© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Rok Čeferin, Meje svobode tiska GV založba, Ljubljana, 2013 Jernej Letnar Černič Article information: To cite this document: Letnar Černič, J. (2013). Rok Čeferin, Meje svobode tiska GV založba, Ljubljana, 2013, Dignitas, št. 57/58, str. 285-286. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/57/58-16 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 285 DIGNITAS n Rok Čeferin: Meje svobode tiska Svoboda izražanja sodi med ključne predpostavke pravne dr- žave, saj uresničuje vrednote pluralne, strpne, širokosrčne in svo- bodomiselne družbe. Njeno uresničevanje seveda ni odvisno od ustrezne normativne ureditve, temveč predvsem od zrelosti vsa- kokratne demokratične družbe. Zrelost vsakokratne demokratič- ne družbe pa se kaže predvsem v zrelosti lastnikov medijskih hiš, da dajejo prednost skupnemu, javnemu interesu pred svojimi par- tikularnimi, pogosto ozko zasebnimi interesi. Vse to je v pluralni družbi težko doseči, zaradi česar Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji sodni praksi vseskozi poudarja pluralnost, ki temelji na soočenju različnih mnenj in stališč. Ko pluralnosti v družbi ni, taka družba ni pluralna, saj je svoboda izražanja prepo- gosto podrejena zasebnim interesom. Rok Čeferin v svojem delu obravnava meje svobode tiska. Ta namreč ni absolutna pravica – omejuje jo vrsta izjem. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu avtor obravnava meje svo- bode tiska v ustavnosodni praksi slovenskega ustavnega sodišča, v drugem delu predstavlja in analizira sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, tretji del pa je posvečen primerjavi sodne prakse slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodi- šča za človekove pravice. Avtor v uvodnem delu poudari, da ima tisk pomembno vlogo pri nadziranju oblasti. Tisk je »varuh javnega interesa (public wat- chdog)«, pri čemer se avtor distancira od izraza »javni pes čuvaj«, ki se po njegovem mnenju v slovenskem prostoru napačno upo- rablja (str. 30). Prvo poglavje se posveča analizi štirinajstih odločb ustavnega sodišča in poudarja, da ima država tako negativno kot pozitivno obveznost za uresničevanje svobode tiska. Država ne sme posegati v uživanje svobode izražanja, pri čemer mora tudi sama zagotavljati, da je svoboda tiska spoštovana tudi v horizon- Recenzija Rok Čeferin: Meje svobode tiska GV založba, Ljubljana, 2013 Jernej Letnar Černič 286 DIGNITAS n Predstavitve knjig in recenzije talnih razmerjih med zasebniki. Drugo poglavje je posvečeno predstavitvi in analizi sodne pra- kse Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobo- de izražanja in tiska. Avtor analizira 34 sodb ESČP z različnih vidi- kov svobode izražanja in tiska, pri čemer je analizirano tudi polje proste presoje (margin of appreciation), ki je ključno orodje ESČP pri presojanju, ali je prišlo do kršitev 8.–11. člena Evropske kon- vencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Avtor v tretjem, zadnjem delu primerja prakso obeh sodišč in ugotavlja, da sta dokaj primerljivi in podobni. Pri tem pogumno zapiše, da če »ekonomski ali (in) politični centri moči prevzamejo nadzor nad poročanjem tiska in vplivajo na predrugačanje poro- čanja medijev v skladu z njihovimi ekonomskimi ali (in) politič- nimi interesi, potem tako pasivno obnašanje države pomeni ne- posredno kršenje njenih obveznosti iz 10. člena EKČP« (str. 268). Takšnemu sklepu kaže pritrditi. Vprašanje pa je, kako zagotoviti, da bo država opravljala svojo vlogo v razmerju do svobode izra- žanja. Svobodi izražanja – kot tudi širši vedi, pravu človekovih pravic – se v slovenskem prostoru pogosto posveča premalo pozornosti. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je še po- sebej marginalno obravnavana. Zato je pričujoče delo več kot do- brodošlo. Pomeni pomemben prispevek k znanstveni razpravi o svobodi tiska in izražanja v slovenskem pravnem prostoru. Hkrati pomeni korak naprej pri razvoju slovenske pravne terminologije na področju prava človekovih pravic in ustavnega prava. Želimo si, da mu bodo sledila podobna dela, ki bodo razvijala vedo o pra- vu človekovih pravic. Monografija bo tako v prihodnje v pomoč tako akademikom in praktikom kot tudi študentom, ki šele stopa- jo na pota raziskovanja domače in evropske prakse na področju svobode izražanja.