe Milko,  meč jekleni zgrabi.
„,,Nemoj Milko!  Bog te tega varji!""
Krikne deva,  vstrašena, iz  okna,
Krikne mlada,  do Boga se čuje.
Milko pa ne sluša zaročnice.
Mrtev pade sreČneji od Milka. —
In na dom svoj vrne zdaj se Milko
Tužne glase nosi stari mami,
Tužne glase o nevesti svoji!
Pridši iz mesta se pa spomni Milko, Da je prstan zlati na neverni Roci pustil zaročnice svoje. Urno toraj se povrne v mesto, Ter hiti do hišice nezveste. „Znamenje, mi deklica daj moje, Daj   mi  prstan,   o  nevera  moja!" Pa devica v črno je zavita — — — V črno tudi mamica je njena, S solzami namaka bledo lice. „Ha, je vama drag tako bil uni, Vama,  ki ste snoČ mi  dale vero Da le mene ljubite na svetu?" Pa odgovori mu mati deve: ,,,,0 moj Milko, čuj le dobre glase Za-te dobre, ali za-me tužne:
Enega le sinka sem imela,
'Z daljnega sveta je prišel zjutraj,
Sestro  svojo v zli  čas je poljubil!""
Obledi, kot mrzli kamen, Milko Iz oči pa živ mu ogenj sine, Ogenj živ in potok gorkih solzic
Otemni mu raj njegov in nebo------------
In prepad se mu odpre nezmeren — — Gleda va-nj, vrte se mu možgani Bi li v brezden?  Ah,  bila bi mala Grehu temu žrtva tega sveta.
V  beli samostan odide Milko; Veča kazen je življenje njemu, Ki nedolžnega umorit' si upa.
Kdo je uni, ki o praznikih se
V  roci križ,   z očmi pobešenimi Okoli hrama Božjega sprehaja? —
To je Milko, nem in bled kot senca, Bol v srcu, tu. pokoro dela.
Po Ostrožnidkrm opsl. F. Slemenik.