Zadnja poročila. Potek zborovanj in prireditev ob drugem kongresu jugoslovan skega učiteljstva v Uubljani. Ljubljana pozdravlja jugoslovanske učiteljske goste. Z ljubljanskega Gradu pozdravlja došle goste jugoslovanska trobojnica. V svečanp obleko so odeta tudi mestna poslopja. Zgledu in pozivu ljubljanskega župana je sledilo tudi ljubljansko meščanstvo, ki goji odkrite simpatije do učiteljstva in je razobesilo zastave. Prvi došleci. Že v petek so pričeli prihajati prvi gostje, med njimi g. Jovo P. Jovanovič, šef kabineta ministra prosvete. V soboto v jutru se je preselila centralna kongresna pisarna in stanovanjski urad na južni kolodvor. Po kolodvoru in na poslopjih, kjer so skupna prenočišča so oznanjale table z napisom »Kongres UJU«. da so nastopili kongresni dnevi jugoslovanskega učiteljstva. Veliki, okusni lepaki so po mestu že teden dni prej naznanjali občinstvu koncert Glasbene Matice in sokolsko telovadno prireditev na čast udeležencem kongresa. V petek je izšla slavnostna številka »Učiteljskega tovariša« in je bila izročena javnosti potom kolporterjev. Veliko izneriadenje je pa bilo v soboto v kongresni pisarni, ker so proti pričakovanju že ta dan dohajali s posamezni•mi. vlaki kar trumoma udeleženci kongresa. Pozornost je vzbujalo, da so dohajali gostje iz Južne Srbije4 Skoplja. Tetova, Bitolja itd. že ta dan. Že v soboto je prišlo nad 500 udeležencev, med njimi nad polovica takih. ki prej sploli niso bili prijavljeni. iz česar je bilo sklepati. da bo udeležba nad pričakovanje velika — kakor je tudi resnično. V soboto je došel tudi Glavni odbor iz Beograda, s predsednikom Milutinom Stankovičem na čelu. Oficijelni zastopniki. Že v soboto je došel nač. min. prosvete g. Jovo Djordje .lovanovič, ki zastopa oddelek ministrstva prosvete. Ta dan je prišel tudi zastopnik Čeboslovaške Obce Učiteljske, njen I. podpredsednik g. Adolf Obst, ki zastopa 27.000 čehoslovaškega učiteljstva. V nedeljo dopoldne je pa prišel z brzovlakom dr. Svet. Stevanovič. pomoč. min. prosvete. kot osebni oficijelni zastopnik ministra prosvete. Kot zastopnik Slovaške učiteljske zveze je  došel na kongres njen predsednik g. Martin Orišek, učitelj-poslanec v čehoslovaškem parlamentu in zastopnik iste organizacije njen podpredsednik senator parlamenta — učitelj Babka Juraj ter blagajnik te zvcže Fraas Vojteh. Dohodi v nedeljo. V nedeljo dopoldne so prihaiali udeleženci z vsemi vlaki. Hrvatsko učiteljstvo jc prišlo skupno povečini ob 10. uri dopoldne. Svečan moment je bil, ko so izstopili iz železniških voz in je mogočno spontano zadonela »Lepa naša domovina« iz grl vseh prišlecev. Pozornost je vzbudilo v kongresrii pisarni. ko sta se prijavila tudi dva češka učitelja — skavta, ki sta prišla slučajno v Ljubljano in sta zaprosila, da bi smela prisostvovati kongresu. V nedeljo popoldne in še v ponededeljek so dohajali vedno novi člani, tako da je obisik izredno velik. Seja Glavnega odbora UJU. Ob osmi uri v nedeljo se je zbral v mestni posvetovalnici na magistratu ves Glavni Odbor UJU, ki je odobril letno poročilo in izvršil vse glavne priprave za razpravo na glavni sknpščini in kongresu. Konferenca delegatov in Glavnega odbora. Ob 5. uri pop. otvori v veliki dvorani hotela Union predsednik Stankovič delegacijsko zborovanje. Dvorana je bila nabito polna, ker so se delegacije udeležili poleg delegatov tudi drugi člani Udruženja. Delegati so oddali svoja overovljenja in se s tem legitimirali. Izvoljeni so bili nato sledeči odseki: odsek za overovljenje pooblastil, odsek za »Izveštaj«, odsek za poslovnik odsek za predloge in adsek za" sestavo resolucij. Kot tretja točka se je nato razpravljalo v širšem krogu o najvažnejših za- htevah učiteljstva, ki jih je treba unesti v resolucijo kongresa. Razvila se je zanimiva debata, v katero so posegli posebno delegati iz Južne Srbije (iz Bitolja, Skoplja, Kumanova itd.) Glavni predmet debate sta tvorila zakon o državnih uradnikih in zakon o narodnih šolah^ ter so se navajale hibe, ki jih obsega uradniški zakon in ki jih je treba popraviti in odpraviti iz šplskega zakona. Ob 7. uri zvečer je bilo zaključeno delegacijsko zborovanje in so pričeli zborovati odseki. Pozdravni večer v Zvezdi. Takoj po popoldanskem zborovanju je bil vrt v restavraciji Zvezda nabito poln. Veliko pozornost je vzbujal kvartet Kozina in pevski zbor Matice, pod vodstvoin tov. Juvanca. Ob zvokih godbe se je razvila prav živahna zabava in prijateljsko upoznavanje učiteljstva mcd seboj. III. glavna skupščiaa UJU 6. avgusta t. 1. Pri nabito poini dvorani ter ob zasedenih galerijah je otvoril predsednik UJU tov. Stankovič s široko zasnovanim govorom ob pol 9. uri dop. III. glavno skupščino. povdarjajoč najnujntjše zahteve in ideale učiteljstva, spominjajoč se neodrešenih bratov v Primorju in na Koroškem, katerih se hočemo vedno spominjati. Z burnim aklamiranjem je skupščina stoje sprejela brzojavko, ki jo predsedstvo odpošlje v imenu skupščine Nj. Vel. kralju. Predsednik predstavi skupščini zastopnika Češkoslovaške Učiteljske Obce g. Obsta. ki ga je skupščina istotako pozdravila z burnim aplavzom. Nato je skupščiha sprejela zapisnik včerajšnjega popoldanskega zborovanja z malimi izpreinembami. Poslovnik učiteljske skupščine. Skupščina je prešla nato v razpravo projekta poslovnika za učiteljske skupščine. Odsek je predlagal predloženi tekst s prav neznatno, sarno eno izpiremembo. Kot prvi se je oglasil v zadevi za nekatere nujne izpremembe v projektu tov. Močnik. Enako so se tudi drugi govorniki oglasili za utemeljene izpremembe v posameznih točkah poslovnika. Sprejet je bil predlog, da se poslovnik sprejme in se pooblasti glavni odbor, da spravi poslovnik v sklad z novimi izpremembami pravil. Izveštajni odsek. Izveštajni odbor je ix>dal poročilo o delovanju glavnega odbora, iz katerega posnemamo sledeče: Poročilo o delu Glavnega Odbora UJU za 1.1922/23 na III. gl. skup. v Ljubljani. Organizačno delo. Glavni odbor Udruženja jugoslovenskega učiteljstva si je stavil v 1. 1922/23 za nalogo, da ojači svojo stanovsko organizacijo. Počasi. toda sigurno, so pristopaH Udruženju tudi oni tovariši, ki so se držali zadnja tri leta pasivno zunaj organizacije, pa bodi jz tega ali onega vzroka. Nastajanje novih društev z novimi člani je bilo v preteklem letu intenzivnejše nego prej. Povdarjati je zlasti to, da so letos naša društva po Hrva.skem številnejša. da je navdušenje za delo večje in da je' pri naših hrvats.kih kolegih zmagalo naziranje, da je učiteljstvu spas samo in edino v stanovski organizaciji. Naša sila tiči v našem Udruženju; v Udruženju mora najti sleherni učitelj trdno oporo za svojo pravično stvar. iz Udruženja mora črpati novih moči za nadaljno borbo proti vsem in vsakemu, ki bi želel zapostavljati interese šolstva in učiteljstva za svpjimi osebnimi. Lanska skupščina v Sarajevu je prinesla med učiteljstvo Bosne in Hercegovine novo življenje. Organizacijsko delo med bosanskim in hercegovskim učiteljstvom se je pospešilo čim najbolj v korist vsega tamkajšnjega učiteljstva. Naše poverjeništvo v Sarajevu je poikazalo od lanske skupščine z energičnim in smotrenim delom obilo Iepih uspehov. Nadejamo se, da bodo ti uspehi tudi v bodoče ena- ko razveseljivi in da se bo strnilo v doglednem času v vrstah UJU vse učiteljstvo Bosne in Hercegovine. Pri tej priliki moramo ponoviti, da greše zelo orii člani našega stanu, ki se nahajajo — pa bodisi iz katerihkoli vzrokov — v nekem pasivnem razmerju napram našemu Udruženju ali pa so celo zunaj vrst našega UJU. Nam vsem je danes bolj kot kedaj prej nujno potrebno, da nastopamo složno bodisi kot stanovska organizacija ali pa kot stan. Na dnevnem redu so prosvetna, šolska in učiteljska vprašanja. ki močno zadevajo naše interese in zaradi katerih moramo biti v neprestani ouječnosti. V složnem nastopu Ibo naš glas močnejši, naše zahteve od>!ločnejše. naše želje enodušnejše. pa tudi naš uspeh bo sigurnejši, kajti nikogar se ne bo našlo v državi, ki bi se upal kljubovati organizaciji, broječi 14—16.000 prosvetnih delavcev. Organizacija v Dalmaciji in ta v Sloveniji sta delovali uspešno, pa tudi drugod so se kazali vidni uspehi. Neizpodbitno je, da moč celokupne organizacije zavisi od agilnosti njenih poverjeništev. čim agilnejša so poverjeništva. tem intenzivnejše je delo vse organizacije. Iz povedanega sledi, da je neobhodno potrebno, da se poverjeništva zavzamejo. za dobro organizacijo ])odrejenih društev. Po.današnjem stanju ima sorazmerno najmanj društev Črna gor-a. Morda so temu krive terenske neprilike, morda drugi vzroki, ki ovirajo organizacijsko delovanje. Toda napeti je treba vse sile. da se vzpostavijo redne razmere. Mi ne smemo in ne moremo nikdar dopustiti. da bi se kršila prava šole in učiteljstva. Oprti na svoje Udruženje moramo z vstrajnostjo in žilavostjo pomagati pošteni stvari do zmage. Delo društev je bilo v tem, kakor tudi v preteklem letu obsežno. Razpravljala so se najrazličnejša vprašanja, sklepale se resolucije, pošiljale se glavnemu odboru UJU, ki jih jc priobčeval v centralnem glasilu. če so se mu zdele važne, da zve zanje učiteljstvo vse države. Glavni odbor je reševal kolikor mogoče točno in hitro predloge, ki so mu dohajali od posameznih društev, pa naj se je zadeva tikala tega ali onega učitelja. te ali one neprijetnosti. storjene učiteljstvu ali šoli. Mnoge zadeve je odstopal gl- odbor v reševanje pristojnim ministrstvom. Glavni odbor se je toplo zavzel za hrvatsko učiteljstvo. ki ga je hotela pokrajinska prosvetna uprava disciplinirati, ker se je to učiteljstvo potezalo z vso iskrenostjo za državno in narodno edinstvo.. Zadeva je bila za hrvatske tovariše ugodno rešena, poverjenik za prosveto v Zagrebu pa razrešen svojega položaja, s čimer je prejelo preganjano učiteljstvo popolno zadoščenje. Še mnogo perečih stvari, ki čakajo v^ organizaciji na realizacijO'. Bosansko učiteljstvo je vložilo svoječasno vrsto predlogov, na katere še nima rešitve; mnogo je še nerešenih stvari, ki zadcvajo sloy; nčiteljstvo in tudi ono iz ostalih pokrajin. Največja cvira pri dosegi našili zahtev je neenakost zakonov. pa tudi nezadostno poznavanje prosvetnih razmer y posameznih pokrajinah. Baš radi tega je neobhodno potrebno, da se čim preje unificirajo pravice učiteljstva z enim zakonom, da se z enim zakonom, veljavnim za vso državo, uravnajo pota našega šolstva. Glavni odbor je združil zahteve in želje učiteljstva iz vseh pokrajin v pregledno celoto ter odstopil ves materijal pristojnemu mestu v svrho pravične rešitve učiteljskih zahtev. Odbor je na stališču. da rnora pri urejevanju svojih pravic izpregovoriti učiteljstvo tudi svojo zadnjo besedo. kajti samo ono je, ki pozna šolske in svoje razmere natanko do vseh podrobnosti. Osebne izpremembe. Med lansko in letošnjo glavno skupščino se je izvršila pri upravi našega Udruženja važna izprememba. Naš stari tovariš Mihajlo Jovič. predsednik našega Udruženja, je podal dne 26. oktobra lanskega Ieta ostavko na svoj poIožaj kot predsednik. Z ozirom na stanje, v katerem smo se nahajali po odstopu predsednika Joviča in z ozirom na ogromno delo, ki nas je čakalo, je bil izvršilni odbor mnenja da je neobhodno potrebno, da si izberemo iz svojih vrst novega predsednika, ki naj vodi nadaljnje delo v prospeh šole in učiteljstva. Pri volitvi je bil z absolutno večino glasov izvoljen UJU tov. Milutin Stankovič. član glavnega odbora in urednik »Narodne prosvete«. Delo na projektu zakona o narodnih šolah. Tri leta so že pretekla od zadnjega našega kongresa, ki je bil prava manifestacija jedinstva celokupnega učiteljstva naše države. Delo, ki je bilo zasnovano na prvem kongresu. je ostavilo za toprimeroma kratko dobo svetlo sled. NotFanji viliarji, borbe in krize so sicer provzročili. da je bilo naše delo tekom zadnjih treh let precej tiho in neopaženo, toda kljub temu je velika misel bratstva in solidarnosti, ki je švignila na plan 1. 1920, žarela i nadalje na vseh naših poznejših skupščinah i manifestirala v vseni našem delovanju. Udruženo učiteljstvo je pravilno shvačalo, da je uloga osnovne šole nad vse važna pa tudi usodna za vse naše narodno in državno življenje, vsled česar se je od početka svojega delovanja neprestano bavilo z vprašanjem šolske reforme in jedinstva prosvetnih zakonov. Vse naše delo je imelo v tem pogledu nacijalno obiležje in je težilo za tem, da se ustvari širom naše ujedinjene domovine nacionalna šola, ki naj bi bila podlaga duhovnega edinstva bodočih naših pokolenj. Pravkar pretečena doba treh let skupnega dda je pa pokazala. da so bile razmere in dogodki v tem razdobju jači od nas. Notranje državne neprilike so krive, da je danes naša država edina v Evropi. ki po končani svetovni vojni' ni uspela, da izvrši potrebne korake v pogledu prosvetne refonne! Vsakemu, ki pozna nekoliko bliže vprasanje prosvetne reforme, je jasno, da so vsi prosvetni zakoini v neki vzročni vezi med seboj in da rnora izmeni enega zakona slediti tudi izmena drugih. Nam je vsled tega potrebna celokupna prosvetna reforma, ki naj omogoči inpri tem tudi ojači osnovno prosveto najširših plasti v narodu in ustvari čimpreje nove generacije narodnega učiteljstva. S ppmočjo takega učiteljstva naj se vrši napredno, kulturno in nacijonalno delo med maso naroda, ki živi še y temi stoletij in pod sugestijo prcteklosti, ki nas je duhovno razdvajala. Vsled navedenega sta se izvršilni in glavni odbor našega Udruženja neprestano po^tezala, da se prične in tudi že enkrat reši vprašanje prosvetne reforme. Kot najglavnejše smo v tem oziru smatrali, da se sklene za vso državo enotni šolski zakon. katere mu naj slede še ostali. ki bodo uredili vprašanje učiteljskega obrazovanja. Članotn našega -Udruženja je znana v glavnih potezah zgodovina sedanjega projekta o narodnih šolah in vse njene podrobnosti. Početki dela tega projekta segajo v čas, ko je zavzemal mesto ministra prosvete g. I. j u b o m i r D a v i d o v i č , pod katerim je bil sprejet znameniti šol. zakon z dne 23. julija 1919. Takoj po našem osvobojenju je imenoval minister Davidovič komisijo prosvetnih delavcev, sestavljeno iz vseh pokrajin naše države, ki je izdelala prvi načrt zakona o narodnih šolah za vso državo. Ta načrt-je poslal g. Davidovič tudi našemu Udruženju, ki je podalo svoje mnenje o tem načrtu v različnih številkah »Narpdne Prosvete«. Vsled nastopivših razrner je bil načrt odložen do leta 1921., ko je _bila na predlog UJU nanovo sklicana po ministru prosvete učiteljska komisija, ki je na podlagi vsega zbranega materijala izdelala v maju 1. 1921. nov načrt zakona v narodnih šolah z ozirotn na razmere, ustvarjene z našim ujedinjenjem." Novoizdelani načrt je bil svoječasno natisnjen v »Narodni Prosveti«, da je moglo učiteljstvo po svojih društvih in poverjeništvih izraziti mnenje o njem. Po vsem tem je bil ves materijal odposlan glavnemu prosvetnen_iT savezu, ki naj bi izdelal nato definitivni projekt šol. zakona. Načrt in izpeljava tega posla sta bila poverjena ožji komisiji gl. prosv. saveza. v kateri je bil g. VladaRadoj e v i č , tedanji načelnik osnovne nastave v ministrstvu prosvete. G. Radojevič je načrt zakona sistemiziral v nov projekt, ki naj bi prišel pred plenum glav. prosvetnega Saveza. . Na intervencijo našega Udruženja je tedanji minister prosvete g. Svetozar Pribičevič odredil, da prisostvujejo razpravam v glav. prosv. Savezu tudi prosvetni delegati iz vseh pokrajin kot poznavalci razmer in potreb svojih krajev. Po preteku nekaj mesecev intenzivnega dela je bila stvar dovršena. toda novi projekt se v mnogih členih razlikuje od projekta ožje komisije. Vse nove izpremembe so bile objavljene v »Narodni Prosveti«, da je moglo učiteljstvo izreči o njih svojo sodbo. Sarajevska učiteljska skupščina je izrazila željo, naj pride projekt čimpreje 7>red parlament, da se tam uzakoni. Načrt je bil pozneje sprejet v delovni program koalicijske vlade, toda s prekinjenjem zakonodajnega dela v paTlamentu je bil odložen za enkrat tudi načrt šol. zakona z dnevnega reda. Da načrt še ni postal zakon, moramo zlasti mi. ki poznamo važnost prosvetnega dela za državo, narod in šolo, le obžalovati; naša skupščina in kongres sta pa poklicana. da izpregovorita o vsem tem primerno besedo. Delo glede uradniškega zakona. Eno najvažnejših vprašanj, ki je absorbiralo največji del pozornosti in aktivnosti organizacije je bilo vprašanje zakona o državnih uradnikih in uslužbencih. Učiteljstvu so znane vse borbe v tem pogledu iz »Nar. Prosv.«. iz česar je razvidno, da smo storili vse, kar se je dalo storiti, da ostanejo ohranjeni interesi in prava učiteljstva. Projekt tega zakona je imel dvc glavni redakciji, eno za časa kaolicijske in drugo pod sedanjo vlado. Bili smo solidarni z ostalim državnim uradništvom in delali smo skupno na to, da"se ta projekt čimprej uzakoni. Predsedništvo Udruženja je prisostvovalo na kongresu vseh org. drž. uradnikov iz kraljevine, kjer se je javno manifestiralo za naše zahteve. V veliko oporo pri naši borbj nam je bila moralna podpora društev, ki so nam pošiljala "proteste, katere smo sproti priobčevali v našem tisku. S tem so bile nase zahteve močno podprte, ker so merodajni faktorji videli. da je vse učiteljstvo enodušno za nami. Politični dogodki in notranje krize, ki so ovirale donošenje zakona o nar. šolah pred pa/lament, so bile tudi v tem oziru jačje od nas. Naj slede na kratko glavne zahteve, ki smo jih oficijelno stavili: Še za časa koalicijske vlade smo zahtevali. da se učitelji nameščajo z ukazom, da se s tem preneha z odrekanjem gotovih pravic učiteljstvu; da osnovne plače ne smejo biti manjše od sedanjih in da se v projektu ublaži razlika med I. in II. kategorijo v razmerju 4:3; da glede ocene učit. ostanejo veljavne za učiteljstvo tozadevne določbe. ki bodo predvidene v novem šolskem zakonu; da glede kazni veljajo za učiteljstvo določbe, ki jih predvideva šolski zakon; da se uradništvu zasigurajo politična prava; da dobe poročene učiteljice polne dnevnice; daglede razpisa, k om p e t <" n c e za službena mesta i n glede stalnosti obveljajo za učiteljstvo določbe šolskega zakona ; da se učiteljem v Južni Srbiji dovoli poseben dodatek k plači; da se povišajo draginjske doklade primerno draginji; da se izjednačijo draginjski razredi in istotako, da se dodatki za stan izvedejo za celo državo. Poleg tega je izvršilni odbor UJU izdelal posebno peticijo na g. ministra prosvete M. Trifunoviča. s prošnjo, da jo dostavi zakonodajnemu odboru. Bili smo skupno z uradniškimi organizacijami tudi pri ministru financ. Reči moramo, da so naše zahteve našle mnogo razumevanja pri merodajnih faktorjih in bi se nam bile povečini uresničile, da niso dnevni politiški dogodki povzročili odložitev rešitve tega vprašanja. S političnim odmorom v decemb.ru je bilo odloženo tudi vprašanje uradniškega zakona in v tem času smo se morali omejiti pri delu na to, kar se da izvršiti brez žakonodajne odločbe. Z novim zakonodajnim delom se je obnovila naša borba, da v uradniškem zakonu realizujemo vse naše zahteve in da čuvano naše materijalne in pravne interese. Takoj moramo izjaviti, da nas nova redakcija uradniškega zakona v mnogem oziru ni zadovoljila. Stopili sino v stik z učitelji - poslanci. da potom njih zainteresiramo parlamentarne klube za naše stanovske zahteve. Dne 17. julija t. 1. se je vršila konferenca izvršilnega odbora UJU z vsemi učitelji - poslanci, na kateri se je razmotrivalo izključno vprašanje uradniškega zakona. Podrobnosti te akcije so učiteljstvu že itak znane iz stanovskega tiska. Vsem članom vlade, zakonodajnega odbora in parlamcntarnim klubom so bile izročene naše zahteve, ugotovljene s posebnim ozirom na pragmatiko in poedine člene, na tej konferenci. Stavili smo svoje prvotne zahteve in poleg tega še: da učitelji dosežejo lahko tudi prvo grupo položajnih plač in da bo periodično povišanje določeval šolski zakon ter se v tem oziru doda pragmatiki nov člen; da se poročene učiteljice z ozirom na materijalno stran popolnoma izjednačijo z učitelji. Takoj po tcj vlogi smo ponovno intervenirali glede člena 224 projekta, in sicer smo zahtevali. d a u č i t e 1 j i. k i so dobili svoja mesta po razpisu ne stavijo na razpoloženje. katero predvideva člen 224. Medtem pa se jc pojavila že zopet nova nevarnost za nas. V vladi in parlamentarni večini se je pojavilo dvojno mišljenje in sicer v tem smislu, da bi uradniški zakon ne oseboval tudi učiteljskega materijalnega vprašanja; uradniški zakon naj bi bil samo nekak okvirni zak.on za specijalne zakone. To je bil tem težji moment za nas, ker ni upanja, da se tako liitro predloži zakon o narodnih šolah skupščini. Izvršilni odbor U.IU je potoni tiska in osebne akcfije potom svojih prijateljev započel odločno akcijo proti temu. Uspeh te akcije je bil, da je g. minister prosvete v imenu vlade dal naknadno izjavo. da velja uradniški zakon tudi za učitclje, da se učitelji uvrste tudi v prvo grupo položajnih plač, a da se pri členu 224 ne inore izvzeti učiteljstva. Z ozirom na vse to je narodni poslanik - učitelj. g. Svetozar Gjorgjevič v sporazumu z izvršilnim odborom UJU in drugimi učitelji -"* poslanci obeli strank, taiko radikalne. kakor demokratske, izdelal predlog izprememb in dopolnil k uradniškemu zakonu, v katere je vnesel vse naše zahteve. Po tej borbi in vseh naporih, ki smo jih imeli in podvzeli v zaščito interesov učiteljstva, prednašamo postopanje pristojnih faktorjev pred najvišji foruin učiteljstva, pred glavno skupščirio, da tudi ona izreče končno svoje objektivno mišljenje. Predlogi gl. skup. UJU v Sarajevu. Predlogi glavne skupščine UJU v Sarajevu so bili predloženi ministrstvu v posebni spomenici. ki je bila objavljena učiteljstvu potom stanovskih glasil. Mnogo zahtev je uspelo, toda mnogo jih ima opraviti z velikimi zaprekami in težavami. ki jih bo glavni odbor skušal realizovati tekom časa in ob ugodnih prilikah. Naš tisk UJU. V pretečenem letu se je videlo, kaj zmore naš tisk. Videli smo, s koliko odločnostjo, s koliko spretnostjo je zastopala Narodna Prosveta naše stanovske interese. S svojim pisanjem jc postala eden prvih in najbolje urejevanih stanovskih listov in nam je prinesla mnogo ugleda. Enako je tudi nase centralno pedagoško glasilo »Učitelj« prineslo v pretečenem letu mnogo dragocenih sestavkov. Članstvo UJU Najrazveseljivejše poglavje naše organizacije je pa stalno naraščanje članstva. Udruženje šteje danes skupaj 213 okrajnih učiteljskih društev in 10.208 članov. Posamezna poverjeništva imajo: Pov. Beograd 100 dr., 4744 čl.; pov. Zagreb 43 dr-, 1571 čl.: pov. Ljubljana 32 dr., 2446 čl.; pov. Sarajevo 27 dr., 758 čl.; pov. Split 11 dr., 689 čl. Nase clanstvo raste. Proti lanskemu letu je članstvo znatno in razveseljivo naraslo. Okrajnih učiteljskih društev smo imeli lani vsega 172, letos jih pa imamo toliko več, da.to lahko naznačimo kot znaten uspeh. Posebno je to razveseljivo, ker so se okrajna učiteljska društva osnovala tam, kjer dosedaj ni bilo smisla za stanovsko organizacijo. Pa tudi številčno je znaten naš dvig. Lani smo imeli 8110 članov, letos lahko rečemo. da je nad dve tretjini vsega učiteljstva v državi udruženega v naši organizaciji. Ni pa v našem članskem številu vračunan znaten broj srbskih učiteljskih društev, ki se niso p_otradila, da pravočasno vplačajo svoje članske prispevke. Zaradi tega se ti člani v smislu pravil niso mogli vračunati kot člani Udruženja. Poleg tega tudi tu ni vračunanega mnogo članstva iz Hrvatske in Slavonije. Tu se namreč okrajna društva vedno presnavljajo in pristopajo vedno nova društva na svojih zborovanjih k Udruženju. Zato onlh društev. ki so se javila po zaključku letošnje poslovne dobe, nismo mogli upoštevati v našem izkazu. Ni več daleč čas ko bo naše Ud.ruženje lahko izjavilo, da ima vse nčiteljstvo za sabo. Materijalni položaj UJU. Glede materijalne strani U.IU je vfdeti iz poročila. da budget posebno obremenjujejo listi. Glavni odbor je sta! v tem oziru na stališču, da ni noben-i žrtev prevelika, ki jo izda za naš tisk. Da si nekoliko odpomore. je pričel izdajati zbirko »Predavač«, ki donaša nekai dobičkn. hkrati pa služi kot praktična knjiga pri pouku učiteljstvu. Izdanja večjega mladinskega spfsa y založbi U.IU se še ni moglo realizovati. Račun kaže, da je imelo Udruženje v pretečenem letu 502.292 Din doliodknv in 408.422 Din izdatkov. Saldo je 33.869 dinarjev. Poročilo nadzornega odbora ugotavlja podrobno te postavke in predlaga absolutorij glavnemiu blagajniku in odboru. Debata o letnem poročilu. Izveštajnl odbor je predlagal. da se izreče Glavnemu odborii zaupnfca fn da se očuva tudi nadalie decorum nascea Udruženja. kf ga Je visoko dvfgnif Gla\rf odbor. Prihod Slovaških zastopnikov Preds. Je nato pozdravil zastopnike Slovaškc učit. zv.. ki so došli medtem v dvorano. Oglasif se je nato k besedi senator Babka. ki je skupščino nozdravll v imenu slovaškega učitetjstva in posebno povdarjal solidarnost med jugoslovanskim in slovaškim učiteijstvom. (Sledilo je burno odobravanje.) Sprejetje ,,Izvešta)a" in budgeta. Skupščina je sprejela po dveurni debati letno poročilo in proračun, kakor je bil v tisku predložen delegatom. Izprememba pravil. Izpremenili so se sledeči členi pravil: čl. 2.. 11., 14., 16., 17., 18., 19. in 22. Resolucije in prediogi. Popoldne so se obravnavali predlogi in resolucije, ki sta jih predložila odbora. Volitve — novi odbor. V glavni odbor UJU so bili izvoljeni sledeči člani; IZVRŠILNI ODBOR: Predsednik Milutin Stankovič, urednik Nar. Prosv. in učitelj iz Beograda; Jelisaveta Vavra, učiteljica iz Zagreba; Antonije Mlade* novič, učitelj iz Beograda; Mih. Stano* jevic, učit. v penziji iz Beograda; Vlada K. Petrovič, učitelj iz Beograda; Jov. P. Jovanovič, šef kabineta min. prosvete; Jelisaveta Radovič; Petar Vutešanovid; Jovan Milijevič; Žika Radosavljevič ; Tihomir Kostič;. Proka Damjanovič; Svetislav Avramovič. NADZORNI ODBOR: Svetislav Ivkovič; Živko Jovanovič; Miloš Milo= ševič ; Julijana Gnjizovičeva ; Matija Ljubič. ČLANI IZ POKRAJIN: Srbija: Zor- ka Petrovič — NoviSad; Todor Dimitrijevič; Milan Smiljanič; Split: Ivo Radovanovič; Tilka Fantela; Zagreb: Stiepan Zaninovič; Jelisaveta Vaura; Jovo Milojevič; Blaž Štetič; Sarajevo: Nikolaj Jo- vanovič; Dane Ručič; Nasiv Resulovič: Ljubljana: Pavel Flere; Anton Gtms: Iv. Tomažič. ZAMENJEMCI: Jovan Telebakovič: Pavle Sinčič — Beograd: Ivo Antonijoli — Split; Ivan Dimnik — Ljubljana; Ljudevit Krajačič — Zagrcb: Radomir Vujič — Sarajevo. Telovadba in narodna zabava na Taboru. Na večer se je vršila dobro uspela telovadba in prav animirana zabava. (Obširneje in podrobneje poročilo prinesemo \^ prih. številkah.)