KOLEDAR Vsebina. Naša kraljevska rodovina; poglavar katoliške cerkve; vladike Slovencem; premakljivi godovi 20. stoletja in kalendarij . . . . 1 do 27 Kje in kako je razširjena po Sloveniji Mohorjeva knjiga (zemljevid)......28 in 29 O zemljevidu Mohorjeve knjige. — Kolkovanje listin . ..............30 Poštne pristojbine...........31 Abecedni imenik svetnikov in godov .... 33 Kolednik..............38 Od faraonov do Zveze narodov......41 Krivčki pa rožmarin (Ant. Komar).....51 Zanimive številke...........59 Naš komunizem (Aleksej)........60 Iveri................63 Novi zakon o neposrednih davkih (dr. L. O.) . 64 Proč z alkoholom I (dr. Fedor Mikič) . ... 68 Od belih rok do črnih tal (Lea Fatur) ... 71 O človeškem zobovju (dr. I. Oblak) .... 81 O samomorih in še kaj (Aleksej).....83 Radio — Ljubljana (F. Bizjak)......86 Razgled po svetu ...........90 Ali katoliška vera res propada?.....97 Naši življenjepisi...........99 Nekaj važnejših dogodkov.......101 Za gospodinje.................103 Glasnik Družbe sv. Mohorja ....... 103 Seznamek župnij, krajev, poverjenikov in število udov Družbe sv. Mohorja.....105 Statistični izkaz Mohorjanov v letu 1928 . . 114 Sejmi v Sloveniji, na Koroškem in v Julijski krajini..............122 Pesmi: Pastir, Nesrečni Janezek, Pesmi malih, Otroci love kresnice. Naznanilo. Gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik petero knjig, namreč; 1. Koledar za leto 1929. 2 Življenje svetnikov. 5. zvezek; uredil dr. Fr. Kovačič. 3. Dr. J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda. 4. N. Velikonja: Višarska polena. Slov. Večernic 81. zv, 5. Silvo Kranjec: Kako smo se zedinili. Za doplačilo: Franc Černe: Živinoreja. Leopold Turšič: Tiho veselje. Dr. Anton Jehart: Iz Kaire v Bagdad. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekani)! ali župniji, v kateri se je vpisal. — Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. — Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino, omot itd.), katere imajo gospodje poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, naj jim družbeniki povrnejo. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred franko dopošljejo zanesljivo do 5. marca 1929 na naslov; Družba sv, Mohorja v Celju. Katere knjige izda Družba za leto 1929, glej Glasnik, str. 103. Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in konča z mesecem februarjem. Pri vsaki vpisovalni poli je več položnic. Ker je denar drag in je škoda, če leži brezplodno v predalih, prosimo gospode poverjenike, da naj tudi letos pošiljajo nabrano udnino Družbi sproti, morda mesečno. Dosmrtniki naj se vsako leto zglase pri gosp. poverjeniku, po katerem žele v jeseni dobiti knjige, posebno v tistih krajih, kjer je več gospodov poverjenikov. Na prepozna oglasila ali naročila brez denarja se po družbenih pravilih Družba ne more ozirati. Celje, meseca oktobra 1928. Družbeni odbor. KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA 1929 IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU 1928 NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU R. Z. Z O. Z. (FRAN MILAVEC, CELJE) II 182 " NAŠA KRALJEvSHt RODOVINA. ALEKSANDER L kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju; regent od 24. junija 1914; kralj od 17. avgusta 1921. Marija, kraljica, rojena kot romunska kraljična 9. januarja 1899, poročena 8. junija 1922. Peter, prestolonaslednik, rojen 6. septembra 1923 v Beogradu. Tomislav, kraljevič, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu. POGLAVAR KATOLIŠKE CERKVE: PAPEŽ PIJ XI. rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu z imenom Ahil Ratti; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen 6. februarja 1922, kronan 12. februarja 1922. VLADIKE SLOVENCEM: Dr. Frančišek Borgia Sedej, nadškof goriški, rojen 10. oktobra 1854 v Cerknem, posvečen za nadškofa v Gorici 25. marca 1906. Dr, Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski, rojen v Begunjah 29. maja 1850, posvečen 12. septembra 1897 za škofa v Sarajevu, od 22. maja 1898 škof v Ljubljani. Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski, rojen 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem, posvečen za škofa 19. marca 1911 v Trstu, škof v Mariboru od 29. julija 1923. Dr. Adam Hefter, knez in škof krški, rojen 6. decembra 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa 7. februarja v Solnogradu, ustoličen v Celovcu 12. februarja 1915. Dr. Alojzij Fogar, škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici. PREMAKLJIVI GODOVI DVAJSETEGA STOLETJA. Leto Pepelnica Velika noč Vnebohod Binkošti Presv. Rešnje Telo Prva adv. nedelja 1930 1931 1932* 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 5. marca 18. februarja 10. februarja 1. marca 14. februarja 6. marca 26. februarja 10. februarja 2, marca 22. februarja 7. februarja 26. februarja 18. februarja 10. marca 23. februarja 14. februarja 6. marca 19. februarja 11. februarja 2. marca 22. februarja 20. aprila 5. aprila 27. marca 16. aprila 1. aprila 21. aprila 12, aprila 28. marca 17. aprila 9. aprila 24, marca 13. aprila 5. aprila 25. aprila 9. aprila 1. aprila 21. aprila 6. aprila 28. marca 17. aprila 9. aprila 29. maja 14, maja 5, maja 25. maja 10. maja 30. maja 21, maja 6. maja 26. maja 18. maja 2. maja 22. maja 14. maja 3. junija 18. maja 10. maja 30. maja 15. maja 6. maja 26. maja 18. maja 8. 24. 15. 4. 20. 9. 31. 16. 5. 28. 12. 1. 24. 13. 28. 20. 9. 25. 16. 5. 28. junija maja maja junija maja junija maja maja junija maja maja junija maja junija maja maja junija maja maja junija maja 19. 4. 26. 15. 31. 20. 11. 27. 16. 8. 23. 12. 4. 24. 8. 31. 20. 5. 27. 16. 8. junija junija maja junija maja junija junija maja junija junija maja junija junija junija junija maja junija junija maja junija junija 30. novemb. 29. novemb. 27. novemb, 3. decemb. 2. decemb. 1. decemb. 29. novemb. 28. novemb. 27, novemb. 3. decemb. 1. decemb. 30. novemb. 29. novemb. 28. novemb. 3. decemb. 2. decemb. 1. decemb, 30. novemb. 28. novemb. 27. novemb. 3. decemb. * V 1, 1932 se premakne (sicer stalni) praznik Marijino Oznanjenje na beli ponedeljek, ki je 4. aprila. NAVADNO LETO 1929 ima 365 dni (med temi 65 nedelj in praznikov po starem štetju) ter se začne in konča s torkom. ZAČETEK LETA 1929. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne 1. decembra. ASTRONOMIČN1 LETNI ČASI. Pomlad se začne dne 21. marca ob 3. uri 35 min. Poletje se začne dne 21. junija ob 23. uri 1 min. Jesen se začne dne 23. septembra ob 13. uri 53 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 8. uri 53 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. GODOVINSKO ŠTEVILO. Zlato število ... 10 Rimsko število . . 12 Epakta.....XIX Nedeljska črka . . F Solnčni krog ... 6 Letni vladar Luna. NEBESNA ZNAMENJA. Pomlad: ff|f oven . . . mu bik ... jft dvojčka . . PoI.tJ.i -fg rak ... «f lev ... §> devica . . PREMAKLJIVI PRAZNIKI. Ime Jezusovo 2. januarja. Binkošti 19. maja. Sv. Družina 13. januarja. Sv. Trojica 26. maja. Sedemdesetnica 27. jan. Sv. Rešnje Telo 30. maja. Pepelnica 13. februarja. Srce Jezusovo 7. jun. Žal. Mati božja 22, marca. Angelska ned. 1. sept. Velika noč 31, marca. Roženv. nedelja 6, okt. Nedelja varstva sv. Jožefa Posv. cerkva 20. okt. 21. aprila. Kristus Kralj 27. okt. Križevo 6., 7., 8. maja. Zahvalna nedelja 3. nov. Vnebohod 9. maja. Prva adv. ned. 1. dec. Od božiča do pepelnice je 50 dni — 7 tednov in 1 dan. Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. DR2AVNI PRAZNIKI. 1. Vidov dan! 28. junija, 2. Zedinjenje SHS: 1. decembra. 3. Rojstni dan kralja Aleksandra: 17. decembra. postl 1. Pomlad, (postne) kvatre 20., 22. in 23. februarja. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 22., 24. in 25. maja. 3. Jesenske kvatre 18., 20. in 21. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 18., 20. in 21. decembra. 1, Dnevi zgolj z d r ž k a (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pa se sme le enkrat do sita najesti) imajo t- 3. Dnevi strogega posta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo tt-Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. ZNAMENJA ZA MESEČNE SPREMENE. Mlaj.............@ Prvi krajec.......... Ščip ali polna luna........V Zadnji krajec..........C MRKI SOLNCA IN LUNE LETA 1939. Leta 1929 bo mrknilo solnce dvakrat, luna v tem letu ne bo mrknila. Po srednji Evropi bo viden samo obročasti solnčni mrk 1. novembra. Dne 9. maja popolni solnčni mrk; začetek ob 4-33, konec ob 9'48. Viden bo v južni Afriki, na Madagaskarju in Indijskem Oceanu, v Indiji, na Kitajskem, južnem Japonskem, otokih Sunda, v Gvineji in Avstraliji. Dne 1. novembra obročasti solnčni mrk; začetek ob 10-12, konec ob 15'57. Viden bo na Atlant. Oceanu, v zapadni in srednji Evropi, na Sredozemskem morju, v Mali Aziji, Arabiji, Afriki in na zapadnem delu Indijskega Oceana. VREMENSKI KLJUČ s katerim vsakdo lahko zve za vreme celega leta naprej, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec ]) , ščip ® , zadnji krajec C in mlaj ©). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zapadnlku, sneg ob ▼zhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali ju£ozapadalku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. Jaian: T tehtnica . . . -A- a Ig škorpijon . "l n Jp strelec . . • / Zl.a: © aZ kozel . . . /S si jft vodnar \ . . m 35 ribi . , ■ ■ K PO HRVATSKO: SIJEČANJ. — PO SRBSKO: JAHYAP. — PO ČEŠKO: LEDEN. _PO POLJSKO: STYCZEN. — PO RUSKO: flHBAPb. 7 8 9 10 11 12 NOVO LETO. OBREZOVANJE GOSPODOVO. IME JEZUS; MAK. C GENOVEFA, DEV. TIT, ŠK.; ANGELA FOL, TELESFOR, PAPEŽ, M. 13 14 15 N p T S Č P S N p T SV. TRIJE KRALJI. RAZ-GLAŠENJE GOSP. VALENTIN, ŠKOF. SEVERIN OP.; TEOFIL. JULIJAN IN BAZILISA. PAVEL, PUŠČAVNIK. HIGIN, PAPEŽ, MUC. € ARKADIJ, MUČ. 1. PO RAZGL. GOSP. SV. DRUŽINA; VERON. FELIKS (SREČKO) N. MAVER; HABAKUK. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 sj 28 29 30 31 P T S C P * S MARCEL, PAPEŽ. ANTON, PUŠČA VNIK. S V,.PETRA STOL. 5 MARIJ IN TOV., MUČ. S. PO RAZGL. GOSP. FABIJAN IN SEBAST. NEŽA (JANJA), D., M. VINCENCIJ (VINKO), ZAROKA MARIJE DEV TIMOTEJ, ŠKOF. SPREOBRNJ. PAVLA.® POLIKARP, ŠKOF, M. P T S Č .. PREDPEPELNIČNA. JANEZ ZLATOUST. ROGER IN TOVARIŠI. FRANČIŠEK S„ C. U. MARTINA, DEV., MUČ. PETER NOLASKO, SP. ( ZADNJI KRAJEC DNE 2. OB 19-44 (SNEG). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE VODNARJA © MLAJ DNE 11. OB 1-28 (MRZLO). DNE 20. OB 13-43. J) PRVI KRAJEC DNE 18. OB 16-15 (LEPO). DAN ZRASTE ZA 1 URO IN 1 MIN. ® ŠČIP DNE 25. OB 8 09 (SNEG). DAN JE DOLG OD 8h 25' DO 26'. OKROG 3400 PR. KR. KRALJ MENES, USTANOVITELJ EGIPČANSKE DRŽAVE. f JANUAR IMA 31 DNI. ČLOVEK IMA PRED SABO ŽIVLJENJE IN SMRT, KAR HOČE, MU BO DANO. (sv. pismo, sir 15. ie.) NOVO LETO: PO OSMIH DNEH JE BILO OTROKU DANO IME JEZUS. (LK 2, 21.) BOŽJA PREVIDNOST RAVNA NAŠA POTA. NEDELJA PO NOVEM LETU: MODRI IZ JUTROVEGA. (MT 2, 1—12.) JOŽEF IN MARIJA SE VRNETA Z DETETOM IZ EGIPTA. 1. PO RAZGL. GOSP.: DVANAJSTLETNI JEZUS V TEMPLJU. (lk 2, 42—52.) SPOMNI SE, DA POSVEČUJEŠ GOSPODOV DAN. 2 PO RAZGL. GOSP.: O ŽENITNINI V KANI GALILEJSKI. (JAN 2, 1—11.) MARIJA POSREDOVALKA MED NAMI IN JEZUSOM. 1. PREDPEPELN.: O DELAVCIH V VINOGRADU. (MT 20, 1—16.) BOG, KI NAS JE USTVARIL BREZ NAS, NAS NE BO ZVELIČAL BREZ NAS. ZAPISKI. 1.1.1863 OSVOBODITEV SUŽNJEV V ZE-DINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. 2.1.1905 JAPONCI ZAVZAMEJO PORT ARTHUR. 8.1.1918 WILSON PROGLASI SVOJIH »14 TOČK«, 10.1.1920 ZAČETEK ZVEZE NARODOV. 18.1.1871 OBNOVITEV NEMŠKEGA CESARSTVA. ČE PLOHE V PROSINCU JAMEJO DRETI, ŽENJICE POLETI NIMAJO KAJ ŽETI. ČE VINKA SOLNCE PEČE, V SODE VINCE TEČE. AKO JE V PROSINCU GORKOTA, BO V JESENI SIROTA. V PROSINCU MRZLO, DA POKA, BO V JESENI SADJE IN MOKA. PO HRVATSKO: VELJAČA. — PO SRBSKO: EEPAJIb. IGNACIJ (OGNJESL.). ( SVEČNICA. DAR. G/ 15 16 Pff S t FAVSTIN, MUČENEC. JULIJANA, DE V., MUČ. N P T S Č P S 2. PREDPEPELNIČNA. BLAŽ, ŠKOF, MUČ. ANDREJ KORSINI, ŠK. AGATA, DEV., MUČ. AMAND; DOROTEJA. ROMUALD, OPAT. JANEZ OD MATA, SP. CIRIL ALEKS., C. UČ.j APOLONIJA, MUČ. 9 10 11 12 13 14 N P T Sff Č 3. PREDPEPELNIČNA. SHOLASTIKA, DEV. LURŠKA MATI BOŽJA. PUST. SEDEM SV. UST. PEPELNICA. KAT. R.; GREGORIJ II., P. VALENTIN (ZDRAVKO). 17 18 19 20 21 22 23 N P T S Č f Pff S t 1. POSTNA NEDELJA. 3> FRANČIŠEK KLE. SIMEON, ŠKOF, MUČ. KONRAD, PUŠČAVNIK. KV. SADOT, ŠK., IN TOVARIŠI, MUČ. IRENA (MIROSLAVA). KV. SV. PETRA STOL.; MARGARETA. KV. PETER DAM. © 24 25 26 27 28 N P T S Č 2. POSTNA NEDELJA. MATIJA, APOSTOL. VALBURGA, DEVICA. MATILDA, DEVICA. GABRIEL OD Z. M. B. ROMAN, OPAT. ( ZADNJI KRAJEC DNE 1. OB 1510 (LEPO). © MLAJ DNE 9. OB 18-55 (DEŽ IN SNEG). ) PRVI KRAJEC DNE 17. OB 1-23 (MRZLO). • ŠČIP DNE 23. OB 19-59 (DEŽ IN SNEG). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE RIB DNE 19. OB 4-17. DAN ZRASTE ZA 1 URO 28 MINUT. DAN JE DOLG OD 9 h 30' DO 10 h 58'. 480 PR. KR. GRKI PREMAGAJO PERZIJANE PRI SALAMIN1. FEBRUAR IMA 28 DNI. JAZ SEM LUC SVETA; KDOR HODI ZA MENOJ, NE HODI V TEMI, AMPAK IMA LUČ ŽIVLJENJA. (ZVELICAR. JAN 8, 12.) 2. PREDPEPELN.: PRILIKA O SEJAVCU IN SEMENU. (LK 8, 4—15.) BOŽJA BESEDA OBRODI V PREPROSTIH, NE V PREVZETNIH SRCIH. 3. PREDPEPELN.: JEZUS OZDRAVI SLEPCA. (LK 18, 31—43.) VERA ODPRE DUŠI OČI, DA UME SKRIVNOSTI BOŽJEGA KRALJESTVA. 1. POSTNA: JEZUS TRIKRAT SKUŠAN. (MT 4, 1—11.) SKUŠNJAV NE ZMAGAŠ RAZEN Z BOŽJIM OROŽJEM. 2. POSTNA: JEZUS SE NA GORI IZPREMENI, (MT 17, 1—9.) NE V HRUPU SVETA, V SAMOTI SE NAM RAZODEVA BOG. ZAPISKI. 2. II. 962 OTON VELIKI KRONAN ZA RIMSKEGA CESARJA. 4. II. 1815 ROJEN JOSIP JURAJ STROSS- MAYER V OSJEKU. 8. II. 1725 UMRL RUSKI CAR PETER VELIKI. 22. II. 1848 IZBRUHNE REVOLUCIJA V PA- RIZU. 23. II. 303 CESAR DIOKLECIJAN ZAČNE PREGANJATI KRISTJANE. ČE NA SVEČNICO OD STREHE KANE PREJ KO OD SVEČE, NE BO šE KMALU KONEC ZIME. AKO SNEG DALJ KO 17 TEDNOV LEŽI, SLABA LETINA SLEDI. čE PTIČI UJETI SO TOLSTI, MASTNATI, BO DOSTI SNEGA ŠE IN MRAZA PRESTATI. PO HRVATSKO: 02UJAK. — PO SRBSKO: MAPAT. — PO ČEŠKO: BREZEN. PO POLJSKO: MARZEC. — PO RUSKO: MAPTb. 1 Pff ALBIN (BELKO), ŠKOF. 2 S f SIMPLICIJ, PAPEŽ. 3 N 3. POSTNA NEDELJA. KUNIGUNDA, CES. C 4 P f KAZIMIR, SPOZN. 5 T f JANEZ JOŽEF OD KR. 6 S f SREDP. PERPETUA. 7 č f TOMAŽ AKV., C.UČ. 8 Pff JANEZ OD BOGA, SP. 9 S f FRANČIŠKA RIMSKA. 10 N 4. POSTNA (SREDP.). 40 MUČENCEV. 11 P f SOFRONIJ, ŠKOF. @ 12 T f GREGORIJ VEL., PAP. 13 S f TEODORA, MUČ. 14 Č f MATILDA; PAVLINA. 15 Pff KLEMEN M. DV„ SP. 16 S f HILARIJ IN TACIJAN. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P f T t S f Č f Pff s f N P f T t S f Čf Pff s f N 5. POSTNA (TIHA). JEDERT, DEV. CIRIL JERUZ., UČ. 3 JOŽEF, ŽENIN MAR. D. ALEKSANDRA, MUČ. BENEDIKT, OPAT. ŽAL. MATI BOŽJA. JOŽEF ORIOL; PEL. 6. POSTNA (CVETNA). GABRIEL, ARHANGEL OZNANJ. MAR. D.* ® EMANUEL, MUČ. JANEZ DAM., C. UC. VEL. Č. JANEZ KAP. VEL. P. CIRIL, M.; BERT. VEL. S. JANEZ KL. VELIKA NOČ. VST. G. BENJAMIN, MUČ. ( ZADNJI KRAJEC DNE 3. OB 1209 (DEŽ). © MLAJ DNE 11. OB 9*37 (DEŽ IN SNEG), f PRVI KRAJEC DNE 18. OB 8-42 (DEŽ). ® ŠČIP DNE 25. OB 8-46 (DEŽ). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE OVNA DNE 21. OB 3-35. ZAČETEK POMLADI. NOČ IN DAN STA ENAKO DOLGA. DAN ZRASTE ZA 1 URO 45 MINUT. DAN JE DOLG OD lih 2' DO 12h 47'. 323 PR. KR. UMRL ALEKSANDER VELIKI. MAREC IMA 31 DNI. AKO BOŠ ISKAL GOSPODA, SVOJEGA BOGA, GA BOŠ NAŠEL, CE GA BOŠ LE ISKAL IZ VSEGA SRCA IN Z VSO BRIDKOSTJO SVOJE DUŠE. '(sv. pismo. v. moz 41, 29.) 3. postna: jezus izžene hudiča iz mutca. (lk 11, 14-28.) kdor ni s kristusom, je zoper njega. 4. postna (sredp.): jezus nasiti pet tisoč mož. (jan 6, 1—15.) brez božjega blagoslova je prazno naše delo. 5. postna (tiha); judje hočejo jezusa kamenjati. (jan 8, 46—59.) pot resnice vodi skozi točo psovk in laži. 6. postna (cvetna); jezus jezdi slovesno v jeruzalem. (mt 21, 1—9.) od slave do križa je samo en korak. velikonočna: jezus vstane od mrtvih. (mk 16, 1—7.) do vstajenja vodi bogovdano trpljenje. ZAPISKI. 3. in. 1861 ODPRAVLJENO KMEČKO POD- LOŽNIŠTVO V RUSIJI. 13. III. 1848 IZBRUHNE REVOLUCIJA NA DUNAJU. 15. iii. 44 pr. kr. umorjen julij cezar. 17. iii. 1861 viktor emanuel i.oklican za »kralja italije«. 30. iii. 1856 sklenejo rusi in francozi mir v parizu. če sušeč vabi ovčice na paše zelene, — jih mali traven spet v hleve sežene. če sušeč grmi, — lakota beži. če v sušcu more kmet orati, — bo v malem Travnu moral počivati. kar sušca zeleni, se rado posuši. HALF77MK H. PO HRVATSKO: TRAVANJ. — PO SRBSKO: AIIPHJI. — PO ČEŠKO: DUBEN. PO POLJSKO: KWIECIEN. — PO RUSKO: AnPUJIb. 8 9 10 11 12 13 14 15 P T S C P S N P T S č P * N VELIKI PONEDELJEK/ FRANČIŠEK PAVLAN. C RIHARD, ŠKOF. IZIDOR SEV., ŠK„ C. UČ. VINCENCIJ F.; IRENA. SIKST L, PAPEŽ. 1. POVELIKON. (BELA). HERMAN JOŽEF. ALBERT, ŠKOF. MARIJA KLEOFOVA. ( ECEHIEL, PREROK. LEON VELIKI, PAPEŽ. JULIJ L, PAPEŽ. HERMENEGILD, MUC. 2. POVELIKONOČNA. JUSTIN, MUČENEC. PETER GONZALEZ; TEODOR, MUČENEC. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 T S C P S N P T S Č P S N P T BENEDIKT J. LABRE. > VARSTVO SV. JOŽEFA. APOLONU, MUČENEC. LEON IX., PAPEŽ. NEŽA (JANJA) MONT. 3. POVELIKONOČNA. ANZELM, C.UC. SOTER IN GAJ, PAR ADALBERT (VOJT.). ® JURIJ, MUČENEC. MARKO, EVANG. KLET IN MARCELIN. PETER K.; PEREGRIN. 4. POVELIKONOČNA. PAVEL OD KRIŽA, SP. PETER, MUČENEC. KATARINA SIENSKA,D.; MARIJAN MUČ. C ZADNJI KRAJEC DNE 2. OB 829 (DEŽ). ® MLAJ DNE 9. OB 21-33 (SPREMENLJIVO). 5 PRVI KRAJEC DNE 16. OB 1509 (SPREM.). ® ŠOT DNE 23. OB 22-47 (LEPO). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE BIKA DNE 20. OB 1511. DAN ZRASTE ZA 1 URO 39 MINUT. DAN JE DOLG OD 12 h 50' DO 14 h 29'. 146 PR. KR. RIMLJANI RAZRUŠIJO KARTAGINO. APRIL IMA 30 DNI. NE BODI ZA POROKA ČEZ SVOJE MOČI; ČE SI PA SPREJEL POROŠTVO, MISLI NA VRAČILO. (sv. pismo. sir 8, 16.) 1. povelik.: jezus se prikaže ob zaprtih durih. (jan 20, 19—31.) kes je velesila, iz katere kali prenovljenje človeštva. 2. povelik.: jezus dobri pastir. (jan 10, 11—16.) javno delo bi bilo uspešnejše, da je več dobrih pastirjev in manj najemnikov. 3 povelik.; jezus napoveduje svoj odhod. (jan 16, 16—22.) čim bolj krščansko živiš, tem več boš prestal, a za zmago in veselje. 4 povelik.: jezus obeta učencem sv. duha. (jan 16, 5—14.) ni vse, kar se človeku zdi hudo, vedno res tako. ZAPISKI. h- 2. iv. 568 langobardi odidejo iz pa- nonije v italijo. 6. iv. 1909 peary doseže severni tečaj. 13. iv. 1829 proglas. enakopravnost katoličanov v angliji. 24j iv. 1877 rusija napove vojno turčiji. 16. iv. 1346 dušan silni kronan za carja srbov in grkov, SLANA V APRILU JE BOLJ NEVARNA KOT POLETI TOČA IN SUŠA SOPARNA. ČE PENICA POJE, PREDEN TRTA BRSTI, SE KMET DOBRE LETINE VESELI. ČE JE MALI TRAVEN PREVEČ GORAK, SE VELIKI TRAVEN OBRNE NAOPAK. KOLIKOR PRED SV. MARKOM ŽABA REGLJA, TOLIKO pO SV. MARKU POČIVA MOLKLA. PO HRVATSKO: SVIBANJ. — PO SRBSKO: MAJ. — PO ČEŠKO: KVETEN. PO POLJSKO: MAJ. — PO RUSKO: MAfi. 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 N P T S Č P * S N P T S Č FILIP IN JAK. ML., AP. ATANAZIJ, ŠKOF. C NAJDENJE SV. KRIŽA. FLORIJAN (CVETKO). 5. POVELIK. (KRIŽEVA). PIJ V., PAPEŽ; IRENEJ, JANEZ EV. I STANISLAV, ŠK. JSk PRIK. MIHAELA. J KRISTUSOV VNEB. @ ANTONIN, ŠKOF. FRANČIŠEK; MAMERT. 17 18 6. POVELIKONOČNA. PANKRACIJ, MUČ. SERVACIJ, MUCENEC, BONIFACIJ, MUČ. IZIDOR; ZOFIJA. D JANEZ NEPOM.; UBALD. 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P * Sff N P T S Č Pft S t t N P T S Č PASHAL BAJLONSKI, ERIK, KRALJ. BINKOŠTI. PRIH. SV. D. PETER CELESTIN, P. BINK. PONEDELJEK.* FELIKS KANTAL, SPOZ. KV, EMIL (MILAN), MUČ. JANEZ K. DE ROSSI. ® KV, MAR. D., POM, KR. KV. URBAN I., PAPEŽ. l.POBINK. PRESV.TR. FILIP (ZDENKO) NERI. BEDA ČAST., C. UČ. AVGUŠTIN, ŠKOF. MARIJA MAGD. P. PRESV. REŠNJE TELO. ANGELA; KOCIJAN, M.; PETRONILA. DEV. C ( ZADNJI KRAJEC DNE 2. OB 2-26 (LEPO). © MLAJ DNE 9. OB 7-07 (SPREMENLJIVO). J PRVI KRAJEC DNE 15. OB 21-56 (LEPO). ŠČIP DNE 23. OB 13-50 (VELIKO DEŽJA). ZADNJI KRAJEC DNE 31. OB 17-13 (LEPO). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE DVOJČKOV DNE 21. OB 14-48. DAN ZRASTE ZA 1 URO 15 MINUT. DAN JE DOLG OD 14h 32' DO 15h 47'. 313 PO KR. CESAR KONSTANTIN DA SVOBODO KRŠČANSTVU. MAJ IMA 31 DNL RAHEL ODGOVOR UTOLAŽI JEZO, TRDA BESEDA VNEMA SRD. (sv. pismo, preg 15,1.) 5. POVELIK.: JEZUS UČI O MOČI MOLITVE. (JAN 16, 23—30.) KDOR NE MOLI, ZAUPA ZGOLJ SEBI; KDOR MOLI, ZAUPA BOGU. 6. POVELIK.: JEZUS GOVORI O PRIČEVANJU SV. DUHA. (JAN 15, 26—27; 16. 1—4.) MNOGI NAPADAJO VERO, KER JE NE POZNAJO. BINKOŠTNA: JEZUS GOVORI O SV. DUHU IN O LJUBEZNI. (JAN 14, 23—31.) USODA CERKVE JE VSE dni TAKA KAKOR NJEN PRVI DAN. 1. POBINK.: JEZUSU JE DANA VSA OBLAST. (MT 28, 18—20.) ZAVEROVANOST VASE VODI V KRIVIČNO SODBO O BLIŽNJEM. ZAPISKI. 5. V. 1789 ZAČETEK FRANCOSKE REVOLUCIJE. 5. V. 1821 UMRL NAPOLEON I. NA OTOKU SV. HELENE. 20. V. 1498 VASCO DE GAMA DOSPE OKOLI AFRIKE V INDIJO. 23. V. 1915 ITALIJA NAPOVE VOJNO AVSTRO - OGRSKI. 29. V. 1453 TURKI ZAVZAMEJO CARIGRAD. TA MESEC CEDI NAJOBILNEJŠE, DRUGA POLOVICA NJEGOVA NAJBOLJ ZDRAVE ROSE. MOKRI TROJAKI — TOLST BOŽIČ. O SV. URBANU ŽITO NI ŠE DOBLJENO NE IZGUBLJENO. ČE VELIKI TRAVEN VEČERNO ROSO NAPAJA, BO DOSTI VINA IN OBILNA KLAJA. H. PO HRVATSKO: LIPANJ. — PO^SRBSKO: JVHHJE. — PO ČEŠKO: ČERVEN.— PO POLJSKO: CZERWIEC. — PO RUSKO: IKDHb. 1 10 11 12 13 14 15 N P T S Č P S N P T S Č P S FORTUNAT, SP. 2. POBINKOŠTNA NED. ERAZEM, ŠKOF, MUČ. KLOTILDA, KRALJ. FRANČIŠEK KAR., SP. BONIFACIJ, ŠKOF, M. NORBERT, ŠKOF. SRCE JEZ.; ROBERT. © MEDARD, ŠKOF. 3; POBINKOŠTNA NED. PRIMOŽ IN FELICIJAN. MARGARETA, KR. BARNABA, APOST. JANEZ FAKUND, SP. ANTON PADOV., SP. BAZILIJ, CERKV. UČ. 5 VID IN TOV., MUČ.; GERMANA, D. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 N P T S Č P S N P T S Č P S N 4. POBINKOŠTNA NED. FRANČIŠEK; JOŠT. ADOLF, ŠKOF. EFREM SIRSKI, C. UČ. JULIJANA, DEVICA. SILVERIJ, PAPEŽ, MUČ. ALOJZIJ (VEKOSLAV). PAVLIN NOL., ŠKOF. ® 5. POBINKOŠTNA NED. AGRIPINA, DEV., MUČ. JANEZ KRST. KRES. VILJEM, OPAT. JANEZ IN PAVEL, MUČ. HEMA (EMA), VDOVA. VIDOV DAN. IRENEJ. PETER IN PAVEL, AP. 6. POBINKOŠTNA NED. SPOMIN SV. PAVLA. C © MLAJ DNE 7. OB 14-56 (SPREMENLJIVO). ) PRVI KRAJEC DNE 14. OB 615 (DEŽ). • ŠčIP DNE 22. OB 515 (VELIKO DEŽJA). C ZADNJI KRAJEC DNE 30. OB 4-54 (DEŽ). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE RAKA DNE 21. OB 23-01. ZAČETEK POLETJA. NAJDALJŠI DAN IN NAJKRAJŠA NOČ. DAN ZRASTE DO 20. ZA 18 MINUT IN SE ZOPET SKRČI DO 30. ZA 4 MINUTE. DAN JE DOLG OD 15h 48' DO 16t 2'. 395 CESAR TEODOZIJ RAZDELI RIMSKO CESARSTVO V VZHODNI IN ZAHODNI DEL. JUNIJ IMA 30 DNI. V MIRU SI LAHKO Z MNOGIMI LJUDMI, SVETOVAVEC PA TI BODI MED TISOČI EDEN. 2 POBINK.: PRILIKA O VELIKI VEČERJI. (LK 14, 16-24.) PROT IN HIACINT. IME MARIJA; MACE-DONIJ, ŠKOF. FRANČIŠEK KALD., SP. POVIŠ. SV. KRIŽA. 17. POBINKOSTNA NED. M. D. 7 ŽAL.; NIKOM. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 P T S t C Pff S f N P T S C P S N P KORNELIJ, P.; LJUDM. LAMBERT, ŠKOF. KV. JOŽEF KUPERTIN. JANUARIJ IN TOV. m KV. EVSTAHIJ IN TOV. KV. MATEJ, AP. IN EV. 18. POBINKOSTNA NED. TOMAŽ VIL., ŠKOF. LINUS, P.; TEKLA, M. MAR. DEV., REŠ. UJETN.; GERARD, ŠK. KAMIL IN TOV., MUČ. CIPRIJAN IN JUST. C KOZMA IN DAMIJAN. VENČESLAV, KR., M. 19. POBINKOSTNA NED. MIHAEL ARHANGEL. HIERONIM (JERKO). • MLAJ DNE 3. OB 1248 (LEPO). ]> PRVI KRAJEC DNE 10. OB 23-57 (LEPO). " ® ŠČIP DNE 19. OB 016 (SPREMENLJIVO). ( ZADNJI KRAJEC DNE 26. OB 307 (DEŽ). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE TEHTNICE DNE 23. OB 13-53. ZAČETEK JESENI. DAN IN NOČ STA ENAKO DOLGA. DAN SE SKRČI ZA 1 URO 40 MINUT. DAN JE DOLG OD 13h 26' DO lih 46'. 1519—1522 ŠPANCI PRVIČ OBJADRAJO ZEMLJO. SEPTEMBER IMA 30 DNI. RAZUMNEGA HLAPCA LJUBI KOT SEBE, NE KRATI MU SVOBODE, NE PUŠČAJ GA V UBOŠTVU. (sv. pismo. sir 7, 22.) 15. POBINK.! JEZUS OBUDI MLADENIČA V NAJMU. (LK 7, 11—16.) MATERINSTVU GRE SPOŠTLJIVO USMILJENJE. 16. POB.i JEZUS OZDRAVI VODENIČNEGA IN GOVORI O PONIŽNOSTI. (LK 14, 1—11.) KDOR HOČE BITI POVSOD PRVI, JE SAM SEBI IN DRUGIM V NAPOTJE. 17. POBINK.: O NAJVEČJI ZAPOVEDI, MESIJA SIN DAVIDOV. (MT 22, 34—46.) STRAST ZLORABLJA TUDI NAJSVETEJŠE STVARI. 18. POBINK.: JEZUS OZDRAVI MRTVOUDNEGA (MT 9, 1-8.) VERA V POMOČ BOŽJO DELA ČUDOVITE STVARI. 19. POBINK.: PRILIKA O KRALJEVI ŽENITNINI. (MT 22, 1-14.) kDOR ZAMETA KLIC BOŽJI, MU NI POMOČI. ZAPISKI. 2. IX. 31 AVGUST PREMAGA ANTONIJA PRI AKCIJU. 2. IX. 70 TIT RAZRUŠI JERUZALEM. 4. IX. 1870 PROGLAŠENA REPUBLIKA V FRANCIJI. 5.1X 1905 RUSI IN JAPONCI SKLENEJO MIR V PORTSMOUTH-U. 6. IX. 1914 FRANCOZI PORAZIJO NEMCE OB MARNI, 27. IX. 1825 PRVA ŽELEZNIŠKA VOŽNJA. KAKRŠNO VREME PRVI DAN KANE, RADO VES MESEC TAKO OSTANE. NA SV. MATEJA VREME UGODNO, OSTANE TAKO ŠTIRI TEDNE PRIHODNO. GROM IN TRESK O SV. MIHELI HUDE VETROVE POMENI. ČE PTICE SELIVKE PRED SV. MIHELOM NE LETE SE PRED BOŽIČEM NI BATI ZIME TRDE. PO HRVATSKO: LISTOPAD. — PO SRBSKO: OKTOBAP. — PO ČEŠKO: RIJEN. PO POLJSKO: PAŽDZIERNIK. — PO RUSKO: OKTHBPb. 8 9 10 11 12 13 14 15 T S C P S N T S C P S N P T REMIGIJ, ŠKOF. ANGELI VARUHI. i KANDID, MUČENEC. FRANČIŠEK SERAF. PLACID IN TOV., MUC. 20. POB. £OŽN. VENCA. BRUNON, SP. M. D., KRALJ. SV. R. V.; JUSTINA, DEV. BRIGITA, VDOVA. DIONIZIJ IN TOV., M. FRANČIŠEK BORGLA. D ALEKSANDER SAULI. MAKSIMILIJAN, ŠK., M. 21. POBINKOŠTNA NED. EDVARD (SLAVOLJUB). KALIST, PAPEŽ, MUC. TEREZIJA, DEVICA. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 S C P S N P T S C fP N P T S Cff GAL, OPAT; GERARD. MARG. MAR. ALAKOK. LUKA, EVANGELIST. © PETER ALKANTARA. 22. POB. POSV. CERKV. JANEZ KANCIJAN, SP. URŠULA IN TOV., M. KORDULA, DEV., MUC. KLOTILDA, DEV., MUC. RAFAEL, ARHANGEL. KRIZANT IN DAR. C EVARIST, PAPEŽ, MUC. 23. P. KRISTUS KRALJ. FRUMENCIJ, ŠKOF. SIMON IN JUDA, AP. NARCIS, ŠK.; IDA, DEV. ALFONZ RODRIGUEZ. VOLBENK, ŠKOF. © MLAJ DNE 2. OB 23-19 (LEPO). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE ŠKORPIJONA i PRVI KRAJEC DNE 10. OB 19-05 (SPREM.). DNE 23. OB 22-42. ® ŠČIP DNE 18. OB 13 06 (SNEG IN DEŽ). DAN SE SKRČI ZA 1 URO 43 MINUT. c ZADNJI KRAJEC DNE 25. OB 9-21 (SPR.). DAN JE DOLG OD 11 h 43' DO 10h oo'. 16,—19. X. 1813 NAPOLEON I. PREMAGAN V BITKI , NARODOV PRI LIPSKEM. OKTOBER IMA 31 DNI. KJER PIJANOST KRALJUJE, NI NOBENE SKRIVNOSTI; TAM PRAVICE POZABIJO IN PRAVDE UBOGIH PREVR2EJO. (SV. PISMO. PREG 31, 4—5.) 20 POBINK.: JEZUS OZDRAVI SINA KRALJEVEGA URADNIKA. (JAN 4, 46—53.) VERA ZAHTEVA PONIŽNO SRCE, ZATO NAPUH NE VERUJE. 21 POBINK.: PRILIKA O NEUSMILJENEM HLAPCU. (MT 18, 23—35.) USMILJENJA JE VREDNO SAMO USMILJENO SRCE. 22. POBINK.: O DAVKU CESARJU. (MT 22, 15—21.) GLEJ NA STVAR, NE NA LJUDII 23. POBINK.: JEZUS OBUDI JAJROVO HČER. (MT 9, 18—26.) LE NAPUH ZAMETUJE, ČESAR NE UME. ZAPISKI. 12. X. 1492 KRIŠTOF KOLUMB ODKRIJE AMERIKO. 24. X. 1648 SKLENJEN WESTFALSKI MIR PO 30 LETNI VOJNI. 24. X. 1795 TRETJA DELITEV IN KONEC POLJSKE. 30. X. 1905 CAR NIKOLAJ II. DA RUSIJI ustavo. 31. X. 1517 ZAČETEK REFORMACIJE PO M. LUTRU. SV. GAL - DEŽEVEN ALI SUH -PRIHODNJEGA POLETJA OVADUH. KONEC VINOTOKA DEŽ -RODOVITNO LETO. PREJ KO V KOZOPRSKU LISTJE ODPADE, RODOVITNEJŠE BO PRIHODNJE ■ LETO. ČE SE DREVJE POZNO OBLETI. HUDA ZIMA SLEDI. VSI SVETNIKI. SPOMIN VERNIH DUŠ. 24. POB. ZAHVALNA. VIKTORIN, ŠKOF, MUČ. KARELBOROMEJ, ŠK. CAHARIJA IN ELIZAB. LENART (LENKO), OP. JANEZ GABRIEL PERB. KLAVDIJ IN TOV., MUC. TEODOR (BOŽIDAR). 3 OTMAR, OP.; NEŽA AS. 26. POB. NEDELJA. ® GREGORIJ ČUDODELN. ODON, OPAT. ELIZABETA, KRALJICA. FELIKS VAL,, SP. DAROVANJE MAR. D. CECILIJA, DEV., MUC. KLEMEN, PAPEŽ, MUC.; FELICITA, MUC. C PO HRVATSKO: STUDENI. — PO SRBSKO: HOBEMBAP. — PO ČEŠKO: LISTOPAD. — PO POLJSKO: LISTOPAD. — PO RUSKO: HOflBPb. 25. POBINKOŠTNA NED. ANDREJ AVELIN, SP. MARTIN (DAVORIN), ŠK. MARTIN, PAPEŽ. STANISLAV KOSTKA. JOZAFAT KUNCEVIČ. LEOPOLD (LEVKO), KR.: JEDERT, DEVICA. 27. POBINKOŠTNA NED. JANEZ OD KRIŽA, SP. KATARINA, DEV., MUC. SILVESTER, OPAT. VIRGILIJ, ŠKOF. GREGORIJ III., PAPEŽ. SATURNIN, MUCENEC. ANDREJ, APOSTOL. © MLAJ DNE 1. OB 13-01 [SNEG IN DEŽ). D PRVI KRAJEC DNE 9. OB 15-10 (LEPO). ® ŠČIP DNE 17. OB 1-14 (MRZLO). C ZADNJI KRAJEC DNE 23. OB 17-04 (LEPO). solnce stopi V znamenje STRELCA dne 22. ob 1814. dan se skrči za 1 uro 16 minut. dan JE DOLG OD 9b 57' DO 8h 41'. 11. XI. 1918 PODPISANO PREMIRJE MED FRANCOZI IN NEMCI. NOVEMBER IMA 30 DNI. TRI RECI PRETRESEJO ZEMLJO: HLAPEC, CE SE VLADARSTVA POLASTI, BEDAK, CE SE NAJE, IN ZOPRNA 2ENSKA, CE JO KDO VZAME V ZAKON. (SV. PISMO. PREG 30, 21.) 24. POBINK.: JEZUS MED VIHARJEM V LADJICI SPI. (MT 8, 23—27.) TUDI V NAJVEČJEM VIHARJU ŽIVLJENJA SMO V BOŽJIH ROKAH. 25. POBINK.: PRILIKA O PŠENICI IN LJULJKI. (MT 13, 24—30.) BOŽJE POTRPLJENJE Z GREŠNIKOM JE NEIZMERNO. 26 POBINK.: PRILIKA O GORČIČNEM ZRNU IN O KVASU. (MT 13, 31—35.) EDINO ŽIVO KRŠČANSTVO PREKVASI ČLOVEŠKO DRUŽBO. 27 POBINK.: O RAZDEJANJU JERUZALEMA IN POSLEDNJI SODBI. (MT 24, 15—35.) TUDI GREHE NARODOV DOSEŽE BOŽJA PRAVICA. ZAPISKI. 8. XI. 1620 ČEHI PORAŽENI NA BELI GORI. 11. XI. 1927 PODPISANA FRANCOSKO-JUGOSLOVANSKA ZVEZNA POGODBA. 16. XI. 1869 OTVORJEN SUEŠKI PREKOP. 21. XI. 1806 NAPOLEON I. PROGLASI »KONTINENTALNO ZAPORO«. 26. XI. 1812 IZBRUHNE POŽAR V MOSKVI, ZASEDENI OD NAPOLEONA. 27. XI. 1865 ROJEN JANEZ EV. KREK. če sv. martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. če sv. martin še listje obdrži, huda zima sledi. mecesnova špica pade vselej na kopno zemljo. sneg, ki na sv. andreja zapade, sto dni leži in žita mori. PO HRVATSKO: PROSINAC. — PO SRBSKO: flEKEMBAP. — PO ČEŠKO: PROSINEC. — PO POLJSKO: GRUDZIEN. — PO RUSKO: flEKAEPb. 8 9 10 11 12 13 14 15 N P T S C P * S N P T S C P S N 1. ADVENTNA NED. @ EDMUND IN TOV., MUČ. BIBIANA, DEV., MUC. FRANČIŠEK KS„ SP. BARBARA, DEV., M. SABA, OP.; KRISPIN. MIKLAVŽ (NIKOLAJ). AMBROZIJ, ŠKOF, C. UČ. 2. ADV. BREZM.SP.M.D. EVTIHIJAN, P. PETER FOURIER, ŠK. } LAVRET. MATI BOŽJA. DAMAZ, PAPEŽ. ALEKSANDER, MUČ. LUCIJA, DEV., MUČ. SPIRIDION, OPAT. 3. ADVENTNA NEDELJA. KRISTINA, DEKLA. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P T S f Č Pff S f N P Tff S Č P * S N P T ALBINA, DEV. M. ® LAZAR, ŠK.; VIVINA. KV. GRACIJAN, ŠK. URBAN V., PAPEŽ. KV. EVGENIJ IN MAK. KV. TOMAŽ, APOSTOL. 4. ADVENTNA NEDELJA. DEMETRIJ, MUČ. VIKTORIJA, D. MUČ. C ADAM IN EVA. BOŽIČ. ROJSTVO GOSP. ŠTEFAN, PRVI MUČ/ JANEZ EVANG., AP. NEDOLŽNI OTROČIČI. NEDELJA PO BOŽIČU. TOMAŽ, ŠKOF, MUČ. EVGENIJ, ŠKOF. SILVESTER, PAPEŽ. 6 MLAJ DNE 1. OB 5 48 (MRZLO), j PRVI KRAJEC DNE 9. OB 10-42 (SPREM.). $ ŠČIP DNE 16. OB 12-38 (VELIKO DEŽJA). C ZADNJI KRAJEC DNE 23. OB 3-27 (DEŽ). © MLAJ DNE 31. OB 0-42 (MRZLO). SOLNCE STOPI V ZNAMENJE kozla DNE 22. OB 8-53. ZAČETEK ZIME. NAJKRAJŠI DAN IN NAJDALJŠA NOČ. DAN SE SKRČI DO 23. ZA 19 MINUT IN ZOPET ZRASTE DO 31. ZA 4 MINUTE. DAN JE DOLG OD 8h 39' DO 8h 24\ l.XII. 1926 PODPISANA V LONDONU LOCARNSKA POGODBA. F DECEMBER IMA 31 DNI. NE GOVORI/KAJ JE VZROK, DA SO BILI PREJŠNJI ČASI BOLJŠI. TAKO VPRAŠANJE JE NEUMNO. (SV. PISMO. PRIDG 7, 11.) 1. ADVENTNA: 0 POSLEDNJI SODBI. (LK 21, 25—33.) KDOR NOČE KRISTUSA - ODREŠENIKA, BO MORAL SPREJETI KRISTUSA - SODNIKA. 2. ADV.: JANEZ KRSTNIK POŠLJE SVOJA UČENCA DO JEZUSA. (MT 11, 2—10.) RESNIČNOST KRŠČANSTVA IZPRIČUJEJO DEJANJA. 3. ADVENTNA: JANEZ KRSTNIK PRIČUJE 0 KRISTUSU. (JAN 1, 19—28.) ZNAČAJU JE RESNICA NAD VSE TUDI, KADAR NI PRIJETNO. 4. ADVENTNA: JANEZ KRSTNIK POKLICAN V SLUŽBO PREDHODNIKA. (LK 3,1—6.) VSAKO POBOLJŠANJE IZVIRA IZ POKORE. NEDELJA PO BOŽIČU: SIMEON IN ANA OZNANJUJETA GOSPODA. (LK 2, 33—40.) KRISTUS JE IN OSTANE ZNAMENJE, OB KATEREM SE LOČIJO DUHOVI. | ZAPISKI. 2. XII. 1823 MONROE PROGLASI GESLO : »AMERIKA AMERIČANOM.« 2. XII. 1804 NAPOLEON I. KRONAN ZA CESARJA FRANCOZOV. 14. XII. 1911 AMUNDSEN DOSEŽE JUŽNI TEČAJ. 25. XII. 497 FRANKOVSKI KRALJ KLOD- VIK SE DA KRSTITI. 25. XII. 800 KAREL VELIKI KRONAN ZA RIMSKEGA CESARJA. ČE JE RIMSKA CESTA ČISTA IN SVETLA, SE KMET DOBRE LETINE NADEJA. ČE TA MESEC GRMI, PRIHODNJE LETO VIHARJE RODI. ČE NA SV. VEČER VINA V SODIH VRO, PRIHODNJIČ DOBRA LETINA BO. ZELEN BOŽIČ - BELA VELIKA NOČ. -m*Uet.DolenciQ \ • • "OGoV. fleV-ot/c/' I IN KAKO JE NASELJENA po 5LDVENIJI MOHORJEVA KNJIGA, .... Apa.ee O QMarija. Sneirut N.' • -OS» Ana fiobrouni' ŽUPNIJI JE BILO IZMED VSEH PREBIVALCEV NAROČENIH NA KNJIGE DRUŽBE SV MOHORJA L. 1927" M'3 V VSAKI ®MAREI ;rint«> ISu. OibaU Sv. Marija Prtu, »DRI [MARIBOR A, - ; 1 ©LJUTOMER Barbara H/^ 5 ~B.U*rberf O"' O Ji. JorracOt«. Tom^iO Svetinj t OŠŽVo.i Ot:i,,.',[ —Of».«J'f<<"'* Jtf. ► < »C / HOČE sv. martin £iSy.Boljen.K na Kog* "OKoroiKa BelaA OGor.Polsfatn* -O Spod. »dlstaO* SLOVENSKA OC/rX< .M a rKo O Crresnji O Dob> o r icf 1111 | )KoKn 23J40VACERKE1 -O J-cj/i iti ^— S„ MiTtin v JTi ' -(1-Oi, IJI GRAD® -^SMARJL — a rje PRI JELSAI* — Štefan^ *"rt rt ' OSiiv-K ......O*. . . O R06ATČC fte JQSmiedrx Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9. apr. Deodat (Bogdan), muč., 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Didak Jožef, bi., 21. marca. Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobrega sveta Dev. Marija, 26. apr. Dominik, spozn., 4. avg. Dominika, muč., 6. jul. Donat, škof, muč., 7. avg. Donat, spozn., 29. okt. Dora glej Doroteja. Doroslava glej Agata. Doroteja (Dora), d., m., 6. febr. Doroteja (in tov.), d. m., 3. sept. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr. Dragotin glej Karel Bor. Dula, muč., 25. marca. Dušan glej Spiridion. E. Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun. Eberhard, škof, 28. nov. Ecehiel, prerok, 10. apr, Edita, dev., 16. sept. Edmund, škof, 16. nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca. Edvard, kralj angl., 13. okt. Efrem, cerkv. uč., 18. jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan. Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, 1. sept. Eleonora, dev., 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevteri), papež, muč., 26. maja. Elija, prerok, 20. jul. Elizabeta (Spela), kraljica, 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Elizej, prerok, 14. jun. Ema, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca. Emeram, škof, muč., 22. sept. Emerencijana, dev., muč., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov. Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept. Emilijana (Milena), dev., 5. jan. Engelbert, škof, 7. nov. Epigmenij, muč., 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept. Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda. Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11. sept. Etbin, opat, 19. okt. Etelbert, kralj, 25. febr. Eva (in Adam), prvi starši, 24. dec, Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč., 26. okt. Evfemija (in tov.), d., m., 3. sept. Evfrazija, dev., 13. marca. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m,, 20. dec. Evgenij, škof, 30. dec. Evgenija, dev., 25. dec. Evlalija, dev., muč., 12. febr. Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr. Evstohija, dev., muč., 2. nov. Evtihij, m. iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6. marca. Evzebij, duh., spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec. F. Fabij, muč., 31. jul. Fabijan (in Sebastijan), m., 20. jan, Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta, vdova, 19. marca. Favstin (in Jovita), m., 15. febr. Felicijan (in Primož), muč., 9. jun, Felicijan, škof, muč., 20. okt, Felicita, muč., 7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. jul. Felicita, muč,, 23, nov. Feliks (Srečko), duh., muč., 14. jan. Feliks, škof, 21. febr, Feliks Kantal, spozn., 21. maja. Feliks (in Fortunat), 18. jun. Feliks (in Nabor), muč., 12. jul. Feliks Val., spozn., 20. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev., muč., 1. avg. Filemon (in Apolonij), muč., 8. marca. Filip (in Jakob), apost., 1. maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip (Zdenko) Benicij, sp., 23. avg. Filomena, dev,, 11, avg. Firmin, škof, muč., 25. sept. Firmin, škof, 11. okt. Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan. Flora (Cvetka, Cvetana), d., 12. jun. Flora, dev., muč., 24. nov. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4. maja. Fortunat, spozn., 1, jun. Fortunat (in Feliks), 18. jun. Fortunat (in Mohor), muč., 12. jul. Frančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv. uč., 29. jan. Frančišek Kle, muč., 17. febr, Frančišek Pavi., spozn., 2. apr. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Kar., spozn., 4. jun. Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24, jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., spozn., 4. okt. Frančišek Borgia, spozn., 10. okt. Frančišek Ksaverij, spozn., 3. dec. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Friderik (Mirko, Miroslav), škof. muč., 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27. okt. G. Gabriel od Žal. M. B., 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), pap., muč., 22. apr. Gal, opat, 16. okt. Gala, vdova, 5. okt. Gaspar (Gašper), kralj, 6. jan. Gavdioz (Veselko), škof, 25. okt. Genovefa, dev., 3. jan. Gentilij, muč., 5. sept. Gerard, muč., 8, marca, Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majella, 16. okt. Germana, dev., 15. jun. Gervazij (in Protazij), muč., 19. jun. Gizela, kraljica, opatinja, 7. maja. Godfrid (Bogomir), škof, 8. nov, Godhard, škof, 5. maja. Gorgonij, muč., 9. sept, Gracijan, škof, 18. dec, Gregorij, papež, 13, febr. Gregorij, papež, 17. febr, Gregorij Nis. (Budisl.),šk., 9.marca, Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij Čudodelnik, škof, 17. nov. Gregorij, papež, 28. nov. Gvido, spozn., 12, sept. Gvidon, opat, 31. marca. H. Habakuk, prerok, 15. jun. Hadrijan, muč., 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt. Helena (Jelena, Jelka), kr., 15. apr. Helena, dev., 22. maja. Helena, mati Konstantina Vel., 18. avg. Hema, vdova, 27. jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca. Henrik, kralj, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor. Herman Jožef, spozn., 7. apr. Hermenegild, muč., 13. apr. Hervart, škof, 16, marca. Hiacint, spozn., 17. avg. Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30. jan. Hiacinta, dev., 6. febr. Hieronim Miani, spozn., 20. jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan. Hilarij (in Tacijan), m., 15. marca. Hilarija, muč., 12. avg. Hilda, 18. nov. Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), muč., 13. avg. Hipolit, škof, muč., 22. avg. Honorij, škof, 30. sept. Hrabroslav glej Andrej. Hrizogon, muč., 24. nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr. Hugon, škof, 10. avg. L Ida, devica, 13. aprila. Ida, grofinja, 4. sept. Ida, devica, 29. okt. Ignacij (Igo, Ognjeslav), šk., muč., 1. febr. Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. Igo glej Ignacij. Ime Marijino, 12. sept. Ingenuin (in Albuin), šk., 5. febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev., 21. febr. Irena, dev., muč., 5. apr. Irena (s tov.), muč., 18. sept. Irenej, škof, 5. maja. Irenej, spozn., 28. jun. Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec. Irmina, dev., 24. dec. Ivan glej Janez. Ivana (Jana, Joana) Val., vd., 4. febr. Ivana Orleanska, dev., 30. maja. Ivana Frančiška Šantalska, 21. avg. Ivo, spozn., 19, maja. Izabela, kraljica, 4. jan. Izabela, dev,, 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11. apr. Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerkv. uč., 4. apr, Izidor, kmet, spozn., 15, maja. . J, Jakob (Radoslav) ml., ap., 1. maja. Jakob st., apostol, 25. jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn., 28. nov. Jana glej Ivana. Janez Zlatoust, šk., c. uč., 27. jan. Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn., 8. febr. Janez Jožef od Kr., opat, 5. marca. Janez od Boga, spozn., 8. marca. Janez Damaščan, c. uč., 27. marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca. Janez Ev, pred lat. vrati, 6. maja. Janez Kolumbin, bi., 31. jul. Janez Sarkander, bi., 17. marca. Janez Nepomučan, sp., 16. maja. Janez de Rossi, sp., 23. maja. Janez, papež, muč., 27. maja. Janez Fakund, spozn., 12. jun. Janez Franc, spozn., 16. jun. Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun.; obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26. jun. Janez Gualbert, opat, 12. jul. Janez Berhmans, spozn., 13. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt. Janez Gabriel Perb., muč., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov. Janez Evangelist, 27. dec. Januarij, škof, muč., 19. sept. Jedert Brab., dev., 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelisava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. Jernej, škof, blaž., 19. okt. Joahim, oče Marije, 20. marca in ned. v osmini Mar. vnebovzetja. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr, Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), muč., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk., m., 14. nov. Jožef, ženin M. D„ 19. marca. Jožef Oriol, 23. marca. Jožef Kal., spozn., 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), apost., 28. okt. Judita, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. apr. Julij, senator, muč., 19. avg. Julij, muč., l.jul. Julij, muč., 20. dec. Julija, dev., 22. maja. Julija, dev., muč., 10. dec. Julijan (in Bazilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. Julijan, škof, 8. febr. Julijan, muč., 19. febr. Julijana, vdova, 7. febr. Julijana, dev., muč., 16. febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč., 17. avg. Jurij, muč., 24. apr. Just, škof, 28. maja. Just, muč., 14. julija. Just, muč., 15. oktobra. Just, muč., 2. novembra. Justin, muč., 14. apr. Justina, dev., muč., 26. sept. K. Kajetan, spozn., 7. avg. Kalist, papež, muč., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18. jul. Kamil (in tov.), muč., 25. sept. Kancijan glej Kocijan. Kandid, muč., 3. okt. Kanut, kralj, muč., 19. jan. Karel (Dragotin) Bor., šk., 4. nov. Karmeiska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), muč., 13. avg. Kastor, muč., 28. marca. Katarina Riči, dev., 13. febr. Katarina Gen., 22. marca. Katarina Švedska, 22. marca. Katarina Sienska, dev., 30. apr. Katarina, dev., muč., 25. nov. Kazimir, spozn., 4. marca. Kilijan, škof, 8. jul. Klara, devica, 12. avg. Klavdij, muč., 30. okt. Klavdij (in Simforijan), m., 8. nov. Klemen Mar. Dvofak (Hofbauer), spozn., 15. marca. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet (in Marcelin), šk., m., 26. apr. Klotilda, kraljica, 3. jun. Klotilda, dev., muč., 23. okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. maja. Koloman, muč., 13. okt. Konrad Plac., pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev., muč., 19. sept. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev., muč., 22. okt. Kornelij (in Ciprijan), m., 16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m., 27. sept. Krispin, škof, 19. nov. Krispin, muč., 5. dec. Kristijan, muč., 17. febr. Kristina, dev., muč., 24. jul. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul. Krištof, 31. okt. Krizant (in Darija), muč., 25. okt. Ksist glej Sikst. Kunigunda, cesarica, 3. marca. Kutbert, škof, 20. marca. Kvirin, muč., 30. marca. L. Ladislav, kralj, 27. jun. Lambert, škof, muč., 17. sept. Larg (Cirijak in Sm.), muč., 8. avg. Lavra, nuna, 17. jun. Lavrencij (Lovro), muč., 10. avg. Lavrencij Just, škof, 5. sept. Lavretanska Mati božja, 10. dec. • Lazar, škof, 17. dec. Lea, 22. marca. Lenart glej Leonard. Leon, papež, cerkv. uč., 11. apr, Leon, papež, 19. apr. Leon, škof, 22. apr. Leon, papež, 28. jun. Leon, papež, 3. jul. Leonard (Lenart), opat, 6. nov. Leonard Portom., spozn., 26. nov. Leopold Gaj., 2. apr. Leopold, vojvoda, spozn., 15. nov. Lidija, vdova, 3. avg. Lin, papež, muč,, 23. avg. Ljubica glej Amalija. Ljubo glej Agapit. Ljudmila, vdova, 16. sept. Lovro glej Lavrencij. Lucij, papež, muč., 4. marca. Lucija, dev., muč., 13. dec. Lucijan, muč., 7. jan. Ludgar, 26. marca. Ludovik Tol., škof, 19. avg. Ludovik, kralj, 25. avg. Ludovika Marillac, bi,, 15 .marca. Ludovik Bertr., spozn., 10. okt. Luka, evang., 18. okt. Lurška Mati božja, ll.febr. M. Magdalena (Majda, Magda) Paci- ška, dev., 29. maja. Magdalena, spokornica, 22. jul. Makarij (Blaženko), Al., op., 2. jan. Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), muč., 20. dec. Maksencij, muč., 12. dec. Maksim, škof, muč., 29. maja. Maksima, muč., 26. marca. Maksimilijan, škof, 21.febr. Maksimilijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan škof, muč., 12. okt. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muč., 16. jan. Marcela, vdova, 31. jan. Marcelijan (in Marko), m„ 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m., 26. apr. Marij (in tov.), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B., ll.febr. Oznanjenje M. D., 25. marca. M. B. dobrega sveta, 26. apr. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Obiskanje Marijino, 2. jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje M. D., 15. avg. Rojstvo Marije Device, 8. sept. Ime Marija, 12. sept. Marija 7 žalosti, petek po tihi nedelji in tretjo ned. v sept. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Darovanje Marijino, 21. nov. Brezmadežno spočetje, 8. dec. Lavretanska M. B., 10. dec. Marija Kleofova, 9. apr. MarijaMagd. (Majda, Magda), 22. jul Marija Magd. Pazzi, dev., 29. maja. Marijan, muč., 17. jan. Marijan, spozn., 19. avg. Marijana glej Ana. Marin, muč., 26. dec. Marjeta (Marg., Meta), d., 28. jan. Marjeta Kort., spok., 22. febr. Marjeta, kraljica, 10. jun. Marjeta, dev., muč., 13. jul. Marjeta Alakok, dev,, 17. okt. Marko, evang,, 25, apr. Marko (in Marcelijan), m., 18, jun. Marko (in tov.), muč., 7, sept. Marta (in tov.), muč., 19. jan. Marta, dev., 29. jul, Martin (Davorin), škof, 11. nov. Martin, papež, muč., 12. nov . Martina, dev., muč., 30. jan. Matej, apostol, 21. sept. Matija (Bogdan), apostol, 24. febr. Matilda, dev., 26. febr. Matilda, kraljica, 14. marca. Maver, opat, 15. jan. Mavricij (in tov.), muč., 22. sept, Medard, škof, 8, jun. Mehtilda, dev,, 10. apr. Melanij, škof, 6, jan, Melhijad, papež, muč,, 10. dec. Melhior, kralj, 6. jan. Metod (in Ciril), slov. apost., 5. jul. Mihael, nadangel, 29. sept.; njegova prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj. Milan glej Emilijan. Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik. Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena, Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), muč., 12. jul. Monika, vdova, 4. maja. N, Nabor (in Feliks), muč., 12. jul, Nada, 24. sept. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn., 1. dec. Nazarij, muč., 12. jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja, Neža, dev., muč., 21. jan. Neža Praška, 2. marca. Neža, dev., 20. apr. Nicefor, patriarh, 13. marca. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul. Nikolaj Tol., spozn., 10. sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec. Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev,, 13, sept. O. Obglavljenje Jan. Krst., 29. avg, Obiskanje Marijino, 2. jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, opat, 1. jan. Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan. Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. jul. Onezim, muč., 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opat, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca. Ožbolt, kralj, muč., 5. avg. P. Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. jul. Pashal, spozn., 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Patrik), škof, 17. marca. Pavel, prvi pušč., 10. jan. Pavel od Križa, spozn., 28. apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavel (in Peter), apost., 29. jun.; njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26. jan. Pavla, dev., muč., 3. jun. Pavlin, oglejski škof, 11. jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2. dec, Pavlina, dev., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn., 28. jul. Perpetua (in Felicita), m., 6. marca. Peter, škof, 9. jan. Peter Nol., spozn., 31. jan. Peter Dam., škof, c. uč., 23. febr. Peter Kanizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr. P eter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19. maja. Peter (in tov.), muč., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. jun. Peter Klaver, spozn., 9. sept. Peter Alkantara, spozn., 19. okt. Peter Zlatoslov, cerkv. uč., 4. dec. Peter Fourier, škof, 9. dec. Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1. avg. Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev,, 31. maja. Pij, papež, 5. maja. Pij, papež, 11. jul. Placid (in tov.), muč., 5. okt. Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. apr. Polikarp, škof, muč., 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Poncijan, papež, muč., 19. nov. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan), muč., 9. jun. Priska, dev., muč., 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr. Prot (in Hiacint), muč., 11. sept. Protazij (in Gervazij), muč., 19. jun. Pudencijana, dev., 19. maja. Pulherija, dev., 7. )ul. R. Radegunda, kraljica,' 13. avg. Radgand glej Radegunda. Radovan glej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31. avg. Rane sv. Frančiška, 17. sept. Regina, dev., muč., 7. sept. Remigij, škof, 1. okt. Ribard, kralj, 7.febr. Rihard, škof, 3. apr. Robert, opat, 29. apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. sept. Rozina, vdova, 13. marca. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rudolf (in tov.), muč., 27. jul. Rupert, škof, 27. marca. s. Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina, muč., 29. avg. Sadot, škof (in tov.), m., 20. febr. Šaloma Mar., 22. okt. Salvator, spozn., 18. marca. Saturnin, muč., 29. nov, Savin, muč., 11. jul. Sebastijan (in Fabijan), m., 20. jan. Sekunda, dev., muč., 10. jul. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12. okt. Serapion, škof, 21. marca. Sergij, muč., 7. okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21. dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg. Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11. maja. Sikst, papež, 28. marca. Sikst, papež, 6. aprila. Sikst, papež, 6. avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26. nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, škof, muč., 18. febr. Simeon, muč., 24. marca. Simeon, škof, 21. apr, J. Simeon, starček, 8. okt. Simforijan (in Klavdij), m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost,, 28. okt. Simon-otrok, muč., 24. marca. Simplicij, papež, 2. marca. Slavka, Slavko glej Alojzij. Smaragd (Cir. in Larg), m., 8. avg. Snežnica Marija, 5. avg. Sofronij, škof, 11. marca. Sonja glej Zofija. Soter (in Gaj), pap., m., 22. apr. Sotžra, dev., muč., 10. febr. Spiridion (Dušan), opat, 14. dec. Spočetje brezmadežno, 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav(Stanko,Stana),šk.,7.maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. nov. Suzana, d., (inTiburcij),m., 11. avg. Š. Šaša glej Aleksander. Štefan, opat, 17. apr. Štefan, papež, muč., 2. avg. Štefan, kralj ogrski, 2. sept. Štefan, prvi mučenec, 26. dec.j najdenje njegovo, 3. avg. T. Tacijan (in Hilarij), m., 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev,, 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept. Telesfor, papež, muč., 5. jan. Teobald, pušč., 1. jul. Teodor (Božidar), spozn., 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, muč., 9. nov. Teodora, muč., 13. marca. Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov.), muč., 18. dec. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in tov.), muč., 14. apr. Tiburcij (in Suzana), muč., 11. avg. Ticijan, škof, 3. marca. Tilen glej Egidij. Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč., 22. avg. Tit, škof, 4. jan. Tomaž Akvinski, sp., c.uč., 7. marca Tomaž ToL, muč., 9. apr. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaž, apostol, 21. dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec. Trifon, muč., 10. nov. Turibij, škof, 24, marca, u- Ubald, škof, 16. maja. Udalrik glej Urh. Urban, papež, 25. maja. Urban, škof, 7. dec. Urban, papež, 19. dec. Urh, škof, 4. jul. Uršula (in tov.), dev., m., 21. okt. Valburga, dev., 25. febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valentin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5. jun. Valerijan (in tov.), muč., 14. apr. Valerijan, spozn., 12. sept, Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč,, 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venčeslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev., 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdioz. Vid, muč., 15. jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), spoznavalec, 26. febr. Viktor, muč., 10. marca. Viktor, muč., 12. apr. Viktor, muč., 28. jul. Viktor, škof, 23. avg. Viktorija, dev., muč., 11. febr. Viktorija, muč., 17. nov. Viktorija, dev., muč., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3. nov. Vilibald, škof, 7. jul. Vilibrord, škof, 7. nov. Viljem, papež, 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, škof, 8. jun. Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč., 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5. apr. Vincencij Pavi., spozn., 19. jul. Virgilij, muč., 13. sept. Virgilij, škof, 27. nov. Vital, muč., 28. apr. Vital, muč., 4. nov. Vivina, dev., 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15. avg. Vojslava, dev., 27. maja. Vojteh (Adalbert), škof, 23. apr. Volbenk (Volfgang), škof, 31. okt. z. Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zefirin, papež, 26. avg. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija, 15. maja. Zofija (in tov.), muč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept. Zofronij, škof, 11. marca. Ž. Žalostna Mati božja, petek po tihi nedelji in tretjo nedeljo v sept, Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund. Kolednik. Župančevo prerokovanje. Stari Županec, tisti, ki nam je pri čebelnjaku storje pravil in prerokovanja svete Šem-bilje razkladal, je imel na nekem panju takole končnico: na krogli, ki je frčala med oblaki, je sedel Bog Oče. V kroglo je bilo pritrjeno oje, ob njem so bili napreženi štirje konji. Ogenj so pihali skozi nozdrvi in sovražno gledali, da smo se jih bali. Bog Oče pa je držal krepko v rokah vajete in vodil to prečudno vprego. »Bog svet vozi,« nas je učil Županec. »Ko pa bodo ljudje toliko iznajdeni, da mu bodo vajete potegnili iz rok in svet peljali brez Njega, tedaj bo gorja na zemlji nič koliko.« »In kdaj bo to?« smo boječi buljili vanj, ko je mečkal potoglave trote na bradi panja. »Takrat,« je jezen zarežal v nas, »ko bo papež v Rimu kihnil, pa mu poreko v Ljubljani Bog pomagaj!« Pred Župančevo jezo smo se otroci raz-bežali po gmajni. Nekateri smo se stisnili za skalo, ki so ji pravili Štrukelj, drugi so šli za manjšo, ki ji je ime Krap. Za Štrukljem smo kihali — to je bilo v Rimu, za Krapom — v Ljubljani — so nam odgovarjali z Bog pomagaj. Kolednikov kino. »Tristo trotov!« sem se — Kolednik — udaril po čelu, ko sem se domislil te prerokbe: »Če to ni radio, kar je Županec prerokoval? — Torej so že tu Šembiljini časi, tisti, ko ljudje vozijo svet brez Boga? Kaj pa gorje na zemlji?« Stopil sem k oknu in začel razmišljati: Ali je gorje — ali ga ni? Pod oknom so priščebetale deklice. Metulji, kakor pušelc, natrgan sred Ljubljanskega polja: iz maka in plavic, iz bohkove bradice in kresnic. — Ni gorja! Po cesti se je prizibal pijan delavec in je pel v solnčno jutro — na delavni dan. — Ni gorja! Prihreščal je prešeren avto. Zakrulil je kakor divji prašič. V njem gospodje in gospe. — Ni gorja! Pred hišo je obstal voz. S trskami naložen. Suho kljuse je kinkalo z glavo do tal. Od spodnje čeljusti mu je visela mahedrava ustnica. Voznik je trkal z bičem po tleh in premišljal. Nato je zginil v hišo. Kmalu je potrkalo. »Ali kupite trsak? Po pet kron butarica.« »Res jih ne potrebujem.« »Kupite, lepo Vas prosim. Vse mesto sem že prevozil, za davek me terjajo, pa ga ni kovača pri hiši.« »Tako slabo Vam gre?« »Tako. — Saj imamo streho, drva, tudi jesti za silo. Toda suhi smo, da nikoli tega. Ni denarja in ga ni.« »Na, za dva kovača jih vrzite na dvorišče.« Je gorje. Toliko da je zaprl vrata, potrka vnovič. Zastavna žena z veliko košaro na roki se pritisne skozi ozke duri. » To je žena!« sem se je razveselil. »Vsa je kakor pristna kmetija: odkritosrčna, počasna, preudarna, na vse vogle raznesena — tudi primerno prešerna; nič ne de, naj le bo. Taka mora biti prava kmetija.« »Ali kupite kaj masla, sirčkov, skute?« Zavzel sem se. »Kaj pa Vas je prineslo semkaj, da tovo-rite po mestu tako blago? In taka žena — s kmetije?« »Taki so časi. Nekdaj nismo. Sedaj moramo. Dinarje lovimo kmetje, kakor vemo in znamo. Presneto, da me je kar sram.« »Po čem hlebček sirčka?« se mi je zasmilila. »Po pet!« »Dajte dva,« in ji porinem kovača. Našteva. .. »Nimam dovolj drobiža.« — »Ali ni prav?« »Po kronah je cena.« — »Pa dajte še dva.« Zahvalila se je kakor za božji dar, dvignila košaro za cvrkajoči locenj in odšla. Je gorje! Stopil sem spet k oknu. Po cesti je pri-drobila gospa. Za trak je vodila kužka. Svilen plašček je imel, rdeče petlje so štrlele od njega. Na cesti je bila majhna luža. Psiček je žalosten pogledal v umazano jezero in zacvilil. Gospa ga je dvignila v naročje in ga prenesla, da si ni umazal nožic. Ni gorja! Spet je potrkalo. (Nisem se začudil. So taki dnevi, da ljudje drug drugemu kljuke podajajo. In danes je bil tak dan.) Bosopet deček vstopi. Umazan, razkuštran. V rokah nosi pločevinast lonec. »Kruha, ali kaj za jesti.« »Zakaj nisi v šoli?« »Moram skrbeti za hrano. Mama je bolna, štirje otroci smo. Oče nima dela. Je klepar. Tri lonce je naredil in jih je šel na kmete prodajat.« »Kaj imaš v loncu?« Pokaže: ostanke polente, nekaj krompirjev, kislo repo, skorje kruha. »Saj je vse mrzlo.« »Pogrel bom.« Je gorje! »Noter! Noter!« Rahlo in boječe je odprla vrata. Čedno oblečena gospa je bila. Plaha je obstala za durmi. »Prosim, kaj želite?« »Gospod,« je začela v slovenščini, pomešani s poljščino. »Včeraj sva obedovala z možem vsak eno žemljo, zvečer sva šla spat brez večerje — in danes sva še tešča. Bridko mi je. Poglejte (je pokazala roke) — zakonske prstane sem že prodala, uhane, perilo — vse. In sedaj — ali naj pogineva od gladu? Prvič sem na prošnji poti.« »Kaj je mož?« »Trgovski potnik. Tri mesece je peš v:se preteknil in se ponujal v službe. Sedaj se je vrnil bos, sestradan in obupan.« Je gorje! Nisem še zapisal dveh stavkov, ko vstopita dva fanta — kmečka, zdrava, mlada, kakor bi jih odkrehnil od žive gore. »Pro- pro- prosiva za podporo.« Jecljala sta. Prosjačenje ni bilo njun obrt. »Vidva?« sem se zgrozil. »Taka hrusta!« Povesila sta glavi. Pa sta me spet pogledala tako nedolžno kakor bi iz plenic ušla. »Dela iščeva in ga ni. S Štajerske sva se preprosila do sem in povsod iskala. Pa nič.« Gledal sem za njima in žal mi je bilo teh nedolžnih oči. »Njuna pot je med barabe,« me je speklo. Nisem mogel delati. Ždel sem in razmišljal, da nisem slišal rahlega trkanja, na kar so se takoj vrata odprla. Skoznje je prišla upognjena žena, ruto je imela pomaknjeno na oči, vsa obleka je bila sumljivo posvaljkana. »Pomagajte! Mož me je zapustil s štirimi otroki. Hči je imela kruh kot natakarica, pa je dobila jetiko in so jo odslovili. Najmlajšega so včeraj odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Od lakote je omedlel v šoli. Ali naj gremo v vodo?« Prebridko je zajokala. Kaj hočem? Kar se da, sem dal v taki bedi. — Za njo je vstopila ženska z uradnim opravkom. Oddehnil sem se. Ko je dobila listino, zakašlja. »No?« Spoznal sem takoj ta kašelj. »Ali je ta ženska, ki sem jo srečala na stopnicah, beračila?« »Reva je.« »Oh, ti moj Bog,« je tlesknila z rokami. — »Tale da je reva, kajpak; po stopnicah jo vrzite. Veste, hči — vlačuga, mati — vlačuga! Sinoči so imeli pečeno gos na mizi, pa vino, pa šartel. In dedci so prišli. In še s seboj so jih privlekli — samo tdke. Eno je stražnik ob desetih vklenil in odgnal. Taka sodrga se zbira pri njih. Toliko je pohujšanja, da otroke zaklepamo pred njimi.« Gorje je, dvakrat gorje! Vrat tej zadnji ni bilo treba zapreti, ker je na hodniku stal nov revež. Prihrumel je v sobo, strumno po vojaško pozdravil in takoj prisedel k moji pisalni mizi. Še ozrl se nisem, ker sem si baš nekaj zapisaval. Prav do papirja je prismrdela njegova sapa po jerušu. »Smrdite kot iz soda za špirit Pfu!« S hitrim okretom se je zasukal na stolu in mi pokazal hrbet: »Ne zamerite. Kar sem, sem. Dihal bom v peč.« »Kaj želite?« »Sami veste čisto natanko, zakaj sem prišel. Čim prej mi daste, prej bo konec smrajde.« Pomolim mu dva dinarja. Pogleda. Z odločno kretnjo odkloni: »Ne!« »Pa ne!« In sem začel pisati. Mož pa sedi trdovratno in čaka. Pride stranka. Mož sedi, čaka. Stranka odide. On sedi. »Tak vzemite,« sem že nepotrpežljiv. Nemo odkloni. »Kaj pa želite?« »Vsaj pet dinarjev.« »Ne dam. Zapili jih boste.« »Kar gotovo.« Pišem dalje. Poteče več kot pol ure. Oba molčiva. Ura udari poldne. Zazvoni. Nalašč začnem glasno moliti. On vstane, moli, odmoli, sede, sedi in molči. Jaz pišem. »Dajte mi cigareto.« Dam mu jo. (Tobakarji smo res edini komunisti na svetu.) »Še ognja!« Prižge. »Imam namreč samo gobec, drugega nč.« »To vidim Prižgem še sam in molče kadiva. Trrrink — trrrink! — Zvonček pokliče k obedu. Vstanem in sežem po onih dveh dinarjih. »Ne, gospod! Še tri dodajte!« »Vi obstruirate!« »Da. Kakor v parlamentu.« Zasmejal sem se, segel v miznico in mu dal še tri dinarje. »Hvala! Zakaj mi jih niste dali takoj? Za eno cigareto ste na zgubi!« Ali se boš jezil? Pa sem se vendar potem, ko je odšel. Zakaj to so bili zadnji dinarji od moje mesečne državne plače, ki jo vsak mesec razmečem v takle moderni kino. In zato moram na stara leta ljudem koledovati, da si pri-koledujem vsakdanjega kruha. Zares, Šembiljine prerokbe zore: gorja je dovolj. Ali ni pomoči? Ko je Iškarijot zabavljal Magdaleni, ki je pri obedu mazilila Gospodove noge z dišečim oljem, in godrnjal, češ, ko bi se ta reč prodala in denar razdal revežem, ga je Gospod zavrnil: »Reveže boste vedno imeli!« S to prerokbo je vsaka pravda končana: dokler bo svet in ljudje, bodo reveži. Noben kralj in nobena vlada jih ne bo odpravila. Toda danes ni več navadne, redke revščine. Danes toži prav vse: toži kmet in leze v dolgove, toži delavec, ker nima zadostnega zaslužka za preživljanje družine ali pa sploh nobenega dela, — je brez- poseln; toži trgovec, vsak dan poje temu ali onemu boben, banke pokajo, uradniki skrivajo bedo, pa je v njih družinah pomanjkanja več ko preveč. Pa to ni samo pri nas. Niti Angleži, ki imajo pol sveta pod seboj, ne morejo preskrbeti dela za ljudi. Krog enega milijona se vrti tam število brezposelnih. V Italiji delijo belo moko samo še na recepte bolnikom kot zdravilo. Kaj bo iz tega? Ni treba posebne modrosti, da vsak sprevidi: vsi smo, kakor bi sedeli na nabitem možnarju. Naj se le ukreše prava, nesrečna iskra in vse bo križem frčalo, da bo joj in prejoj. Zato je prva skrb držav, dati ljudem dela — in z njim kruha. Nesmiselno pa bi bilo, če bi mislili, da država visi nekje v zraku in od tam dežuje na državljane vse blago in dobro. Država smo mi državljani. Zato si moramo vsi tudi sami pomagati. Kako? Kjer gre tesna, tam je treba skromnosti, tam varčevanja. Pri čem boš varčeval? Pri čevljih? Ti morajo biti. Ni pa treba, da imaš vsak mesec nove, zanič, ki so sicer silno pipi — pa nič ne drži. In tako je z vso obleko. Moderna cunjica je na videz po ceni, pa je silno draga, ker nič ne vzdrži. Domača roba nazaj v obleko! Vsaj za vsak dan in za delo! Pri hrani? Jesti mora vsak. Toda koliko se izmeče za nepotrebno hrano, ki nobena hrana ni? Ali je kava (prava kava) hrana? — Ni! In vendar za samo pravo kavo izdamo v SHS letno nad pol milijarde (nad 500 milijonov dinarjev!). Ali je čaj hrana? —Ni! Mleko zastaja, sira prodati ne morejo — pa čaj in kavo kupujemo in za oboje sladkor, ki je dobra hrana, pa je boljši sladkor, ki ga ima v sebi mleko. Mnogo bi se dalo tu prištediti, izdatke znižati in domače pridelke spraviti v denar. — Kakor pri obleki nas kvari tudi tu moda. Moda je kruta in je ne moremo kar zadaviti. Toda, če bi bilo kaj uvidevnosti in poguma, bi se ji pa mnogokje pristrigle peroti. Gizdavi smo in preveč ničemurni, pa si ne upamo. No, pa zaradi kave, dasi bi prištedili, vendarle še ni taka poguba kakor zaradi ljube pijače. Ob številkah, ki povedo, koliko samo v Sloveniji zapijemo, se človeku res je-žijo lasje. Natančno je dognano, da Slovenija zapije na leto okroglo eno milijardo — to je tisoč milijonov dinarjev. Ali imate kaj pojma, kakšen denar je to? Nimate ga. Pa izračunajmo: Šest sto-dinarskih bankovcev meri en meter, torej za en kilometer jih je treba 6000. Jugoslavija meri od Rateč do Ohrida (torej po dolgem) okrog 1000 kilometrov. Da bi napravili stezico iz stodinarskih bankovcev skoz in skozi — bi jih bilo treba šest milijonov. Ostalo bi jih še štiri milijone, da lahko naredimo stezo še počez čez Jugoslavijo iz samih — v Sloveniji zapitih stotakov. Ali ni to preveč? Pod davki stokamo — pa jih plača vsa Slovenija štirikrat manj dinarjev, kot jih izda za alkoholne pijače. Preudarimo in streznimo se! Gorja bo manj. Vsak zase razmišljaj! Mara iz Macedonije. To sem srečal Kolednik in mi je povedala: Kot devetnajstletna sem šla iskat službe. Rada bi bila prišla v pisarno, ker sem bila toliko šolana. Trkam, prosim, dirjam po ulicah, prehodim vso Ljubljano — nič — in nič. Obupana sem od jeze vrgla zadnjo krono v Ljubljanico. Kaj sedaj? Mar naj grem še jaz v vodo? Kaj še! Pogledala sem svoje bele roke pa sem jim zagrozila: Le počakajte, žulje — žulje — krvave žulje boste še dobile, preden bi obupala. In šla sem, sprejela službo za deklo. Ribala sem, cepila drva, prenašala premog. V drugo službo — za hišno. Ta je bila lažja — pa go- spodinja taka, da je imela vsak teden drugo. Vztrajala sem pol leta in se naučila kuhati. Ob večerih pa sem brala in se učila. Še tretjo službo sem dobila: na pol sem bila v štacuni, na pol v kuhinji, v sobah, povsod. Nato sem šla v šolo za bolničarke, učila se noč in dan, napravila sem skušnjo z odliko — danes sem tu v Macedoniji pošteno plačana uradnica pri zdravstvenem oddelku. Dobro mi je! To je povest Slovenke, ki ima voljo in pogum. Časi so taki, da nam je treba prijeti za vsako delo. Vsako je lepo in častno. Kdor izbira, izbirk dobi. S kmetov tiščijo v mesta. Po mestih se danes ne cedi mleko in med: stradeža je več ko na kmetih. Ne hodi, če nimaš že trdno dobljene službe! Zapomnimo si vendar enkrat: Vojska nas je vse ujedla. Sedaj se šele živo čuti njeno prekletstvo. Kjer je pa stiska in beda, jo odpraviš samo z delom in varčnostjo. Lenoba in zapravljivost bosta rodili le še več gorja in nove vojske. Pomaga naj država in oblasti — pomagajmo si tudi sami, da zmanjšamo gorje! m Od faraonov do Zveze narodov. Vesten bralec mohorskega Koledarja bo opazil letos pri posameznih mesecih nove zgodovinske spomine. Dočim so se prejšnji nanašali večinoma na preteklost naših domačih dežel, so letos navedeni važni dogodki iz občne zgodovine, ki so vplivali na razvoj vsega omikanega človeštva. Kdaj se začne zgodovina? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti za vse kraje in narode enako. Dokler niso dosegli ljudje tolike omike, da so znali s trajnimi znaki (s pisavo) izraziti svoje misli, nam tudi niso mogli zapustiti nobenih sporočil o svojem življenju in delovanju. Ostali so po njih le slučajni ostanki in ves tisti čas imenujemo prazgodovinsko dobo. Brž ko je začel kak narod rabiti pisavo, se pa začne zanj zgodovina; to je bilo seveda pri enem narodu prej, pri drugem kesneje. Stari vzhod in Grki. Prazgodovinska doba človeštva je morala trajati silno dolgo, kajti prvi narodi, ki nastopijo v zgodovini, kažejo primeroma visoko omiko. Ta se je razvila na več mestih hkrati, Vv posebno rodovitnih ravninah, kjer so se pre- bivalci zgodaj namnožili in si osnovali urejene države. Tako je bilo na Kitajskem, v Prednji Indiji, v Mezopotamiji in — nam najbliže — v Egiptu, sredi puščave, v tisti zeleni dolini, ki jo namaka reka Nil. Iz več manjših državic sta tu nastali dve: Gorenji in Dolenji Egipet, ki ju je okoli 3 40 0 p r. Kr. združil kralj M e n e s v mogočno državo faraonov. Še danes občudujemo njihove spomenike: visoke piramide in v skalo vsekane kraljevske grobove, velikansko sfingo (levji kip s človeško glavo) in ogromne razvaline svetišč. V Mezopotamiji, med rekama Evfrat in Tigris, so razvili svojo omiko Asirci in Babi 1 o n c i in polagoma zavladali sosednim deželam (tudi judovsko ljudstvo so odpeljali v znano babilonsko in asirsko sužnost, kjer so živeli Daniel, Tobija i. dr.) in tudi Egiptu. Ko je postala njihova oblast vedno bolj nasilna, so se morali umekniti novemu narodu s severa, P e r z i j a n o m , ki so jih zatirani narodi pozdravili kot osvoboditelje. Perzijska država je združevala kot prva svetovna država narode Prednje Azije in jim prinesla dosti dobrega Toda neomejena vladarska oblast se je sča- Sfinga in piramide v Egiptu. soma izprevrgla v nasilje, vladajoči Perzijani so se navzeli pa tudi slabih strani orientalske omike in se pomehkužili. Zato je perzijska moč odpovedala, ko je zadela ob svobodoljuben narod, ki ji je zapiral pot v Evropo. Ta narod so bili G r k i, ki so si z lastno nadarjenostjo in po zgledih vzhodnih sosedov ustvarili visoko omiko in si uredili majhne države, v katerih se je svobodno ljudstvo samo vladalo (demokracija). Prva med njimi so bile Atene in pod atenskim vodstvom so Grki odbili že dva navala Perzijanov, ko je 1. 480 prišel tretji, najhujši, pod kraljem Kserksom. Takrat je premagalo malo grško brodovje veliko močnejše brodovje Perzijanov pri otoku S a 1 a m i n i in kralj Kserks se je osramočen vrnil v Azijo. Končno se je pa zrušila perzijska država kot »velikan na lončenih nogah«, kot je prerokoval Daniel, ko je 1.334 peljal makedonski kralj Aleksander Veliki združene Makedonce in Grke čez Dardanele v Azijo. Perzijski podložniki so ga pozdravili kot osvoboditelja in v par letih je pod Aleksandrovim vodstvom nastala država, kot je svet dotlej še ni videl. Iz sedanje Južne Srbije je segala tja v Indijo in od ruskega Turkestana noter v sredino Afrike. Vsi ti narodi naj bi živeli med seboj enakopravni, prenehale naj bi razlike med zmagovalci in premaganci, med Grki in barbari. Preden je mogel uresničiti te velike načrte, je Aleksander — prvi vladar, ki mu je zgodovina nadela pridevek Veliki — 1. 323 u m r 1 v Babilonu, šele 33 let star. Ker ni zapustil naslednika, se je komaj zgrajena obširna država razdelila na več manjših. Njeni vladarji niso imeli ne Aleksandrove modrosti ne njegovih vladarskih sposobnosti. Pomehkužili so se, prepirali med seboj in v par stoletjih so prišle vse te države pod oblast Rimljanov. Rimska svetovna država. Iz Rima, ki je bil po izročilu ustanovljen sredi 8. stol. pr. Kr., se je počasi razvila krepka država in zavladala vsej Italiji. Na otoku Siciliji je pa zadela ob Kartagince, ki so iz Kartagine v bližnji Severni Afriki (v sedanjem Tunisu) gospodarili in kupčevali po obalah zapadnega Sredozemskega morja. Začel se je boj med obema tekmecema in v treh takozvanih punskih vojnah so bili Karta-ginci premagani. L. 146 pr.Kr. so zavzeli Rimljani po obupnem odporu Kartagino in jo razrušili do tal. Poslej so nemoteno nadaljevali svoje osvojitve na vzhodu in kmalu je bil ves omikani svet v rimski oblasti. Bogastvo, ki se je od vseh strani stekalo v Rim, je koristilo pa le vladajočim bogatinom, dočim je živelo delovno ljudstvo vedno slabše. To nasprotje je rodilo ostre socialne in strankarske boje, iz katerih je izšel kot zmagovalec nadarjeni vojskovodja in politik Julij Cezar. Komaj je nekoliko uredil razrvano državo, so ga 15. marca 1. 44 umorili zarotniki. Toda republika, ki so jo hoteli s tem rešiti, se ni vrnila več. Po novi državljanski vojni je združil vso oblast v svojih rokah Cezarjev sorodnik O k t a v i a n. Ko je 1. 31 v pomorski bitki pri A k c i j u (sedaj Preveza na Grškem) premagal svojega nasprotnika Antonija in njegovo zaveznico egiptovsko kraljico Kleopatro, je postal Egipet rimska pokrajina (provincija). Oktavian pa prvi rimski cesar, ki mu navadno pravimo Avgust. Njegovo ime pozna vsak, saj se je za njegove vlade (od 31 pr. Kr. do 14 po Kr.) zgodil najvažnejši dogodek svetovne zgodovine — rojstvo Jezusa Kristusa, od katerega poslej štejemo leta. Kazen, ki jo je on napovedal trdovratnim Judom, se je uresničila Tempelj Partenon v Atenah, najlepše grško svetišče, ki ga sedaj umetno varujejo popolnega razpada. 1. 70, ko je kesnejši cesar Tit zavzel in razrušil Jeruzalem, da ni »ostal kamen na kamnu«. Ko je Tit 1.79 nastopil vlado, je pa Italijo zadela dotlej neznana nesreča. Ognjenik Vezuv je jel bruhati in je zasul s pepelom in lavo zlasti mesto Pompeji, ki so ga v zadnjih 200 letih odkopali, da lahko danes hodimo po njegovih mrtvih ulicah in gledamo, kakšno je bilo življenje pred 1900 leti. Zunanji sovražniki in nravno propadanje (brezverstvo in razuzdanost) rimskega ljudstva so bili vzrok, da je država v naslednji dobi preživela težke čase. Iz zmed jo je rešil konec 3. stoletja cesar D i o k 1 e c i a n , doma nekje ob naši obali, ki je z železno roko uveljavil svojo neomejeno oblast. Da bi rešil tudi propadajoče poganstvo, je 1. 303 zaukazal zadnje in najhujše preganjanje kristjanov. Toda brez uspeha. Dioklecian je zapustil cesarski prestol in šel uživat pokoj v svojo sijajno palačo, katere ostanke vidimo sredi današnjega Splita; njegov naslednik Konstantin pa je po zmagi nad svojimi tekmeci izdal 1. 313 v Milanu ukaz, s katerim je dobilo krščanstvo po 300letnem preganjanju svobodo. Z vpadom Hunov v Evropo se je 1. 375 začela takozvana selitev narodov in obširna rimska država se v teh težkih časih ni dala več vladati iz enega središča — iz Rima. Zato jo je cesar T e o d o z i j ob svoji smrti 1. 395 razdelil med oba sinova. Starejši sin Arkadij je dobil vzhodni, pretežno grški del s prestolico v Carigradu ali Bizancu, mlajši sin Honorij pa je prevzel vlado zapadnega dela s prestolico v Rimu. Meja med obema deloma je šla preko naše sedanje države od Kotora k Belgradu, kjer se še danes stikata bizantinsko - pravo- Titov slavolok v Rimu: Jude, ki neso sedmeroramni svečnik iz templja, ženejo kot sužnje v Rim. Karel Veliki. slavna ter rimsko - katoliška vera in omika. Zapadno rimsko cesarstvo je kmalu omagalo pred navalom Germanov in tudi po imenu prenehalo, ko je germanski poveljnik O d o a k e r 1.476 odstavil zadnjega rimskega cesarja in sebe okliral za »kralja Germanov v Italiji«, Srednji vek. S tem dogodkom navadno začenjamo v zgodovini novo dobo, ki jo imenujemo srednji vek. Zapadno-rimske dežele so preplavili germanski narodi in jim politično zavladali. Sami so pa prevzeli s krščanstvom počasi tudi omiko podjarmljenih Rimljanov in se po-romanili. Italija še dolgo ni prišla do miru in urejenih razmer. Odoakerjevo vlado so izpodrinili Vzhodni Goti, te so v hudih bojih uničili Bizantinci in za dobrih deset let postali vladarji Italije. Leta 568 so pa odšli iz naših dežel v Italijo Langobardi, s čimer se je končala selitev narodov. Izmed novih germanskih držav se je obdržala le država Frankov. Frankovski kralj Klodvik se je dal na božični dan 1. 497 krstiti in za njim je ves narod sprejel krščanstvo. Franki so polagoma zavladali vsej zapadni in srednji Evropi in njihov kralj Karel Veliki je kot papežev zaveznik zoper Langobarde osvojil tudi Italijo in bil o božiču 1.800 kronan za rimskega cesarja. Tako je bilo pod frankovsko vlado obnovljeno zapadno-rimsko cesarstvo. Že za Karlovega sina je pa začela nova država pešati, dokler si je niso Karlovi vnuki 1. 843 v Verdunu med seboj razdelili. Iz zapadnega dela je nastala kesnejša Francoska, iz vzhodnega Nemčija, srednji del z Italijo je pa razpadel v več manjših držav, le Italija se je v novejši dobi zopet zedinila v enotno kraljevino. Izmed vla- Pecat Premysla Otokarja II. darjev vzhodno-frankovske ali nemške države je najvažnejši Oton Veliki, ki je 1. 955 na Leškem polju pri Augsburgu porazil roparske Madžare ter jih prisilil, da so se stalno naselili na Ogrskem in sprejeli krščanstvo. Nekako 300 let prej je bil zedinil Mohamed v eni državi Arabce, ki so z ognjem in mečem širili njegovo vero. Podjarmili so si prednjeazijske dežele in celo Pirenejski polotok (Španijo) v Evropi. Arabci so dosegli visoko omiko in bili dobri vladarji. Toda ko so jih izpodrinili z vlade sirovi Seldžuki, se je začelo preganjanje kristjanov na vzhodu, ki so ga zlasti bridko občutili romarji v Sveti deželi. Po Evropi se je začelo pod vodstvom papežev veliko gibanje, da bi se Sveta dežela osvobodila od mohamedanskega jarma. Leta 1095 se je zbrala prva križarska vojska, ki je šele 1. 1099 po hudih bojih zavzela Jeruzalem in ustanovila takozvano jeruzalemsko kraljestvo. Krščanska oblast v Sveti deželi se kljub novim križarskim vojskam, ki so v naslednjih dvesto letih šle tja, le ni mogla obdržati. Vzrok tega je bila nesloga evropskih držav in pa dolgotrajni prepiri med papeži ter nemškimi cesarji, ki so se skušali polastiti oblasti nad Italijo in papežem samim. V teh bojih je nemška država oslabela in skoro razpadla v posamezne kneževine, okrepila se je pa zlasti Francija, a tudi slovanske države na vzhodu. Češki kralj P r e m y s 1 O t o k a r II. je za takozvanega medvladja, ko je bila Nemčija skoro 20 let brez pravega vladarja, združil pod svojo oblastjo tudi Avstrijo in slovenske dežele. Zoper to češko-slovensko državo je nastopil novi nemški cesar Rudolf Habsburški in z madžarsko pomočjo premagal Čehe 26. avgusta 1278 pri Suhih Krutih na Moravskem polju. Kralj Otokar je padel v boju, njegovemu sinu je ostala le še Češka, dočim so se Avstrije in slovenskih dežel za dobrih 600 let polastili Habsburžani. Iznajdbe in odkritja. V 15. stoletju se je začelo življenje evropskih narodov pod vplivom raznih iznajdb in pa odkritij novih dežel temeljito izpreminjati. Sredi tega stoletja je iznašel v Mainzu na Nemškem Ivan Gutenberg tisk s premakljivimi črkami. S tem in pa z iznajdbo papirja iz cunj so se knjige silno pocenile in omika se je mogla vedno bolj širiti med ljudstvo. Važna je bila dalje iznajdba smodnika, ki je čisto izpremenila dotedanji način vojskovanja, mestna obzidja in železni oklepi vitezov so poslej izgubili svoj pomen. Novo strelno orožje so koj izrabili tudi Turki, ki so sicer že skoro 100 let vladali na Balkanskem polotoku, a šele 29. m a j a 1453 zavzeliCari- Ivan Gutenberg, iznajditelj tiska. grad in napravili tako konec bizantinskemu cesarstvu. Dočim so prej jadrali mornarji le blizu obale, je omogočila iznajdba kompasa tudi vožnjo čez odprto morje. Španci in Portugalci so hoteli predvsem priti po morju v bogato Indijo, bodisi v zapadni smeri, vedoč, da je zemlja okrogla, bodisi proti jugu okoli Afrike. Tako so 12. oktobra 1492 dospeli Španci pod vodstvom Krištofa Kolumba v Ameriko, Portugalec Vasco de Gama pa je šest let kesneje prijadral okoli Afrike v Prednjo Indijo. Dočim je Kolumb umrl še v veri, da je prišel le v Vzhodno Azijo, so njegovi nasledniki kmalu dognali, da je Amerika celina zase, ki jo loči od Azije še ogromni Tihi ocean. To ime mu je dal Portugalec M a -galhaens, ki je v letih 1519—1522 v španski službi prvi objadral zemljo in s tem tudi največjim nevernežem dokazal, da je res okrogla Novi vek. S temi odkritji sta se jela širiti krščanstvo in evropska omika po vsem svetu in po pravici začenjamo baš z odkritjem Amerike v zgodovini človeštva n o v i v e k. Ta doba je prinesla krščanstvu tudi nov verski odpad, takozvano reformacijo. Začel ga je 1. 1517 nemški bogo-slovec Martin Luter, pospešile so ga pa mnoge napake duhovščine in ljudstva katoliške cerkve in zloraba cerkvene oblasti po posvetnih vladarjih. Strašna posledica verskih Tiskarna v 16. stoletju. Krištof Kolumb. prepirov na Nemškem je bila 30 letna vojna, v kateri je Češka s porazom na Beli gori 1. 1620 izgubila še zadnji ostanek svoje samostojnosti. Ta dolgotrajna vojna se je končala z westfalskim mirom, ki je bil sklenjen 1. 1648 v Miinstru in Gsnabrucku na West-falskem. Z novim vekom je nastopila v Evropi nova velesila, Rusija, ki se je bila otresla skoro 300 letnega mongolskega jarma. Car Peter Veliki (1689—1725) je z močno roko moderniziral svojo državo in ji priboril dežele ob Severnem morju, kjer je ustanovil po njem imenovano mesto Petrograd. Iz razpadajočega nemškega cesarstva sta se povzdignili nad druge dve močni državi: na severu Pruska in na jugovzhodu Avstrija. Kraljevina Poljska, s.tisnjena med tema dvema in Rusijo, je kmalu postala žrtev domačih prepirov in grabežljivih sosedov, Dvakrat so ji vzeli sosedje velike dele, dokler ni s tretjo delitvijo I. 1795 sploh izginila z evropskega zemljevida; šele po svetovni vojni je vstala na novo k življenju. Ob koncu 18. stoletja se je začela dvigati nova sila tudi na zapadni celini, v Ameriki. Ondotne angleške naselbine so se uprle angleški vladi in se 4. julija 1776 proglasile za neodvisne. Ta dan slave Z e d i n j e n e države še danes kot svoj narodni praznik. Njihovo neodvisnost so morali po hudi osemletni vojni tudi Angleži priznati. Ko so se pred dobrimi sto leti osamosvojile tudi španske naselbine v Srednji in Južni Ameriki, so hotele evropske države s silo nastopiti zoper nje. Toda Zedinjene države so se potegnile zanje Iti njihov predsednik M o n r o e je 1. 1822 slovesno izjavil, da se nimajo Evropci vmešavati v ameriške zadeve: Amerika Američanom! Indijanski poglavar. Francoska revolucija in Napoleon. Medtem je bila Evropa preživela burne čase francoske revolucije in napoleonskih vojn. Dočim so v drugih državah prosvetljeni vladarji marsikaj spremenili ljudstvu v korist, je na Francoskem še zmeraj samolastno vladal kralj s pokvarjenim plemstvom. Plemenitaši so imeli večino zemlje v svoji lasti, a niso plačevali skoro nobenih davkov, ubogega kmeta so pa vedno huje odirali. Tudi izobraženo meščanstvo je bilo brez političnih pravic, zato je z besedo in pismom vedno huje nastopalo zoper obstoječe razmere. Da bi rešil zadolženo državo pred bankrotom, je sklical kralj 5. m a -j a 1789 državne stanove. Ta dan je postal začetek velike francoske revolucije. Meščanski zastopniki so se namreč proglasili za ustavodajno skupščino in dali Franciji ustavo, ki je po načelih »bratstva, enakosti in svobode« odpravila vse predpravice plemstva. Ko je skušala vlada s silo nastopiti zoper skupščino, se je ljudstvo oborožilo in v naskoku zavzelo državno jetnišnico b a s t i j o , kjer je bilo zaprtih toliko nedolžnih ljudi. Ta dan — 14. j u 1 i j 1789 — se obhaja še danes kot francoski narodni praznik. Kakor navadno se je tudi takrat revolucija le prekmalu sprevrgla v nasilje in državljansko vojno. Začeli so preganjati cerkev, proglasili republiko in kralj L u d o v i k XVI., ki je bil zaman poskušal ubežati na Nemško, je bil 21. j a n u a r j a 1793 sramotno u s m r č e n. Njegova smrt je dala drugim evropskim državam povod, da so začele vojno zoper francoske revolucionarje, V teh vojnah je prišel na površje častihlepni in odločni NapoleonBonaparte, ki je z zmago nad zunanjimi sovražniki dosegel tudi svojo vlado nad Francijo. Proglasil se je za »cesarja Francozov« in si 2. decembra 1804 v papeževi navzočnosti posadil cesarsko krono na glavo. Novi cesar je vedno očitneje stremel za vlado nad vso Evropo. Najhujši odpor je našel pri Angležih, ki jim na njihovem otoku ni mogel do živega. Zato jih je hotel zadeti na gospodarskem polju in je 1. 1806 v Berlinu proglasil »kontinentalno (celinsko) zaporo«, t. j. prepovedal je vsem podložnim deželam na evropski celini vsako trgovino z Angleži. Ta odredba je škodovala pa tudi francoski zaveznici Rusiji in ko je car dovolil uvoz angleškega blaga na Rusko, je prišlo do velike vojne 1. 1812. Napoleon je sicer prodrl do Moskve, kjer je hotel prezimiti, toda od Rusov podtaknjeni požar je uničil večino mesta, pritisnila je lakota in Francozi so morali v najhujši zimi nazaj. Mraz in glad ter kozaški napadi so štrli ponosno »veliko armado«, podjarmljeni narodi pa so dobili novega poguma in v trodnevni »bitki narodov« so oktobra 1813 Rusi, Prusi in Avstrijci premagali Napoleona. Poslali so ga za vladarja na laški otok Elbo, toda ko so se zmagovalci na kongresu na Dunaju prepirali za njegovo, dediščino, je Napoleon skrivaj prišel na Francosko in se vn&vič polastil vlade. Trajala je pa le še »100 dni«, kajti že 18. j u -ni j a 1815 so ga Angleži in Prusi pri Wa-t e r 1 o o v Belgiji za vselej ugnali. Postal je angleški ujetnik na samotnem otoku Sv. Helene, kjer je 5. m a j a 1821 umrl. Na dunajskem kongresu, ki se je zaključil 9. junija 1815, so državniki na novo uredili Evropo, ne oziraje se na želje in potrebe po francoski revoluciji prebujenih narodov. Niso obnovili Poljske niti zedinili Nemcev in Italijanov, zato se je umetna zgradba diplomatov v naslednjih desetletjih počasi podirala. Od Napoleonovega poraza so imeli največ koristi Angleži, ki so si pridobili novih naselbin (kolonij) in razširili svojo trgovino daleč po svetu. Angleži so tudi pridno izkoristili napredek naravoslovja v tehnične svrhe ter zboljšali industrijo in prometna sredstva. Že koncem prejšnjega stoletja so bili iznašli parni stroj, ki ga je Jurij Stephenson uporabil za promet in 27. septembra 1825 je stekla prva železnica na svetu med mestoma Stockton in Darlington. Tudi v notranjosti se je modernizirala Anglija brez krvavih prekucij in 1. 1829 so si angleški in irski katoličani slednjič izvojevali takozvano emancipacijo, t. j. dostop v državno službo in pasivno volilno pravico, ki sta jim bila že pred 155 leti odvzeta. Zedinjenje Italije in Nemčije. Borba zoper nazadnjaške vlade za politično in narodno svobodo je dovedla na evropski celini do revolucije 1. 1848. Začela se je februarja meseca v Parizu, kjer so pregnali kralja in oklicali republiko, odtod se je razširila revolucija na Nemško, v Italijo in zlasti v Avstrijo. 13. marca 1848 je izbruhnil upor na D u n'a j u. Osovraženi minister Metternich je moral bežati in slabotni cesar Ferdinand je obljubil ustavo. Iz boja zoper vlado je nastal v Avstriji kmalu boj zatiranih slovanskih narodov zoper Nemce in Madžare. V ta namen se je sešel 2. junija 1848 slovanski kongres v Pragi, ki pa ni dosegel pravih uspehov. Ko so nastali v mestu nemiri, je zmagalo vojaštvo in kongres se je moral prezgodaj raziti. Ko so bili premagani še Italijani in z rusko pomočjo udušen upor Madžarov, se je pod novim cesarjem Francem Jožefom obnovila absolutistična nemška vlada. Tudi iz druge republike je v Franciji kmalu nastala monarhija. Za predsednika izvoljeni Napoleonov nečak se je oklical za cesarja pod imenom Napoleon III. Ko je dosegel od sultana pokroviteljstvo nad katoličani v Turčiji, je prišel navzkriž z ruskim carjem Nikolajem I. in izbruhnila je takozvana krimska vojna. Francozi in Angleži so se zvezali s Turčijo zoper Ruse in jih napadli na polotoku Krimu. Rusi so izgubili trdnjavo Sevastopol in morali 30. marca 1856 skleniti m i r v P a -r i z u. Črno morje je postalo nevtralno, plovba po Donavi prosta za vse, iz Moldavije in Via-ške pa so tri leta nato napravili kneževino Romunijo. Pri obleganju Sevastopola so prišli zaveznikom na pomoč tudi Piemontezi, za kar jim je Napoleon III. I. 1859 izvojeval od Avstrije Lombardijo. Pustil je tudi, da so se vse italijanske državice, izvzemši papežev Rim, združile s Piemontom, čigar kralj Viktor Ema-nuel III. se je 17. marca 1861 proglasil za kralja Italije. Razen Rima je manjkala Napoleon opazuje požar Moskve. zedinjeni Italiji še Benečija, do te so ji pripomogli pa Prusi. Ko je borba za prvenstvo v Nemčiji privedla 1. 1866 do avstrijsko - pruske vojne, so se Italijani zvezali s Prusi. Sami so bili sicer tepeni pri Kustoci in Visu, toda Prusi so 3. julija 1866 zmagali pri Kraljevem g r a d c u. Avstrija je morala Bismarcku prepustiti ureditev Nemčije in odstopiti Lahom Benečijo; morala se je pa ukloniti tudi pred Madžari doma in jim priznati lastno državo, ki je bila le v rahli zvezi s pravo Avstrijo. Tako so si v avstrijsko-ogrski n a -godbi 21. dec e m b r a 1867 Nemci in Madžari razdelili vlado nad Madžari, edino Hrvatje in Poljaki so si rešili še nekaj samostojnosti. Napoleonu so bile pruske zmage neljube. On sam je dosegel nekaj uspehov na vzhodu. Med te spada zlasti zgradba Sueškega prekopa na ožini med Azijo in Afriko, ki je bil slovesno otvorjen 16. novembra 1869. Zgradil ga je Francoz Lesseps po večini s francoskim denarjem in tako odprl Evropi najbližjo pot v bogato Indijo in še dalje na Japonsko, Kitajsko in v Avstralijo. V Evropi se je hotel Napoleon otresti naraščajoče nemške premoči z vojno 1.1870, ki jo je pa izgubil in z njo vred tudi prestol. Ko se je moral pri Sedanu sramotno predati Nemcem, so ga 4. s e p t e m - Sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem. b r a 1870 v Parizu odstavili in Francijo tretjič proglasili za republiko. Zmagoviti Nemci so pa že med obleganjem Pariza 18. januarja 1871 oklicali pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. Vzhod in zapad. Po izgubljeni krimski vojni se je novi car Aleksander II. lotil notranjih reform v Rusi j i. Z ukazom od 3. marca 1861 je o d -pravil kmetsko podložništvo in si zaslužil pridevek »car osvoboditelj«. Ko je upor bosansko-hercegovskih kristjanov in Bolgarov izzval srbsko-turško vojno, je nastopila tudi Rusija in 24. aprila 1877 napovedala Turkom vojno. Turki so bili premagani in izgubili v san-stefanskem miru večino evropskega ozemlja. Iz tega so Rusi napravili Veliko Bolgarijo, ki je obsegala tudi Makedonijo. S tem so se zamerili Srbom, a na zahtevo Anglije in Avstrije je zboroval od 13. junija do 13. julija 1878 kongres v Berlinu, kjer so za dobrih 30 let uredili balkanske razmere. Bolgarijo so precej zmanjšali, druge krščanske države pa povečali in priznali za neodvisne, toda Avstro-Ogrska je dobila pravico zasesti Bosno in Hercegovino. V naslednjih desetletjih je Rusija razširila svoj vpliv v Aziji tja do Tihega oceana, kjer je zadela ob krepko se razvijajočo Japonsko. Tako je prišlo do rusko-japonske vojne 1. 1904, v kateri so Rusi 2. januarja 1905 izgubili važno pristanišče Port-Artur. Poraženi so morali 5. septembra 1905 skleniti m i r v Portsmouthu v Ameriki ter priznati Japoncem prvenstvo v Vzhodni Aziji. Ruski porazi na daljnem vzhodu so omajali tudi absolutizem v notranjosti in car Nikolaj II. je slednjič 30. oktobra 1905 proglasil ustavo, ki pa vendar Rusije ni mogla pomiriti. Posredovanje Američanov pri sklepanju miru med Rusi in Japonci je bila posledica naraščajoče svetovne veljave Zedinjenih držav. Nasprotje med industrijskimi državami na severu in poljedelskimi na jugu je bilo sicer izzvalo hudo domačo vojno med leti 1861—1865. Povod ji je dala osvoboditev zamorskih sužnjev, ki jo je bil 1. januarja 1863 proglasil predsednik Lincoln in ki so jih uporabljale največ južne države. Vojna se je končala z zmago severa in končno odpravo suženjstva. Poslej je z vsemi pridelki in rudami bogata Unija silno razvila svojo industrijo in si pridobila kolonije tudi v Tihem oceanu. Za boljšo zvezo obeh morij, Atlantskega in Tihega, je zgradila Unija veliki Panamski prekop skozi ožino med obema Amerikama, ki je bil otvorjen 15. avgusta 1914 — baš ob izbruhu svetovne vojne. Človeštvo je v 19. stoletju silno napredovalo v spoznanju naravnih sil in razkrivanju še neznanih delov zemeljske površine. Zlasti mnogo so si prizadevali, da bi odkrili skrajne predele zemeljske oble na severu in jugu ter dosegli oba tečaja. Kljub mnogim žrtvam se je pa to posrečilo šele našemu stoletju, ko je 6. aprila 1909 prišel Američan Peary na severni tečaj, a Norvežan Amundsen je 14. decembra 1911 dosegel južni tečaj. Svetovna vojna. Ves napredek v zunanji omiki pa le ni mogel obvarovati človeštva pred največjo vojno v zgodovini, ki je baš zaradi izrabe vseh iznajdb v vojne namene postala tako strašna. Naraščajoča tekma med Anglijo in Nemčijo za svetovno prvenstvo, staro nemško - francosko nasprotje in vedno obupnejši odpor avstrijskih in balkanskih Slovanov zoper nasilno prodiranje nemštva na vzhod — to so bili glavni vzroki svetovne vojne. Nemška zaveznica Avstro-Ogrska je izrabila za povod sarajevski atentat in 28. julija 1914 napovedala Srbiji vojno. Ko je 1. avgusta izročila Nemčija vojno napoved Rusiji, je bila svetovna vojna izzvana. Nemci so se hoteli po davno zamišljenem načrtu vreči najprej na Francoze in ko bi z njimi opravili, šele na Ruse, katere naj bi dotlej zadrževala Avstrija. Vdrli so skozi nevtralno Belgijo in potisnili Francoze, ki od te strani niso pričakovali napada, daleč nazaj, Vendar so Francozi zbrali še o pravem času svoje sile in v bitki ob reki Marni v septembru 1914 zavrnili Nemce na črto, kjer so v glavnem ostali do konca vojne. Enako hudi boji so se bili tudi na drugih bojiščih, nove države so stopale v vojno, do odločitve pa le ni hotelo priti. Ko so jeli Nemci v začetku 1. 1917 brezobzirno s podmornicami uničevati tuje ladje, da bi predvsem izstradali Angleže, so nazadnje stopili v vojno tudi ^Američani. Njihov predsednik Wilson je v znameniti poslanici 8. januarja 1918 v 14 točkah naštel, za kaj se Amerika vojskuje. Zahteval je med drugim tudi, da dobe avstro-ogrski narodi zagotovljeno možnost svobodnega razvoja. Ko so si Američani ustvarili mbčno armado in jo prepeljali v Evropo, so začeli poleti 1918 združeni zavezniki potiskati Nemce iz Francije nazaj. Jeseni je bila prebita tudi solunska fronta v Makedoniji; Bolgari so prvi prosili za premirje in za njimi tudi Avstrijci in Nemci. Na podlagi novih Wilsonovih pogojev so se osvobodili Čehoslovaki in Jugoslovani — Avstro-Ogrska je razpadla. Poraženi Nemci so 11. novembra 1918 podpisali trde pogoje premirja in angleški ministrski predsednik Lloyd George je mogel ta dan izjaviti v zbornici: »Danes zjutraj se je končala najgrozo-vitejša vojna, ki je kedaj morila človeštvo. Upam, da se je na današnji pomembni dan končala zadnja vojna.« Da bi bila ta vojna zadnja, ta smoter si je postavil predvsem ameriški predsednik Wilson, ki je hotel Koledar 1929. preurediti države po načelu narodnosti in samoodločbe. Novi svetovni red naj bi imel skupnega variha v Društvu narodov, ki bi razsojalo prepire med državami in tako preprečilo novo vojno. Po vojni. Toda na mirovni konferenci, ki se je leta 1919 začela v Parizu, so se ti visoki načrti le v majhni meri uresničili. Nekdaj slavljeni Wil-son je stopal vedno bolj v ozadje, odločali so pa evropski zmagovalci in naložili Nemcem težke mirovne pogoje, ki so jih morali ti 28. junija 1919 v Versailles-u podpisati. Nemčija je izgubila vse kolonije in precej Robert E. Peary, ki je prvi prišel na severni tečaj. ozemlja ter morala prevzeti ogromno vojno odškodnino. V naslednjih mesecih so bile sklenjene tudi mirovne pogodbe z Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko. Nazadnje so sklenili mir s Turčijo, ki je morala prepustiti Grkom celo velik del Male Azije. Ta mir pa je bil le kratkotrajen. Turška-narodna vlada pod Mustafo-, Kemal-pašo ga namreč ni priznala in začela vojno z Grki, ki so bili premagani ter vrženi iz Azije. Zavezniki so se morali s Turki vnovič pogajati in končno so sklenili 24. julija 1923 mir v Lausanni ter prepustili Turčiji vso Malo Azijo, odkoder so se morali že od davna tam naseljeni Grki izseliti. Wilsonov načrt se je le kolikor toliko uresničil, ko je 10. januarja 1920 stopila v veljavo pogodba o Zvezi narodov, ki so jo sklenili zastopniki 18 držav, toda Amerike že ni bilo med njimi. Kesneje so pristopile še druge države, tako da obsega Zveza narodov danes 56 držav ali tri četrtine človeštva. Velik korak k mednarodnemu zbližanju je pomenil zlasti sprejem Nemčije v Zvezo in v zadnjih letih je mogla ta že parkrat uspešno posredovati v sporih med državami in preprečiti grozeče vojne. Gospodarske težave, ki so trle po svetovni vojni vse narode, tako zmagovalce kot premagance, so največ pripomogle k zbližanju nekdanjih nasprotnikov. Spoznali so, da so le navezani drug na drugega, in začeli so sklepati mednarodne dogovore o zboljšanju gospodarstva in olajšanju prometa, ki so imeli tudi politične posledice. V oktobru 1925 so se slednjič zbrali zastopniki vseh večjih evropskih držav v švicarskem mestecu Locarnuin sklenili pogodbo, ki je bila podpisana 1. decembra 1925 v Londonu. V tej pogodbi so se Nemčija, Francija, Belgija, Velika Britanija in Italija obvezale, da jamčijo za nedotakljivost meje, ki je bila določena v versajskem miru 1. 1919 med Nemčijo ter Francosko in Belgijo. Z locarnsko pogodbo ter ureditvijo plačevanja vojne odškodnine je jelo giniti nezaupanje med Nemci in Francozi in svetovni mir se je zopet utrdil. Tako razpoloženje evropskih velesil je kljub opetovanim grožnjam nekaterih sosedov zvišalo varnost tudi naši državi, zlasti odkar se je 11. septembra 1927 sklenila očitna zveza med Jugoslavijo in našo staro prijateljico Francijo. »Življenje je boj«, pravi pregovor in ta kratek pregled občne zgodovine od egipčanskih faraonov do današnje Zveze narodov nam dokazuje, da je tudi življenje človeštva veden boj za zemljo in njene dobrine, Žal se je ta boj spremenil le prevečkrat v krvavo vojno, ki niti zmagovalcu ni vedno prinesla dobička, gotovo pa je vselej škodovala skupnim višjim koristim človeškega rodu. Zato moramo zlasti mi, ki smo doživeli najstrašnejšo vojno v zg9-dovini, želeti in delati na to, da Zveza narodov čimprej doseže svoj pravi namen: preprečiti vsako vojno in združiti vse narode v mirni tekmi za napredek človeštva. Pastir. Solnce mi je kočo z žarki zlatimi pretkalo, da kot začarana palača v njih žari sred nizkega grmičja, kjer tišina bdi, kjer borovje dehteče je pod okno vstalo. Mojih ovc bogata runa sevajo na grudih ljubljene planine, drobne ptice ji prepevajo drhteči spev sinjine. V nevihti divji Jezusa roke oblake črne trgajo, hoteče sija, in ko grmi in strela krog razbija, varujejo Njegove me roke. « Sveto pismo mi je božji list, ki skrivnost trpljenja razodeva: berem, slutim, kaj trpel je Krist, ki ob moji kočici sameva. Ob koči moji je tovariš Križani, ki zarja jutranja ga v rožni plašč ogrinja, v štiri žarke križ leseni izpreminja in božje lice se iz njih blesti — Če pa morda ne razumem kaj, k Njemu stopim in ga povprašujem, dokler tihega odgovora ne čujem, v mraku z Njim strmeč v neba brezbrežni kraj. Gustav Strniša. Nesrečni Janezek. Spečemu Janezku padel na nosek križasti pajek je s stropa — štrbunkl Janez zamahnil je z roko in pajek s sabo odnesel par krepkih je bunk. Močno pokregalje Janezka dedek: »Bolj si okornega uma kot jež. Križasti pajek nam srečo prinaša — zdaj se pod nosom obriši, da veš!« »I, če je taka,« se Janez zasmeje, »pa si nataknem nazaj ga na nos!« Ali — joj! — pajka medtem že na oknu tiho pohrustal za zajtrk je kos ... Mirko Kunčič. Krivčki pa rožmarin. Povestica. — Anton Komar. 1. Harašo! Saj mi gremo, radi na pot z našo Veroniko; ali se močno bojimo nesreče, ker jih je v takšni povodnji več utonilo, nego čez prišlo. Pa naj se zgodi, kar hoče, mi gremo za njo, pomagaj nam prečista Devica in sveti Nikolaj. Veronika, zakonska hči malega posestnika Martina Martinčka in Jerice, rojene Burja, je prišla na svet 5. julija 1903 na Prvinah št. 3 in bila krščena zoper postavo gospoda župnika Mateja Grkmana šele četrti dan: iz mesta botra je tako določila. Veronika je imela že dva bratca in dve sestrici, ko je stopila v ponavljalno šolo. Ona v ponavljalno šolo, oče na vojsko. Dolgo, predolgo ni bilo očeta; ujet je bil tam daleč v Turkestanu, kakor je sporočil z dopisom na brezovem lubju. Martinčkovi so dobivali podporo, tako se mladi materi Jerici ni preveč inako zdelo, ko so drugi zdihovali, celo dobro se je počutila, ker je bil mož, ki sicer ni bil čmerika, vendarle po njeni sodbi z njo prestrog ali zanjo vsaj premoder. Še pomočnika so dobili — ruskega ujetnika. Martinčkovka si ga je na županstvu sama izbrala. »Glejte, mama, tistegale s pšeničnimi brki,« je pokazala Veronika na mladega Rusa. In mama ga je vzela. Gospod župnik Grkman je prišel mimo, ko so ženske izbirale ujetnike, in ko je spoznal, za kaj gre, je od jeze pogledal proč in užaljen izginil v župnišče kakor kmet, ki je bil sejal pšenico na njivo, pa najde polno ljuljke. Martinčkov Rus ni bil kakšen lole, temveč zelo veder človek. Ker se je z otroki rad bavil, se je hitro prikupil otrokom in materi. Posebno všeč je bil Veroniki, štirinajstletni, Koj prvi dan je pregledal domačijo in vešče nasvetoval gospodinji potrebna popravila, ki jih je izvršil z izurjeno roko, tako se je zdelo, da ni prišel tujec, ampak veščnejši gospodar k hiši. Ime mu je bilo Peter, imel je sicer še dva priimka kakor sploh Rusi, a kdo bi si jih zapamtil, ko mu je najprej deca in za njo vsa vas zrekla ime Harašo, ker je s to besedo potrjeval, kar mu je bilo pogodu. Torej Peter Harašo je gospodaril, in gospodinja sama ni vedela, kdaj in kako je začela ravnati po njegovi volji. Rad je postajal v hiši, zlasti v nedeljo je bilo čuti veselo govorico ujetnika in otrok in vmes zabaven smeh gospodinje. Sodček žganja je bila naku-hala, ki je zanj vsako leto lep denar iztržila, a ker je Harašo rad pil »vodko«, mu ga ni kratila med tednom, v nedeljo pa mu je od časa do časa napolnila kozarec, da je bil še zgovornejši, Veronika se je tako rada mudila v njegovi bližini, da jo je mati svarila, naj ne tišči vanj, ker se to ne spodobi. Junakom je sreča mila, ujetnikom ne! Niti tri nedelje. V soboto pred tretjo se je pojavil kakor kragulj star narednik iz Loga, ki je vladal ujetnikom v okraju. Z njim je prišel vaški vojak z eno zvezdo,. Narednik je zapovedal ujetniku Petru Pavloviču, ki je v Martinčko-vem suknjiču in predpasniku kot vojak presneto malo pomenil, da se mora takoj odpraviti v ujetniški tabor v Logu. Sam je odšel, ker se mu je mudilo, na avto, ukazal pa je vaškemu vojaku, da morata biti z dvema drugima v dveh urah na mestu. Čez pol ure je bil kmet Peter zopet ujetnik Harašo, ki je jemal slovo. Nekam hladno mu je segla gospodinja v roko, da je švignila Rusu nejevolja čez obraz, Veronika pa je zajokala, ko mu je dala roko in jo je pogladil po laseh. Vaška mladež, ki je začutila, da odhaja ljubi Harašo, se je zbrala na križpotu, da ga še enkrat vidi. Prišel je z vojakom. Pri znamenju se je ustavil. Snel je čepico, potegnil z roko preko čela in las ter izrekel besedo, ki je otroci niso poznali in so drugo pričakovali, rekel je: Ničevo! To jih je zmedlo, da so ga tudi sami pozdravili s krstnim imenom: »Z Bogom, Peter!« Le tisti zaprtek Ravšelj je zaklical: »Adijo, Harašo!« Spomin za njim je bil še dolgo živ. Dečki so govorili med seboj po njegovo, da se je gospod učitelj čudil, kako paglavci, ki jim je pravopis španska vas, bolje čebljajo po rusko, nego more on, ki se je tega jezika učil iz nemške knjige. Težko bo pozabila mladega kot riba gibčnega Rusa Veronika, Njegova povest se ji je neprestano motala in snovala po glavi. Na Ogrskem so ga »zabrali« in spravili v Slovenijo, po vojski se bo vrnil za Pripet, a zapomnil si bo Ljubljanico, — Daleč, daleč onkraj Karpatov teče Pripet. Počasen pride iz velikanskih močvar, trstja in blat. Tam kjer se vode združijo v eno strugo, da začne reka 4* hitreje teči, stoji velika hiša z mlinom — Petrov dom. Obilno imajo pšenice za beli kruh, glav živine na stepi gospodar ne šteje do zadnjega repka. — Za Pripetom rasto visoki topoli in košate jelše, dalje proč od brega stoletni hrasti. Na jesen prihajajo z mrzlega severa jate divjih gosi in rac in čapelj: Peter v čolnu pa za njimi s puško. — S Petrom bi se vozila Veronika, vse bi ji prijazno in zgovorno razložil, ona bi postala njegova žena, zakaj tam se dekleta možijo zelo zgodaj. Dobro ji je delo, da jo je cenil za doraslo dekle, dočim jo domačini norčavo devajo med otroke. Mlada mati, ki je pogrešala pomagljivega Rusa, je pa tuhtala in vohala, če je ni kdo hotel osebno zadeti, ko je tolika naglica vzela ujetnika. Zato je svojo mater, ki je prišla v nedeljo na obisk, iznenadila na slepo srečo z vprašanjem: »Kaj ste iskali oni dan v župnišču?« »Kaj naj iščem,« jo je pogledala mati, »dala sem za eno sveto mašo v dober namen.« »Pa kaj ste z gospodom govorili?« »Nič takšnega, da bi bilo komu v škodo ali nečast,« jo je zavrnila mati resno. Martinčkovka je našla zadostno sled. Spomnila se je mimohoda župnikovega, kako nerodno je bilo, ko jo je med ženskami videl izbirati ujetnike, kakor izbirajo na sejmu vo-ličke in teličke. Povrh ji je pa še župnikova dekla povedala, da je bil tisto soboto pri župniku ujetniški narednik z županom, in da ju je zoper navado gospod pogostil s klobaso in dvema litroma vina. Torej za dva litra vina so jo ti kajoni spravili ob delavca. Vnemal se ji je gnev in hkrati sram pred župnikom, ki nemara hoče hudo misliti in se drži kot lipov svetnik. Toda čas odpira oči. Že pregled soda je očital trpko: Le kam je šlo toliko dobre sli-vovke. In otroci? Vse si upajo, ne znajo več soditi svojih moči. Tonček je hotel preskočiti mlako in padel v gnojnico; naganjal je velikega psa, da ga je ugriznil v nogo. Milka namerava z enim hlebcem kruha iti atu naproti, ki gotovo že gre iz Rusije, če prej ne, ga bo srečala za Dunajem. Anka je naročila pri šivilji novo obleko, češ, ko bo narejena, bodo že mama plačali. Odkod imajo vse to, če ne od Petra, ki je pripovedoval o Iliji Muromcu; o tolovaju Soloveju, ki je žvižgal v gozdu, da so padala drevesa; o beraču, ki mu je služil za kučmo zvon; o velikanu, ki je metal mlinske kamne v oblake in jih zopet z rokami lovil; vse to pa nekam preroško, na videz norčavo, a v resnici zelo modro. S tem je v otrocih, zlasti v duši Veronike, zanetil željo po tujih krajih in drmljavih dogodkih. Nobena reč se ni zdela otrokom nemogoča. Celo njej, Martinč-kovki, se zdi Peter zraven spomina na moža kakor gozdnati, v vetru šumeči Krim zraven puste golote Žalostne gore, ki jo edino cerkvica na vrhu varuje prezira. Reči si mora, da je bil ujetnik delaven in pošten, njegova brstna govorica jo je mikala, vendar ni postala z njim domača, ker se ji je včasih za trenutek zazdelo, kakor da njegove oči preveč iščejo. Pod zimo so vsi Rusi zapustili kraj, ali nastopna pomlad je budila nanje spomine, žal, tudi nevšečne: tu vdova, tam dekle v srpanu bodo zibale. Martinčkovka pa je, kakor še nikoli, uvidela potrebo šeste prošnje v očenašu. Kakor blisk jo je preletel strah, da je bila morda v nevarnosti tudi Veronika. Hvaležna Bogu je šla za veliko noč nalašč h gospodu župniku k spovedi ter zvečer goreče molila z otroki za srečno vrnitev moža. Če je bila tista spotika v jeseni župnikova zduha: harašo-ničevo!* Kako dolgočasna in žalostna je vojska! II. Veronika. Sobotni popoldan je izvabil bistriškega gospoda Mateja na vrt, ko je bil pripravil cerkveni govor in oznanilo za drugi dan ali misijonsko nedeljo. Sijajno je kraljevalo nad ozko dolino jesensko solnce, .plamenilo sinjo vedrino in oblačke neba ter užigalo na levo in desno do vrha visokih robov segajoči gozd, ki je žarel v listnatem delu v vseh barvah, vmes pa so male skupine iglastega drevja kakor zeleni otočki omiljevali sijaj, vse skupaj podoba zrelosti ter moči, podoba človeka, ki je po mladostnih bojih v trudu in viharjih delavnih let spravil v trden sklad vest in vero in svet, da je zaslužil veljavo, pa tudi čast in slavo, ker ni živel zase in zaman. Te svoje podobe v naravi gospod Grkman kajpak ni spoznal, ker si je domišljal, da vidi na vsak dan obilneje padajočem listju mile dopise vernih duš iz vic. Vračal se je skozi kuhinjo, kjer je delala vreme njegova dve leti starejša sestra. Z glasom, ki naj bi bil nejevoljen, je začel očitati: »Sem pojdi, Rotija, ki se vedno rotiš, da mi ni za hišno korist. Odpri oči in se prepričaj, koliko koristim, pa prekliči svojo krivično sodbo. Kaj bi sicer imel Nikolaj, kaj Božič, * Prav dobro = nič ne de., ko bi mene ne bilo pri hiši. Samo veverice bi kihale in se nam posmehovale. Joh, joh, če nima človek sam gospodarskih oči povsod, se ne more zanesti niti na domačega človeka.« Med takšnim govorom je gospod Matej deval iz napetega žepa orehe na mizo. »Res velik gospodar: vrabce lovi, golobe izpušča.« Rotija ve, da brat ni slabe volje, kadar govori kot skrben gospodar. »Če bi golobe izpuščal, kaj bi rekli kmetje? Ali ne, da jih izpuščam na ljudsko proso? Dekle, to ti povem, ti še nisi brala narodne ekonomije, jaz pa sem jo, ekonomijo, to je gospodarstvo, povrh sem poslušal moža, ki mu midva ne bi smela sezuti čevljev, zato vem, kako treba gospodariti. Ti pa menda samo veš, da je boljše prihranjeno jajce nego sneden vol, jaz pa pravim in pri tem ostanem, prav rad bi jaz imel vola, čeprav bi bil zelo sneden.« »0, bomo že imeli snedenega vola, ko še krave nimamo.« »Čemu bi nam bila krava, ne le da bi jo zeblo pozimi samo, povrh bi ji bil še dolgčas.« »Če smo tako usmiljeni z živino, ki je nimamo, bi bili tudi orehe lahko pustili vevericam, ko so sirote.« »Naj si jih sade, če so takšne sirote, da ne morejo biti brez orehov. Potem bi jim dal še moke za Božič, da bi si naredile potico.« »Moke pa že ne, moram jaz voziti v mlin, pa skrbeti za nazaj, da jo imamo.« »Odkod in komu pa pride žito, vprašam! Anžička je rekla Jakatu na beri, da sem tudi sam slišal: Ker so dober gospod, bom navrgla pehar pšenice in ovsa za petelina. Povej potemtakem, komu je šlo žito v čast, meni ali tebi?« »Kajpak tebi in petelinu, ker vidva sta dobra, jaz pa ne.« Gospod je odšel v pisarno, ker je že dišalo po prepiru, in je kazalo nehati, dokler se je zdela še njegova plat zmagovita. Ni še dobro začel gospod Grkman z Davidom: »Odpri moje ustnice ...«, ko je pri kuharici vstopilo cvetoče dekle, kmetiško, a okusno napravljeno. »Kam bomo to zapisali,« se je čudila Rotija. »Veronika, naša rajna pevka. Kaj pa vendar ti?« »Kostanja sem prinesla.« »Kaži, da vidim. Res lep kostanj imate letos Podgorci,« »Veste, teta, rada bi se z Vami nekaj pomenila, če bi mi hoteli pomagati. Tudi mama mi je tako svetovala.« »Kako bom jaz starica takemule dekletu pomagala?« »Veste kaj, že z več strani sem slišala, da je pri nas cerkveno petje slabo, odkar mene ni na koru.« »Beži, beži!« je rekla previdna Rotija, »saj prav dobro pojejo, na zahvaljeno nedeljo je bilo naravnost veličastno, seve, ker je prišlo nekaj sosednih pevcev.« »Pa jaz bi še rada pela, prav tako kakor sem poprej.<< »Kdo te je silil, da nehaj. Saj smo te vsi radi poslušali.« »Bila sem jezna, ker so me izključili iz dekliške družbe, nato mi je pa še tista Lona, ki misli, da zna več kot organist, potrkala na čelo.« »Na tvoje čelo je potrkala?« »Potrkala je na svoje, a jaz sem vedela, da misli na moje.« »Beži, beži, če je na svoje čelo potrkala, je storila prav.« »Ali bi Vi, teta, rekli organistu kakšno dobro besedo zame?« »Rada, prosila ga bom, ampak ne vem, če bom uslišana, on bi še bil najbrž za besedo, toda pevke so hude, ker si semskujala, in to na Marijin praznik.« »Poslej želim peti samo za božjo čast in ne maram nobene odlike med njimi.« »Lepo je tako! Sedi, bova pili čaj.« »Nikar, teta!« Pa sta čaj vseeno pili. In pri tem je šla Veronika naprej. Tudi v dekliško družbo bi se rada povrnila, ako bi se dalo. Njena mama je za to. Morda bi teta Rotija pri gospodu župniku zanjo kaj storila. »Jaz mu ne smem nič reči,« je tožila teta, »takoj me požene h kuhalnici. Pravi, da so pastirske zadeve njegova reč in da mora biti en pastir. Pojdi sama k njemu in se nikar ne boj, saj lahko veš, da je dober, boš videla, da ti bo ustregel, če bo mogoče. Poskusi, kar bo, to bo!« Drzna Veronika je zbrala ves pogum, da je potrkala na vrata župnikove pisarne. »Naprej!« je rekel čez čas neki užaljeni glas. Odprla je in plaho pozdravila: Hvaljen Jezus! »Amen!« je široko pogledal, kakor bi mu bilo umreti, gospod Matej, »Ali si, ali nisi, Veronika s Prvin?« »Sem. In prosim Vas, da mi odpustite, ker sem Vam storila žalost.« »Kaj moja žalost, stanovsko breme, ki se mora nositi; ampak škoda, ki si jo naredila sebi ter drugim, se ne bo dala tako lahko popraviti.« »Vse bom popravila!« je rekla Veronika. »Rad slišim takšno besedo; toda bojim se, da bo v svetu ta tvoja beseda hitro zvodenela.« »Ne mika me svet.« »0 dekle, ti nisi samo danes na svetu, bržkone boš tu veliko let, pa ne veš, kaj se pravi, biti na svetu vsak dan, ko jemlje človeka košček za koščkom, da ga mora nekoč zmanjkati, ako ne dobiva pomoči od drugod.« »Jaz verujem in bom po veri živela.« »Prav, brez vere ni vredno živeti, še manj umreti.« Zamislil se je gospod Grkman. »Praviš, vse popravim. Ali pa veš, kaj ti je storiti?« »Priti med pevke na kor in v dekliško družbo.« Gospodu je bila dekletova smelost všeč in se je nasmehnil: »Že, toda to bo mučeniška pot, tako ti bo kakor popotniku, ki je za minuto zamudil vlak in mora peš za njim.« »Kri dam! Če bi mi Vi, gospod župnik, pomagali, vem, da bi vlak hitro ujela.« »Ne boš! Očitno te ne smem podpirati, ker bi dekleta* pohujšal, postal ti bom neviden pomočnik, drugo mora biti tvoja skrb. Najdi si sama pot po kamenju in skozi trnje.« »Samo da niste Vi zoper mene, nič se ne bojim.« »Začni drugače. Čul sem, da te je več fantov norilo.« »Niso fantje mene, gospod župnik, ampak jaz sem fante.« »Da bi bil v tem velik razloček, ne vidim, zakaj po tvojem bi se tvoja krivda še povečala.« Požugal ji je s prstom: »Dekle, ne šali se, ti še ne veš, kaj fantje znajo.« »Jaz jim bom že pokazala, da mi je malo zanje.« »Le stori tako, dekleta te bodo rajše imele in ti spregledale veliko. In veselje boš napravila dobrim ljudem.« »Pa nikar ne zamerite.« »Nič. Dobro si mi storila. Z Bogom!« Gospod župnik Matej Grkman je veselejši govoril z Davidom in vpletal Veroniko v molitev. In šel nato še v cerkev. III. Krivčki. Ej Veronika, poboljšala se boš, krenila na desno. Samo poskusi, boš videla hudirja, Veronika je bila to nedeljo v domači cerkvi, četudi je sicer že več tednov hodila k jutranji božji službi v sosednjo župnijo. Vse znance, je osupnilo, ko se je kakor prejšnje čase napotila kar na kor. Tam je pokleknila pred ograjo in se zatopila v svoj molitvenik. Pevke je zaskrbelo, ker so poznale bistrino in pogum njenega duha, kaj neki hoče: gotovo ima kakšno posebno v glavi. Mar meni nagajati? Ni videti, saj se ni še nikoli tako skromno ponašala. Ali pa prositi? Verjetno, ampak nikamor ne obrača prosečih oči. Uganka! Gospod župnik je navezal svoj govor na veledušni izrek Pija XI.: »Gre za milijardo poganov.« Pripovedoval je, kako se prebuja velikanska Azija iz tisočletne dremote, zlasti Kitajska se silno giblje; kako preti Afriki strašna nevarnost, da jo zalije izlam, in bodo čvrsti zamorski narodi hadžiji namesto romarji; povrh še v širni Rusiji kale nade Cerkvi. Zadnji ■ čas je torej, da se razorani svet poseje s semenom Kristusove ljubezni. Treba moliti, pa tudi kaj storiti v ta namen. Bog pa ne bo dolžan ostal, temveč blagoslovil domovino in pre-mladil njeno vero in življenje. Malone vsa cerkev se je napotila okrog oltarja, da žrtvuje svoj darček za pogane. Šla je tudi Veronika. Tisti čas pa je stopila na njeno mesto pevka Polonica z Golka. Segla je po njeno mašno knjižico, Hojo Tomaža Kempčana, odpirala svete podobice ter odprla — moj Bog, se ji je zameglilo pred očmi in bridka bolečina ji je preletela srce — odprla je krivčke, dva črna in enega belega, in ona je poznala te krivčke, o, še več, ljubila je fanta, ki jih je bil nosil v znak, da nima z nobeno žensko nič. Grd sum se ji je zavrtal v možgane. Sedaj ve in vidi, zakaj Staničev Slavko ne nosi več krivčkov za klobukom: zapravil jih je pri Veroniki, nič mu ne pomaga, da si je nato kupil žametasti klobuk. Pol zmešana je v naglici skrila peresa k sebi in stopila dol v sprevod misijonskih darovalk. Ni dobro pela Polonica danes, zakaj begala jo je vest, da si je nepošteno prilastila tujo reč. Ali še slabše je storila, da je pokazala krivčke bratu Vinku, ki je bil zagledan v Veroniko. »Na, tu poglej,« mu je rekla, ko sta bila po južini sama v hiši, »le poglej, da boš vedel, za kakšnim dekletom tiščiš. Tole je imela Veronika v mašni knjižici.« Brat je vzel krivčke, jih takoj spoznal, pa se ni razburil, ampak nekaj sivega, starega mu je šinilo čez obraz, Vteknil je peresa v žep, četudi ga je sestra prosila, naj jih da nazaj. Tih se je umeknil na vrt, sleherni prect-met pazljivo motril in razgledoval okolico na vse strani, kakor bi jemal slovo. A to je bilo samo na videz, kajti gledal je, pa nič videl. V resnici je prav trdo mislil in preudarjal. Eno je takoj doumel, da ni storila Veronika nič takšnega, na kar sestra najbrž misli, bila je sicer dobra plesalka, toda še ne razuzdana. Mislil je in mislil, slednjič se je odločil. Stopil je najprej v klet, natočil si čašo slivovke, ki jo je zvrnil vase, da mu je skoro sapo zaprla. Nato se je odpravil z doma v dolino. Bolno mu je bilo srce, žganjica v njem je še grela njegovo razbolelost, da je začel žvižgati in kesneje peti pesmico; Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi. Bolj in bolj je verjel, da je vsega kriva Veronika, in se tako zajedel v pesmico, da je sklenil storiti kaj hudega. ,Iz tega se gorje rodi' je že v gozdu z ihto zaključil svoje temne misli. In glej, ali je privid, ali resnica, tam spredaj mu gre naproti njegova sovražnica, muka njegovega srca, Veronika. Bila je pri popoldanski uri in se je vračala domov, zakaj harmonika pri Raznožniku ni bila zanjo več nobena izkušnjava. Silno se je prestrašila, ko je zaslišala pevca pred seboj, rada bi se skrila za grm, a je bilo že prepozno. 0, da bi le srečno mimo njega prišla! Vinko jo je že zagledal: »Oho, Veronička! Kar prav, da se midva snideva, kot nalašč! Boš malo potrpela, da se nekoliko pomeniva o najinih računih, zakaj midva imava račune, majhne račune.« Obstala je, kc je fant kolovratil bliže; noge so se ji zašibile, ko je opazila njegove lokave oči. Toda nagla misel, da je izgubljena, ako ne bo odločna, ji je vrnila pogum. Ozrla se je na desno in levo, kam bi pobegnila. »Kaj gledaš v hosto, ko ti moram jaz neke reči pokazati! Kaj praviš ti, deklič, k temle peresom, ko dobro veš, kateremu racmanu si jih izplela; povej mi, kje objokuje svojo nesrečo tvoj oskubljeni fantič. Jaz mu moram tole pred pričami vrniti, zakaj moje ni.« Pomolil ji je z iztegnjeno roko nesrečne tri krivčke. Ona jih je spoznala, bliskovito hlastnila s prsti in mu dva izpulila, žal, da mu je tretji — beli — ostal v roki. »Tako pa ne, ptička,« je navalil nanjo. »Boš dala perje!« Z naglim zasukom in z dvema skokoma se je Veronika pognala na obpotno ježo in se spustila v gozd med smreke. On za njo. Z enim skokom je hotel doseči ledino, a mu je spodletelo, da je zaostal nekaj korakov. Ona je tekla na vso moč, vendar je bil fant hitrejši in je prihajal bliže. Tu se je znašla pred posekovjem, zaraslim s kopinjami. »0, Marija!« je obupno vzkliknila, pa se vrgla v goščo, ko se je še prej spretno izognila razrasli robidi, in kar slepo drla čez neširoki pas k leskovim grmom. To je bila njena rešitev, zakaj fant se je zapletel v robido, ki ga je s trnjevim poganjkom udarila v obraz, ga opraskala in mu vzela klobuk, da je zaklel in odnehal. Videl je dekle, kako je izginila za leščevjem, in spoznal, da je več ne ujame. Upehana je Veronika pritekla vseskozi do domačega travnika, kjer se je čutila varno, in zato zlagom hodila proti domu. Pregledala je molitvenik. Peresa, ki jih je bila zjutraj dejala v knjižico, da bi jih, ako bo prilika, vrnila lastniku, so ji bila res vzeta, pa je takoj vedela, kako in po kom; no, dva krivčka je že zopet imela, tretji pa sam ne bo menda naredil posebne nesreče. Nekaj prask na rokah in na zaplato pretrgano krilo je bila, hvala Bogu, vsa škoda. Smuknila je prav naglo v svojo sobico in skrila raztrgano mašno krilo, da ga bo med tednom lepo zašila. IV. Še krivčki. Zguba v robidi, Vinko Golkar, je v sramu in srdu omahoval, kaj naj stori, ali se naj potuhne, ali naj razgraja. Začel je; najbolj moško bo, če gre za svojo pravdo naprej. Za-vriskal je iz slabe vesti ter se izmotal na pot. Pri Raznožniku bo dobil duška in utehe. Kako je že z Raznožnikom? Petnajsto leto že gospod Matej boj bije trd, brez upa zmage, z Raznožnikom, krčmar-jem: boj ni enak, orožje ni enako. Za čuda ljubijo ljudje ples in godca, ki kvanta. Vendar zelo ljubijo tudi gospoda Grk-mana, saj prav učijo in lepo skrbijo za cerkev, otroke imajo radi, nezakonski jih bolijo, pa jih krstiti morajo, res da zraven godrnjajo, pa naj, saj beseda ni konj. Niso slabi verniki bistriški župljani, vsako nedeljo hodijo v cerkev, pa stopijo tudi, da bi jim pridiga ne škodila, še k Raznožniku na požirek žganjice. Z gostoljubnim krčmarjem popravijo po potrebi župnikov govor s kratkočasnimi dodatki. Zakaj župnik nima družine, pa ne ve, kako je hudo na svetu. Raznožnik pa to ve, plačuje velike davke, sirota, in trdi, da se trudi zastonj. Špranje ima sicer takšn|a govorica, dovolj velike špranje, da vidijo ljudje skoznje, ker vedo, kako govornik dokupi leto za letom kos gozda ali njivo. Pa kdo bi se prerekal v nedeljo z drugače prav zabavnim krčmarjem? Današnjo nedeljo je v krčmi pri Raznož-niku dolgčas. Pri veliki mizi sede štirje mladi moški, a se drže, kakor da so prišli semkaj za pokoro; pri drugi mizi sta dva kubikarja, kakor pravijo tujim tesačem; v kotu za okroglo mizo dremlje godec Gobec, ki je še včerajšnji od-nekod primotovilil; majhen kosmat možic žuli za vrati osminko žganja; samo pri mali mizi ob peči teče polglasen in živahen pogovor med tremi gosti, ki jih ni videti vsako četrtletje: učitelj, Levčev študent in Slavko Stanič; govore o neki potrebni Prosveti. Če ni to kakšna mestna gospodična? »Veste kaj,« se oglasi pri veliki mizi suh fant, »pusto je v krčmi. Človek pride in čaka, da bo kaj, pa gre bolj nejevoljen, kot je prišel, samo denar je proč vrgel.« »Vsak človek nekaj čaka, mačka pa miš,« se je oglasil mali možic pri vratih, čigar geslo je najbrž: majhen, pa hud. »E, pred leti je bilo drugače, prihajali so v krčmo tudi boljši fantje in boljša dekleta, pa so zaplesali, da se je hiša tresla. In kadar so se stepli, je kaj zaleglo, in kdor je kaj dobil, se je skril v seno, dokler se ni izlizal, ne kakor sedaj, ko teče takoj k zdravniku po testat, če ga je kdo po nosu opraskal. Na,« se je ogrel godec Gobec, »pa je župnik Grkman zapel drugačno pesem. Najprej je ločil dekleta v pšenico in ljuljko, in sedaj tako trobenta, da si niti njegova ljuljka ne upa na sramotni ples. Za dekleti so se razdelili fantje v jagnjiče in kozliče. Ej, stari Raz-nožnik je znal in duhovnika častil, mladi mu pa povsod nasprotuje, kjer mu more; zato pa je tako.« »Mar je zato kužen,« reče kubikar, »če noče v župnikovo malho? Mar ne gre vsako nedeljo v cerkev?« »Gre, se postavi pod kor in tako zvesto gleda in posluša na lečo, da mu ne uide nobena beseda. Ampak navihani ljudje govore, da posluša, kakor bi bil za biriča.« Kar dobro je storilo, da se je pojavil Gol-kar. Toda njegova beseda za pozdrav je bila: Auf biks! Takoj se je učitelj odstranil, da ne dobi kakšne pike pri predstojnikih. Prišel je Raznožnik: »Ali ste pusti, fantje! Kaj ste bolni? Zdaj naj bo veselo, ko smo mi na svetu. Danes, to je beseda!« »Čakaj, Raznožnik, boš videl, ko pridejo dekleta, pa bo danes vse veselo.« Mali možic je hudoben. Krčmar presliši njegovo besedo. Tedaj se je razgibal godec, tralala je rekel in svoj meh nategnil: Trala — lala — tralala — lalala — trala — lala — lalala. Nato je zapel s harmoniko: »Zatorej rečem jaz, najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj.« Ponovil je, in so peli vsi. Še v tretje; vsa krčma je grmela. »Gobec, povej kvanto, saj si mlad,« je hotel Golkar. »Prav mlad ne more biti, ko ima sedem otrok,« je sodil suhi fant. »Saj ni oženjen,« pomaga krčmar. »Zato jih je tako hitro dobil,« je vedel suhi fant, »v treh letih jih je prigodel po treh farah, in ker je bilo na ženitninah, se lahko reče, da so zakonski.« Družba se je po sili zasmejala. »Ampak da niso zakonski, se kregajo vsi trije župniki,« se je godec naredil hladan, »vendarle mi je neki misijonar svetoval, naj nikar še ne obupam.« Suh smeh na v besedi skrito hudobijo sta dala od sebe samo tuja tesača. Suhi fant pa je godca švrknil: »Ne boj se, da te bo hudič zapustil, saj godeš zanj in govoriš.« »Jaz godem to, kar mislim, da bo všeč ljudem, in govorim, kar vame dihajo oni.« »Samsvoj bi bil, če te je kaj! Z ljudmi se izgovarja, kdor jim je za hlapca in je brez vesti,« se mu je uprl dijak. »Glej, glej, ti bi kar dober bil za Grk-mana.« »Kajneda, Gobec!« Dijaka je v srce zazebla misel na sedmere sirote. Godec se mu je prignusil do dna. Sicer pa je dijak nadaljeval svoj pogovor s Slavkom: »Veš, gospod župnik je starokopiten, ne pozna več mladega sveta, ali bolje, preveč ga pozna, vendar mu ne smemo polen metati pred noge, ampak pri prosvetnem delu tudi njega vprašati za svet; zakaj zaslužil je, da ga spoštujemo. Saj si slišal, kakšna je bila naša župnija pred njim: kakor za kazen so prihajali prej duhovniki k nam, poslej si bo vsak štel v čast-« Toda Slavko je to zeleno modrost komaj na pol poslušal, kajti njegovo pozornost je budilo nekaj drugega. Vinku Golkarju se je namreč zdelo, da je čas in prilika ugodna, ako pride na dan s svojo zadevo. Segel je v žep in položil beli krivček na sredo mize: »Uganko imam, tole pero, kdo ugane, čigavo je?« »Tvoje ni, ker je prebelo,« je rekel suhi »Ne, jaz sem ga dobil na izmikavni način, šlo je skozi več rok.« »Potem ga vrni, čigaver je!« je pogledal suhi fant k mizi za pečjo. »Jaz vem za nekoga,« je nadaljeval suhi fant, »ki ti ga bo vzel.« Golkar še ni vedel, da je tudi njegov tekmec v krčmi, zato je siknil: »Jazbec, ali bi ga ti rad?« »Lisjak, tvoje ne bo!« je zaničljivo zatrdil suhi fant. Slavko je vstal in stopil k veliki mizi. Segel je po pero, pogledal na tulec in ga spoznal po dveh rdečih pikah. Potem si ga je zateknil za žametasti klobuk, rekoč, da bo to sam pošteno nosil. Iznenadeni Golkar je planil kvišku: »Doslej sem ga jaz imel in ti ga bom dal, kadar bo mene volja, oskubljenec,« pa je stegnil roko po klobuku. Dobil je takšno za uho, da se je kakor vreča otrobov zmehkužil na stol. Toda zaužita pijača mu ni pustila razsodnosti. Vstal je in se zapodil v Slavka. Ta ga ie s pestmi sunil v prsi, da je odletel v steno ob oknu. Srdit in obupan je Vinko zagrabil z okna utež za tehtnico in jo z vso silo zadegal proti nasprotniku. Ta je zakričal, se opotekel proti vratom in padel: »Oslepil si me!« Dijak je priskočil in videl, da Slavku izteka oko kakor velike, črne, steklene kaplje. Strah je prevzel vse, zlasti krčmarja. Malo nato se je ustavil pred krčmo avto, namenjen v mesto. Dijak je preprosil, naj ponesrečenca prepeljejo v bolnico. Hiter je šel po soseski glas, da je Slavko malo manj ko ubit, ni verjetno, da bo kaj iz njega. Bajka raste, ko hodi, in zelo narasla je prišla bajka do Veronike. V- Pa rožmarin. Solnce je tonilo za gorami. Nikdar še ni Veronika s strahom gledala za njim. Prava reč, ako je zvečer tam nekje za Krasom za-tonilo, ko pa se je zjutraj s hrvaških goric bleščeče prismejalo. Toda nocoj se zdi, da zahaja za vekomaj v umazano rdečo zarjo, zdi se, da nastaja tista pošastna tema, ki bo v njej jok in šklepet, vročina in mraz, noč in ogenj. Nepopravljivo se je skvarilo vse, kar je doslej želela in delala. Svarila jo je mati: Dekle, ti še ne veš, kako je na svetu. Pa ji je v mislih odgovarjala: Tako je, kakor človek hoče. Ampak tega, kar je sedaj prišlo, ni hotela. Res, možiti se je hotela, ali je to kaj hudega, ko je stara že devetnajst let. Bogata nisem, si je mislila, za lepo veljam, porabim prvo priliko, da dobim ženina, zakaj ura zamujena ne pride nobena. Kako majhno veljavo ima samska ženska na vasi, omoženi pa je kakor otroku za pečjo, ko naletava sneg. Stradala bi rajši pri možu, nego bila v strahu vaškim smrkolinom. To so srečne nekatere ženske. Ona iz Meljave, Bregarjeva. Na koleslju jo pripelje mož pred cerkev, skoči dol in ji pomaga z voza: »Mamica, dobro se zavij, bojim se, da se boš premrazila, ko je v cerkvi tako hladno. Opravi kmalu in pridi dol k Raznožniku na čaj.« — Pa ni nič imela, ko jo je vzel. To je sreča. Veronika ni letala tako visoko. S četrtino tega bi bila čez mero zadovoljna. Kaj pa je dosegla? Gotovo jo je neki hudič vzel na piko. Zakaj prvi sad je bil: Ven iz dekliške družbe! Plesala je, to je res. Pa so plesale tudi druge. Če so fantje rajši njo jemali, to je njih reč, ona jih ni kradla drugim dekletom. Spoštuje gospoda Grkmana, pošteno se trudi, toda pravičen ni popolnoma. Njo je zmeraj nekoliko preganjal, njo je videl, da je šla na ples, drugih ne. Samo ona je morala iti iz družbe. Takoj nato drugi sad. Tako so ji zagrenili petje na koru, da je rajši sama šla. Prišla je še tretja zoprnost. Ni miru doma, krega se, zmerja in joka mati. Oče bi bil bolj pravičen, kaj, ko ga že dolgo ni več. Umrl je tisto leto, ko se je po nečloveškem trudu peš povrnil iz Azije. Sedaj se ji zajeda v srce četrti črv. Ona bo kriva pred ljudmi nesreče dveh fantov, ki sta zavoljo nje prišla v tepež. In kdo ve, če je že konec, zakaj v dogledu so še druge motnje redu. Le malo časa je dajala slab zgled, pa ji rasto spotike liki bezeg ob gnoju. Dekleta so sirote, najbolj nesrečna pa je ona, Veronika. In tenko je zajokala kakor čebelica. Nekoliko ji je odleglo. Ozrla se je v nebo, zarje ni bilo več, vse temno, a svetlo je gorela večernica. O, ko bi bila tistale zvezda Marija. Kako bi jo prosila! In že je zvezda Marija. »O Marija, vem, da sem grešnica, da sem nespametna, vem tudi, da hočeš, naj se poboljšam. Usmili se me, pomagaj mi! Kriva sem, da umira tam v mestu mlad človek, ki ni storil hudobije, razen da je bil dober z mano. Ozdravi ga! Nič več se ne bom s fanti šalila in pomenkovala, nikdar več ne pojdem na ples, in če bo oni ljubi človek ozdravel, pojdem na Brezje in Bled Tebe zahvalit. O, usmili se me, blažena devica Marija!« Spomnila se je na nesrečne krivčke. Kako jih je dobila? Mislila je, da so fantje trdni, kakršni so videti. Prosila je fanta, ko je bila z njim v pomenku, malo za šalo, malo zares, naj da njej krivčke. Presneti fant je vzel klobuk: »Tebi jih dam!« In je hodil brez njih, in mu ni bilo čisto nič mar, če so ljudje mislili, da jih je nepošteno zgubil. Na takšne migljaje se je veselo smejal in kakšnega fanta s krivčki prijateljsko svaril: Glej, da ne boš tudi ti tako nesrečen kakor sem jaz, ki sem si moral kupiti za drag denar žametast klobuk, odkar sem ob krivčke. Novič je zajokala. Večernica je bila svetla kakor prej. Veronika je sklenila: Ne, ne smem obupavati. Še sem živa, še lahko kaj storim. Previdna bom, tudi zvita bom, če bo treba, norčevala pa se ne bom z nobenim človekom, saj so vsi božji otroci, kdo je boljši, ve samo Bog. Pokleknila je k postelji, opravila večerno molitev, pa še zahvalila angela, ki jo je danes varoval na begu po gozdu. * * * Čez štirinajst dni je prejela Veronika pismo iz mesta. V pismu ji je naznanil Slavko, da bo kmalu zdrav, obenem ji je vrnil beli krivček, češ, kar je dal, je dal. Veronika se je pisma najprej razveselila, nato se pa takoj zresnila. Vzela je belo pero, šla v knjižico po obe črni, in vse skupaj vrgla v ogenj, ker ne mara ne malikov ne vraž. Na dan, ko se je Slavko vračal iz mesta, je odromala na Brezje, kakor se je bila zaobljubila. Naredila je tam dolgo spoved čez vse življenje, prejela sveto obhajilo ter ostala pri sedmih mašah. Dolgo je molila v Marijini kapeli. Nato si je ogledala spomenike okrog oltarja, in obšla jo je misel, da bi morala tudi ona v kakšni obliki označiti, da je bila uslišana. Ko bi denar imela, bi dala napraviti eno oko, lepo, drago oko! Za drugimi romarji je obiskala še Bled, tudi pozvonila na otoku, kaj pa je takrat želela, tega ta povest noče povedati naravnost. Kako je bilo v Bistrici, to radi povemo. Po tisti nesreči pri Raznožniku je vsa župnija slabo govorila in črtila Veroniko. Plaha je hodila dekle sledeče nedelje v cerkev. Prav ta plahost jo je varovala zbadljivih besed ali sramotečih prizorov. Kljub vsemu ni jenjala zahajati na kor: organist ji ni branil, da, za Božič jo je celo sam povabil med pevke. Pela je lepše in prisrčneje nego kedaj. Po vrnitvi z božje poti je vsako nedeljo pristopala k ob- hajilni mizi s tako preprosto in nič narejeno pobožnostjo, da je njen lepi zgled potolažil žene in jo primilil vsem vernikom. Ker ni begala fantov in je bila z vsako prijazna, so jo tudi dekleta nehale gledati robato. Torej je tiho nedeljo naročil gospod Grkman predstojnicam dekliške družbe, naj poizvedujejo, ali bi kazalo Veroniko zopet sprejeti. Doslej se je Veronika samo enkrat srečala s Slavkom, ker se mu je drugače umikala. Pri tisti priliki, mu je s tugo v srcu svetovala, naj si omisli umetno oko, da se bo lahko prosto kretal med svetom, ki tujca ceni po videzu, pa je češče neprijetno razkladati svojo zgodbo. Poslušal jo je in od Golkarja zahteval, da mu je iz prisojene odškodnine poravnal samo stroške za oko. Cvetno soboto je želel Slavko iskreno in do dna govoriti z Veroniko. Imel je že dvoje oči, ko jo je na dobro srečo mahnil čez Prvine in res naletel na ugodno priliko. Da porabi solnčni dan, je Veronika zračila in čistila sobico, ki jo je delila s svojo mlajšo sestro Milko. Radost je zaplala v Veronikinem srcu, ko je iznenada zagledala pod oknom Slavka nepoškodovanega. Zavzeta je pomencala oči: »Ali se mi sanja ali je čudež, vidim Slavka, takšen je, kakršen je bil nekdaj.« »Ne vem,« se je veselil fant, »mislim, da sem bil preveč zagledan, zato je moralo eno oko ugasniti.« »Ubožec, veliko si trpel, kajne?« »Prestano je, in vse bo dobro, če dovoliš, da pridem za Veliko noč k tebi po piruhe.« Dekletu se je v neznanem strahu stisnilo srce. Nato jo je v dekliškem sramu oblila rdečica, oči je napolnila nezmerna žalost, njen obraz obdala neslutena miloba. »Veš, ljubi Slavko, to je minilo. Ko sem v grozi trepetala, da bom kriva tvoje smrti, sem za vselej obljubila Mariji, da se ne bom igrala z nobenim človeškim srcem več, najmanj pa s tvojim. Tudi ti pusti vsako igračo, ako me imaš kaj rad. Premislila sem dobro, kar ti povem.« Fant je prebledel, kolena so mu klecnila, da se je naslonil na okno in tiho čakal. »Moja obljuba je ta,« je rahlo nadaljevala Veronika: »Dve leti hodiva midva drug mimo drugega, kakor da si nisva to, kar sva si. Ti mi ne smeš hoditi na pot, ne vabiti me na ples, ko bi kdaj voglaril krog mene ali kateri drugi prigovarjal, bom vse razdrla; ako boš tak, potem ti bom dala roko v zakon, če jo boš maral, ko si prišel zavoljo mene v nesrečo.« »Dve leti!« je vzdihnil fant. »Je prav, le ubogaj!« je rekla Veronika. »Moj Bog,« je vzkliknil fant, »strah me je, kaj me šele čaka v zakonu, ko si mi že sedaj postavila takšno komando.« »Sedaj ti mene ubogaj, potem bom jaz tebe, saj pravijo, da je mož glava in žena srce v družini.« »Naj velja, ti ljuba trdosrčnost! Pa nekaj mi moraš dati za spomin. Jutri je cvetna nedelja — je fant gledal po cvetličnih lončkih — jaz bi tudi rad kaj nesel k blagoslovu, kaj tvojega, daj mi vršič rožmarina.« »Tebi ga dam!« je kratko ponovila njegovo besedo izza okna. Odščipnila je dolgo vejico in mu jo ponudila. Z desnico je jemal rožmarin, z levico pa je dekleta k sebi pritisnil in jo poljubil. Iznenadena in zardela se je hitro odmeknila ter fantu požugala s plam-tečimi očmi, ki pa niso prav nič razodevale, da bi bila huda, Kakor pijan je šel Slavko nato proč od Veronike, da je skoro zadel na poti ob čudečo se Milko, ki bo to pomlad zacvetela. Ob istem času je deček prinesel župniku pošto. Gospod Matej je odprl pismo z glavar- stva, ga pregledal in rekel Rotiji: »Dobra je ta! Glavar to pot ni samo našobil ust, ampak tudi hudo zažvižgal. Zavoljo zadnjega poboja na nedovoljeni plesni veselici bo moral Raz-nožnik zapreti krčmo za šest mesecev. Žene bodo vesele, a dedcem ne bo škodilo.« In mislil je župnik Grkman, kako bi to pako na strmi poti proti nebesom svojim ovčicam v korist najbolje porabil. Dve leti je Veronika vedro in brez mot-njav preživela v dekliški družbi, da se je okrepila in pripravila za težave zakonskega stanu, zakaj ko je bil enkrat rok potekel, tedaj je Slavko po veljavni pogodbi hotel imeti svojo svatbo. Tako smo, hvala Bogu, dovolj srečno prišli čez najsilnejši veletok življenja, da sta dve srci dozoreli v zvezo, ki lahko kljubuje svetu in hudiču. Hvala Prečisti pa svetcu Nikolaju, da se je nam posrečilo, ker smo se že močno bali najhujšega, pa smo vendar prispeli na veselo ženitnino. Kdor to bereš — bil sem svat — ne bodi nevoščljiv, da sem pečenko jedel in vino pil pa dobre volje bil. Zanimive številke. Ščuka doseže starost 150 let, krap pa 250 let. Od dreves doseže največjo starost h r a s t — do 1500 let. Cipresa dočaka starost 350 let, zimzelen do 450 let, kostanj 600 let, cedra 800 let. Najgloblja točka morja je severovzhodno od otočja Filipinov; 10.500 m. Največja jezera; V Afriki jezero V i k t o r i a , ki meri 80.000 kvadratnih kilometrov, to je toliko kot pol Slovenije; v Južni Ameriki jezero T i t i c a c a , ki meri 8000 kvadratnih kilometrov, toliko kot sedanja Ljubljanska oblast. Najbogatejša cesta na svetu je — seveda spet — v Ameriki: Park Avenue v Newyorku. Tu stanuje krog 4000 milijonarjev, vsak prebivalec te ceste izda na leto krog 1,200.000 dinarjev. Stanovanjska najemnina se giblje tu med 120—800 tisoč dinarjev na leto! A mimo tega je na tej cesti še 50 najbogatejših hiš najbolj milijonarskih milijonarjev, ki porabijo samo za rože do 240 tisoč dinarjev n a dan, za obleke žena in hčerk pa 3,200.000 dinarjev — tudi na dan. Za gospodinjstvo izdajo na leto 300 milijonov dolarjev. Za nas vse same bajne vsote! Najvišji dimnik je v ameriški državi Washington; ondotna tovarna Tacoma se ponaša z dimnikom, ki je visok 175 m, trikrat toliko kot ljubljanski grad. Telefonskih aparatov ima največ Amerika; nad 17 milijonov in jih je samo v Newyorku več, kot na vsem Angleškem, in v Čikagu več kot jih ima vsa Francoska. Italija jih ima 173 tisoč, ogromna R u s i j a pa le 150 tisoč. Najdaljša reka na svetu je ameriška Mississippi; dolga je 7000 km, V Evropi je najdaljša ruska reka Volga do 3600 km. Še ta je tako dolga, da bi segala od Ljubljane gor do Špicbergov. m Naš komunizem. Aleksej. Sanje o komunizmu so že stare, stare.* Že 300 let pred Kristusom je grški modrijan sanjal o komunizmu, seveda ga je pa že tudi tedaj drug modrijan zavračal, češ, komunizem je po videzu res lep, a dejansko v življenju ni mogoč. Zakaj se pa sanje o komunizmu vedno povračajo? Prav zato, ker so, kakor je dejal tisti grški mislec Aristotel, po videzu tako lepe. Človek gleda, kako je na svetu, pa vidi, da imajo eni vsega preveč, drugi pa še potrebnega ne. Eni imajo mogočne domove, veliko zemlje, kupe denarja, drugi ne domka ne koščka domače grude. Tedaj se človek nehote vprašuje: Ali mora biti tako? Zakaj ne bi bila zemlja skupna last vseh? Zakaj ne bi bili vsi kakor ena božja družina, da bi skupno sedali k skupni mizi, ki jo pogrinja narava? Kako lepo je v družini, kjer je vse vseh! Nihče ne govori: ta njiva je moja, vsak pravi le: to je naše! Vsi delajo, ki morejo (otroci še ne morejo, a bodo, ko bodo zrasli, starčki ne morejo več, a so delali, dokler so mogli), zato pa vsi skupno uživajo skupne sadove. V krščanskih občinah se je zdelo, da se bodo te sanje uresničile. V prvi krščanski občini, kakor beremo v Apostolskih delih (4, 32—36), »je bila množica teh, ki so verovali, enega srca in duha; tudi nihče ni govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno ... Ni ga bilo ubogega med njimi; kolikor je namreč bilo posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval.« A ta komunizem se ni dolgo vzdržal in se tudi vzdržati ni mogel. Kaj bi pa bilo, če bi kristjani le prodajali in skupaj nosili? Počasi bi vse pokupili ljudje, ki nimajo takšne ljubezni, in kristjani bi postali sami sužnji bogatinov. Učilo je pa krščanstvo tudi še naprej * Komunizem, iz latinske besede k o -m u n i s (communis, italijansko comune), kar pomeni skupen (n. pr. skupno last, skupno upravo, skupno rabo itd.). Italijani imenujejo tudi občino »komun« (il comune), tako tudi pri nas ponekod; iz tega komunski svet, komunska cesta itd. Komunizem je nauk, naj bi bilo vse skupno: ali glede na uporabo (komunizem konsuma), ali glede na last (komunizem lasti), ali le glede na last tega, ob čemer in s čimer se proizvaja (skupnost proizvajalnih, produkcijskih sredstev, zemlje, tovarn, strojev). komunizem ljubezni, to se pravi: bilo naj bi, kakor da je vse vseh! Ne da bi prodajali in skupaj nosili, last naj ostane, čigaver je, a vsak naj bi rad dajal od svojih pridelkov drugim. Tako bi bili lastniki bolj božji oskrbniki kakor pa lastniki in vsi bi bili deležni sadežev zemlje. Seveda, če bi bila ljubezen v vseh taki živa, kakor je bila v prvih kristjanih! A kai. ko tudi kristjani radi mislijo bolj nase in n^ svoje kakor na druge! Zato se je v mnogih zopet vračala misel na pravi komunizem, kajpada na drugačnega, kakor je pa bil v prvi cerkvi. Nekateri, ki so gledali, koliko bogastva imajo drugi, sami pa nič, so dejali: »Delilo naj bi se! Vse naj bi se razdelilo in tako bi imeli vsi enako!« Drugi so pa videli, da bi to ne bilo posebno modro. Koliko časa bi pa trajala takšna enakost? Eden je priden, zdrav, ima srečo: njemu bi se imetje množilo. Drugi je manj priden, morda lenuh in zapravljivec: temu bodo na zadnje prodali posestvo in dom. Ali naj se zopet na novo deli? Kdo bi pa še pridno delal, če bi mu sproti jemali in dajali lenuhom in zapravljivcem? Ne, beseda »delitev« ni prava, stvar se mora drugače urediti, so dejali ti drugi. Kako pa? Vse naj bi bilo skupna nedeljena last vseh. Tako bi bili tudi vsi deležni skupnih sadov. To je tisti komunizem, ki je o njem sanjal grški modrijan, a prav ta komunizem je drugi grški modrijan Aristotel zavračal, češ, da je dejansko nezmiseln in nemogoč. Kaj pa je imel proti takšnemu komunizmu? Aristotel je bistro opazoval življenje in je videl, kako je s komun-skim, kar ga je kje. Saj še komunske poti kdo zlepa ne popravi! Jaz že ne, se vsak izgovarja, zame je že dobra, naj jo onega, ki veliko več po njej vozi! Tako je na svetu! Za to, kar j? skupnega, je dejal Aristotel, imajo ljudje navadno premalo skrbi. Vsak najbolj pazi na to, kar je njegovega; vsak najrajši dela, če zase dela; vsak najbolj pridno svoje obdeluje. Aristotelu je pritegnil drug modrijan, učenik svete Cerkve, sv. Tomaž Akvinski. Skupna posest, je dejal, ni prida. Če bi imeli ljudje na primer polje v skupni posesti, bi bilo slabo obdelano, če bi sploh bilo. Vsak bi odrival delo drugemu, ali pa se prepiral, da drugi premalo delajo in preveč jedo. Kjer je posest skupna, tam ni prave skrbi, pa tudi ne reda in miru. Ako ima vsak svojo zemljo, jo pridno obdeluje in hvaležen Bogu uživa zadovoljen božje dari in sadove svojega dela. Komunska last se rada zanemari, svojo zemljo kmet ljubi in jo neguje, zato mu pa tudi rodi. Tako sta modrovala ta dva veljaka. Ali jima je mogoče kaj posebnega ugovarjati? Seveda v malem je skupna last že mogoča. Saj je že družina neka skupnost. Širša skupnost je zadruga. A čim večja in različnejša je skupnost, tem močnejši so pomisleki naših veljakov, tem teže se dobro upravlja skupna last. Kajpada tudi vsaka posest ni enaka. Skupni pašniki so celo potrebni, a imajo vprav to posebnost, da jih ni treba obdelovati. Tudi kaka skupna hosta je dobra, kjer vsak naseka kakih sklestkov za silo. A s skupnim gozdom bi bile že težave. Laglje bi pa še bilo kakor s poljem. Zadruga na primer bi gozd lehko izsekavala in le skupni izkupiček delila ali ga porabljala za skupne namene. S skupnim poljem pa res ni nič. Delal bi malokdo, obiral ga pa vsak kakor srenjsko črešnjo. No, v naši dobi tudi na tak komunizem nihče več ne misli. To spoznanje je prevzelo že vse, da mora biti posest urejena. Sedaj si pa komunizem tako zamišljajo: Noben posameznik naj bi ne bil lastnik, ampak lastnica naj bi bila vsa družba (država, ali oblast, ali občina, ali zadruga). Vsi posamezniki naj bi bili pa delavci v službi družbe. Družba naj bi delo organizirala in porazdeljevala, družba naj bi spravljala pridelke in delila vsakemu, kakor bi bilo prav. Tako bi prenehala tista velika neenakost na svetu, da imajo eni vsega preveč, drugi pa vsega premalo. Aristotelovi pomisleki, pravijo, pa ne bi več imeli moči, zakaj družba sama bi skrbela za red in za delo. Sicer pa, pravijo, imamo že zgled, da je tako najbolje. Ta zgled nam daje Rusija! Rusi so po boljševiški revoluciji razlastili vse posestnike. Edina lastnica je država. Zato v Rusiji ni več veleposestnikov, ni bogatašev, ni oderuhov. Ker je država ljudska, so torej pravzaprav vsi lastniki, ker pa ni zasebne lasti, so zopet pravzaprav vsi delavci. Torej vsi lastniki in vsi delavci v službi države in ljudstva, zato pa vsi enaki in zadovoljni. Kako je prav, da imamo ta zgled: Rusijo! Tu se res lehko učimo, kako je s komunizmom. Seveda moramo prezreti, kako je na Ruskem komunizem nastal. To je strašna zgodba: tista krvava revolucija, ki je pomorila carja in njegovo družino, ženo, hčerko in bolehnega sinčka, pomorila na stotine škofov in duhovnikov, na tisoče in tisoče mož in ženj tista brezbožna revolucija, ki zatira vsako besedo o Bogu in Kristusu, ki skuša vso mladino vzgojiti brez misli na Boga in večnost; ki skuše vse Ruse napraviti za popolne brezbožnike. To je strašno in sam Bog ve, kaj bo iz te Rusije, če se to satansko delo posreči. Bog nas varuj takega komunizma! To moramo torej prezreti in gledati na ruski komunizem samo z gospodarskimi očmi. Kako je s tem komunizmom? Najprej takole: Kmečkega komunizma na Ruskem sploh ni! Res so proglasili, da je vsa zemlja državna in torej skupna ljudska last in da država daje zemljo le v obdelovanje. Kmetje so veselo sprejemali zemljo, ko je država delila posesti veleposestnikov, a da bi ne bili pravi lastniki te zemlje, to jim še na misel ne hodi. Ko je država zahtevala od kmetov žita za mesta, so kmetje dejali: da, a za pravo ceno. Ko država ni hotela plačevati žita, kakor bi bilo prav, češ, saj je državna lastnina, in ga je samovoljno jemala, so kmetje dejali: prav, naj pa država zemljo tudi obdeluje. Sami so obdelavah toliko sveta, da so imeli za dom, drugo so pa pustili. Tako je država uvidela, da z umišljenim komunizmom ne gre. Komunizem je ostal na papirju, dejansko so kmetje lastniki zemlje. To je zelo poučno, ker nam kaže, kako je s kmečkim ali agrarnim komunizmom. Veleposestva so res tu in tam ljudstvu v škodo. Če je dosti ljudi, ki bi radi obdelovali zemljo, a je nimajo, zraven so pa nepregledna polja velikašev, ki sami nič ne delajo, ampak le po velikih mestih zapravljajo denar, tedaj res ni mogoče ugovarjati, če se bolj in bolj oglaša zahteva: zemljo tistim, ki jo obdelujejo! To je zahteva agrarne reforme. Če se agrarna reforma pametno izvede, je res lehko nekaj dobrega. Je pa zelo težka stvar. Pri nas so jo začeli izvajati, a brez pravega spoznanja in načrta, zato pa malo srečno. Delili so zemljo in jo dajali dobrovoljcem, ki niso bili nobeni kmetje. Kaj je bila posledica? Če je niso prodali in denar zapravili, so jo pa zanemarili. Zlasti so zanemarili nasipe ob rekah. Prišle so povodnji in napravile po poljih velikansko škodo. V krajih, kjer so sama žitorodna polja, je nastala skoraj lakota, kam li, da bi žito izvažali kakor prej! Torej pametna agrarna reforma, kjer so razmere takšne. Tu je pa agrarnega komunizma tudi konec. Mogoče bi bilo, da bi se država s silo proglasila za edino prave last- nico vse zemlje. Toda čim bolj bi to silo izvajala, tem slabše bi bilo z zemljo! Če bi dajala zemljo na primer v obdelovanje na kratke obroke, vemo, kaj bi bilo. Najemniki bi zemljo izsesali in takšno pustili. Kdo bo pa gnojil za druge? Čim daljši zakup, tem bolje bi bilo. Najboljši bi bil deden zakup, ko bi se zemlja dedovala od rodu do rodu. Ta se pa že komaj loči od prave lastnine. Kar bi bila tu zakupnina, je sedaj davek. Razloček bi bil ta, da bi kmet ne mogel samovoljno posesti razko-savati in prodajati. To je res sedaj neko zlo, a to se da preprečiti tudi s pametnimi socialnimi zakoni. Na kmetih je torej komunizem brez pomena, če bi pa bil uveden, bi bil le v največjo škodo. Oče novodobnega komunizma Marks, ki je po njem Ljenin posnel ruski boljševizem, je na primer mislil, naj bi bili vsi ljudje ena velika delavska armada in država naj bi jih pošiljala sedaj tja, sedaj sem, kjer in kolikor bi jih bilo treba. Komu ne bi bilo takoj vidno, da je bil Marks »mestnec«, ki ni kmečkega dela prav nič poznal. Kakor da je za kmečko delo vsak dober! Nemara je pa Marks mislil na ravne kraje, kjer so ure in ure daleč sama žitna polja in bi se dala le-ta s stroji obdelovati: s stroji orati, s stroji obsevati, s stroji požinjati itd. Že, pa ni povsod taka zemlja in ljudje potrebujejo poleg žita še marsikaj. Ali bote grah in zelje in solato tudi s stroji sadili? Ali s stroji gleštali živino? Potem bi pa bil to le nov način tlake! Državni valpti bi ukazovali, sami bi lepo postopali, mi bi pa zanje tlačanili! Pustimo torej ta agrarni komunizem, ki ni prida in ni! Agrarna reforma, da, agrarni komunizem, nel Morda je pa drugače z veliko obrtjo, z velikimi tovarniškimi podjetji in s fabriškimi delavci? Odtod se res najbolj širi komunistična misel. Tu je pa tudi ponekod beda, da se Bogu smili! Vsa velika obrt, velika industrija je dandanes naravnana samo na dobiček. Ne izdeluje se zato, ker ljudje potrebujejo, ampak radi dobička. Blago se ponuja, naj ga ljudje potrebujejo ali ne, celo umetno se vzbujajo potrebe, da bi ga ljudje kupovali, četudi ga v resnici ne potrebujejo. Ker je dobiček vse, človek nič, zato ni čuda, da se delavcem slabo godi. Delavci so za veliko industrijo kar stroji: stroj se ceni po delovni sili, delavci tudi; stroj, če se obrabi, se vrže med staro železje, delavec na cesto. Ker skušajo velika podjetja eno drugo izpodriniti in gospodarsko uničiti, zato propade zdaj tu, zdaj tam kako podjetje, se ustavi delo zdaj v tej, zdaj v oni tovarni, in delavci ostanejo brez dela, njih družine brez kruha. To je res neke vrste suženjstvo v naši dobi, kjer se toliko govori o svobodi. Kaj če svoboda, če je le v to, da velika industrija delavca svobodno izkorišča in da delavec sam tava brez kruha svobodno po svetu! Seveda ni misliti, da so posamezni tovarnarji vsega tega krivi. Tudi tovarnarji si ne morejo pomagati, ker so tudi sami v vedni nevarnosti, da propadejo. Tudi tovarnarji so sužnji. Čigavi? Bank. Večina podjetij potrebuje tujega denarja, kredita, da more nakupovati sirovin za blago, za nove stroje, da more izplačevati mezde,-posebno če blago na trgu zastaja. Kje dobivati denar? Posojajo ga banke, seveda za visoke obresti. S tem pa dobivajo banke vedno večjo moč in oblast nad industrijo. Tako vedno bolj gospodujejo banke. To je tisto, kar imenujemo kapitalizem, gospostvo denarja, kapitala nad človekom, zlasti nad delavci. Zato je pa dosti naravno, če se zbira v dušah delavcev-trpinov vedno večja zamrza, vedno večji gnev zoper ta gospodarski red, ki omogočuje takšno izkoriščanje. Kako pomagati? Delavci, je dejal veliki komunist Marks, združite se, združite se po vseh deželah in državah in po vsem svetu! Združite se in prevrnite ta gospodarski red, ki je le nered! Kdo dela? Vil Kdo naj bo torej gospodar? Vsi! To se pa da doseči le s komunizmom. Odpravi naj se zasebna last rudnikov, tovarn in strojev, vse naj bo last družbe in vsi naj bodo delavci v službi družbe. Tako ne bo več ne izkoriščevalcev in izkoriščancev! Če človek vse premisli, mora res priznati, da dolgo tako ne bo šlo, kakor je sedaj. Spodaj na milijone delavcev, na tisoče in tisoče brez dela, zgoraj nekaj velikih bank, ki ku-pičijo dobičke na dobičke, milijone, milijarde naprej in naprej. Že so ne samo delavci, ampak celo industrija, in ne samo te, že cele države zašle v sužnost bank. Če se ne bo kaj velikega ukrenilo, bo nazadnje izbruhnila svetovna revolucija, ki bo gospodarila, da bo groza in strah. Gre samo za to, ali res komunizem. Rusija je hotela izvesti zlasti v industriji komunizem, a se ji tudi ni doslej še vse posrečilo. Ponekod je morala pustiti kapitalistična podjetja, druga podjetja je sicer razlastila, a jih je dala delavskim organizacijam v najem. To pa ni čist komunizem. Čisti komunizem bi bil, če bi država sama vse delo vodila in izdelke porazdelje-vala. Le tedaj bi bili vsi lastniki in delavci obenem, A prav to se zdi nemogoče. Nastala bi nova, strašna sužnost. Neka manjšina bi si prisvojila oblast in bi samovoljno ukazovala, vsi drugi bi se pa morali slepo pokoriti. Blizu tako je že sedaj na Ruskem. Neka manjšina ima vso moč, diktaturo. Seveda se sedaj delavci še dosti pokore, ker mislijo, da je to le prehodna doba, in jih je tudi sram priznati, da so se motili. A ko bo trajala diktatura dalje in dalje, ko jo bo tudi delavstvo vedno bolj občutilo, tedaj se je zelo zelo bati, da bo izbruhnila tudi na Ruskem nova revolucija! Seveda ko bi bili ljudje, kakršni niso! Izbirali bi najboljše v državno upravo. Ti najboljši bi zopet postavljali najboljše v vodstvo podjetij, ti najboljši v podjetjih bi zopet postavljali najboljše na vsako mesto, za poslovodje, za nadzornike, za strojnike itd. In vsi bi radovoljno te izbore priznavali, vsi se svobodno pokorili: brez zavisti, brez nevolje, brez misli, da bi moglo biti drugače, da so nje prezrli ali prenizko postavili. V malem je to mogoče, toda ali tudi v velikem, v celi državi? Kdaj bodo ljudje takšni, da bi se radovoljno tako pokorili? Ali bodo sploh kedaj? Mi, ki poznamo nauk o izvirnem grehu, vemo, da na zemlji nikdar! Če pa nočemo motiti teh lepih sanj, mirno lehko pravimo, da vsaj še stoletja ne! Kaj dotlej? Zakaj pomoč je nujna! Najprej treba s socialnimi zakoni zaščititi delavce (z zakoni za delavsko varstvo, za delavsko zavarovanje za bolezni, starost, onemoglost, brezposelnost). Marsikaj se je že storilo, a mnogo mnogo dela še čaka. Potem bo treba delavcem dati mesto v gospodarskih odborih, ki naj nadzorujejo in ravnajo vso veliko industrijo. Namesto dosedanjih bank naj se osnujejo rfarodne zadružne banke. Če se bodo kaka velika podjetja upirala nadzorstvu in vodstvu gospodarskih odborov, naj se (proti primerni odškodnini) razlaste in naj prevzemo gospodarski odbori njih upravo. Poskusi naj se tuintam tudi z upravo delavcev samih. Ako bodo znali sami preudarno upravljati velika podjetja, zakaj bi se jim taka uprava ne izročila? Zakaj bi delavci sami ne bili tudi lastniki kakih podjetij? Saj ni prav nikjer zapisano, da mora biti tako, kakor je sedaj. Nasprotno, sedaj ni dobro in iskati je treba boljših oblik. To še ni noben komunizem. Če pa kdo že to imenuje komunizem, no, tedaj je neke vrste komunizem za veliko industrijo potreben! Če vse povzamemo, bomo takole dejali: Pravi komunizem, da bi bilo vse vseh ali da bi družba ali država sama vodila vse gospodarstvo, bi pomenil le novo suženjstvo. Preuredba vsega gospodarstva, zlasti velike industrije je pa potrebna. Obnoviti se mora krščansko načelo, da ni lasti brez dolžnosti. Ker se mnogi teh dolžnosti ne zavedajo ali jih prezirajo, zato mora država z zakoni poskrbeti, da se ne bo imetje kupičilo v rokah nekaterih na kvar drugim, ampak da se bo kolikor mogoče sorazmerno porazdeljevalo. Sadove dela naj uživajo predvsem tisti, ki delajo! Bolj in bolj se mora uveljaviti načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Kdor more delati, naj tudi dela, In kdor dela, naj ima tudi jesti! Razume se samo po sebi, da ni delo le ročno delo, marveč tudi duševno delo, delo iznajditeljev, učiteljev, vzgojiteljev. Tudi za te velja: vsak delavec je vreden plačila. To je naš komunizem. Ne komunizem lasti, temveč komunizem dela in njegovih sadov. Vsi naj delajo, vsi naj bodo pa tudi deležni sadov pridnega dela! Iveri. So verige, videti zlate, če jih gledaš; iz svinca, če jih nosiš; iz jekla, če jih hočeš raztrgati. Žlahtne rože so najbolj trnjeve; žlahtna srca najbolj trda na videz. Da bi norec kaj pametnega naredil, nihče ne pričakuje; pač pa vse komaj čaka, da bi pameten človek kako prismodarijo napravil. Srečo imeti ni zasluga; zasluge imeti je pa večkrat sreča. Koliko časih človek premišlja, da kako neumnost naredi! Dostikrat morajo biti otroci to, kar bi bili starši radi. Ker je sreča slepa, moramo imeti odprte oči, da jo vidimo. Srečo uživamo trikrat: ko jo pričakujemo, uživamo in se je spominjamo. Žival ne naredi nič nespametnega, ker pameti sploh nima. Novi zakon o neposrednih davkih. Dr. L. O. Dolgo in v nekaterih pokrajinah naše države težko pričakovani zakon o neposrednih davkih je bil dne 7. februarja 1928 v narodni skupščini sprejet in naslednjega dne od kralja podpisan. V veljavo stopi dne 1. januarja 1929. Z njim smo dobili zakon, ki je poleg ustave brez dvoma najvažnejši, saj bo tvoril temelj državne finančne politike in bo globoko posegal v gospodarsko življenje vseh slojev, Z uveljavljenjem novega, za vso državo enotnega zakona izginejo dosedanji različni davčni sestavi, ki so povzročali, da je prebivalstvo v nekaterih pokrajinah plačevalo le malo davkov, dočim so druge pokrajine ječale pod težkim davčnim bremenom. Upamo tudi, da bo sedaj konec večnim spremembam v davčni zakonodaji, ki so jih prinašali vsakoletni finančni zakoni. Novi zakon o neposrednih davkih sicer ne more služiti za zgled modernega zakona, ker je v marsičem pomanjkljiv. Tudi ne dvomimo, da bo mnogo davkoplačevalcev, ki bodo tudi čez novi zakon več ali manj upravičeno zabavljali. Ima pa to dobro lastnost, da je enostaven in lahko razumljiv. Večina slovenskih davkoplačevalcev bo tudi z veseljem pozdravila dejstvo, da novi zakon ne pozna dohodnine, ki bo torej s 1. januarjem 1929 popolnoma odpadla. Odpadla bosta tudi invalidski davek in komorska doklada ter vsi državni pri-bitki. Novi zakon pozna sledeče oblike neposrednih (direktnih) davkov: 1. davek na dohodek od zemljišč (z e m 1 j a r i n a) ; 2. davek na dohodek od zgradb (z g r a d a r i n a) ; 3. davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev (p r i d o b n i n a) ; 4. davek na rente (r e n t n i n a) ; 5. davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek) in 6. davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužben-s k i davek). 1. Zemljarina. Zemljarino mora plačevati vsako zemljišče, ki se kmetijsko izkorišča ali bi se moglo izkoriščati. Vendar pa so trajno oproščena od davka ona zemljišča, ki služijo neposredno na-rodno-prosvetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, in pa vzorne trtnice in drevesnice države, samoupravnih teles (občin, oblasti) in gospodarskih zadrug, če so naprav- ljene radi pouka, ne pa zaradi dobička. Oproščen je tudi ves nerodovitni svet. Začasna davčna prostost se dovoljuje za zemljišča, ki so sedaj kmetijsko neporabna, pa se s trudom in posebnimi stroški spremenijo v porabna. Dalje se opraščajo davka novi vinogradi, in sicer za dobo štirih let, če se napravijo na vinogradskih tleh z domačo vinsko trto na odobreni podlogi. Če se pa vinograd napravi na kamenitih ali peščenih tleh, se prizna davčna prostost za 10 let. V slučaju prirodnih nezgod se bo davek celotno ali deloma odpisal, če bo škoda na letini presegala eno četrtino. Natančnejše odredbe za te odpise se bodo šele predpisale s posebno uredbo. Davek se odmerja po katastrskem čistem dohodku, izračunjenem po površini, po vrsti obdelovanja (kulturi) in kakovosti zemljišča (boniteti). Katastrski čisti dohodek je denarna vrednost srednjega donosa zemljišča, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem, po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov. Srednji donos je količina pridelkov in postranskih užitkov, ki se dosežejo v povprečnem gospodarskem letu s krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča na enem hektaru, odnosno na oralu površine. Vsakega posestnika gotovo najbolj zanima višina tega davka, ki ga bo moral plačevati po novem zakonu. Ta pa še ni znana, ker še nimamo ugotovljene davčne osnove, to je, čisti katastrski dohodek še ni znan; ta se bo moral po predpisih novega zakona in na temelju posebne uredbe na novo ugotoviti. Kot davek od zemljišč se bosta plačevala: 1. osnovni davek, čigar stopnja se določi naknadno, ko bo ugotovljen čisti katastrski dohodek za vso državo; 2. dopolnilni davek. Ta je progresiven; to se pravi: čim večje dohodke ima kdo ter čim večje posestvo, tem večji odstotek davka bo plačal. Ta se odmerja po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljišča istega zavezanca (posestnika) v območju enega davčnega oblastva. Dopolnilni davek bo znašal od 2%—17%, Če skupni katastrski dohodek ne presega tisoč dinarjev, se dopolnilni davek ne nalaga. Samoupravne {občinske i. dr.) doklade se pa smejo nalagati le na osnovni davek. Zemljarina je vsekakor davek, ki izmed vseh davčnih oblik Slovenijo najbolj zanima, ker je večina njenega prebivalstva kmečkega stanu in od višine tega davka velikokrat zavisi uspe-vanje ali propadanje kmečkih posestev. Mero-dajni činitelji bodo morali pazno slediti delo-J vanju komisij, ki bodo določale novi čisti katastrski dohodek, da ne bomo dobili namesto pričakovanega znižanja povišanje zemljarine. Dokler ne bo ugotovljen katastrski dohodek po predpisih novega zakona, se bo zemljarina pobirala, kakor bo predpisana za leto 1928. 2. Zgradarina. Davku na dohodek od zgradb so zavezane vse zgradbe na ozemlju kraljevine, ki so namenjene za prebivanje ali za drugo trajno uporabo. Obveznost, plačevati zgradarino se • začne: 1. z mesecem, ki nastopi po izdaji dovoljenja za uporabo; 2. če se začne zgradba uporabljati pred dovoljenjem, z mesecem, ki nastopi po začetku uporabe; 3. če je bila zgradba začasno oproščena, z mesecem, ki nastopi takrat, ko oprostitev preneha. Davčna obveznost preneha koncem onega meseca, v katerem je hiša iz kateregakoli I' vzroka postala za prebivanje neuporabna, kar I se je moralo v 30 dneh prijaviti davčni oblasti. ^ Drugače pa konec meseca, v katerem se je 1 sprememba naznanila. Trajno davčno prostost uživajo razne državne in samoupravne zgradbe, kolikor služijo neposredno javnim namenom, dalje bolnišnice, cerkve in deli zgradb, ki služijo za pisarniške namene dušnih pastirjev. Tudi zgradbe zadrug, ki ne dele dobička, so proste davka. Važna je določba, da po novem zakonu uživajo popolno davčno prostost hiše kmetovalcev po vaseh, če se ne bavijo z nobenim obrtom. Vsa gospodarska in industrijska poslopja, ki ne služijo za prebivanje, so tudi prosta davka. Do sedaj smo imeli dve vrsti hišnih davkov: razredarino in najmarino. Po novem zakonu odpade uvrstitev v razrede in imeli bomo le en hišni davek, ki bo ustrezal dosedanji naj-marini. Kot osnova za odmero davka služi: 1. pri zgradbah, oddanih v najem, letna najemnina, prištevši tudi vrednost vseh drugih dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik vršiti iz naslova najemnine. Odbijajo Koledar 1929. pa se stroški za vzdrževanje in za amortizacijo zgradbe, to pa v iznosu, kakor je navedeno dalje spodaj; 2. pri hišah, ki niso oddane v najem, najemna vrednost. Če se odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom ali z opremo, se plačuje zgradarina le od onega dela najemnine, ki odpade na stanovanje ali zgradbo. Kot stroški za vzdrževanje in amortizacijo hiše se smejo odbiti od kosmate najemnine: 1. v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu 20%; 2. v ostalih mestih in trgih, kopališčih in letoviščih 25%; 3. v vaseh 30%. Kot davek na dohodek od zgradb se plačuje: a) osnovni davek, ki znaša 12% od čiste najemnine ali najemne vrednosti; b) dopolnilni davek, ki se ravna po višini skupnega čistega dohodka od vseh davkom zavezanih zgradb istega posestnika (zavezanca) v okolišu ene davčne oblasti. Dopolnilni davek je progresiven (kakor pri zem-ljarini). Od prvih deset tisoč čiste najemnine znaša dopolnilni davek 2%. Najvišji odstotek dopolnilnega davka znaša nekaj manj kakor 10%. Če temu prištejemo še osnovni davek, vidimo, da celotna zgradarina ne bo dosegla 22% od čiste ali 20% od kosmate najemnine. Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati samoupravne (občinske i. dr.) doklade. Če primerjamo dosedanjo hišno najmarino, ki je znašala z vsemi pribitki okrog 38% kosmate najemnine, vidimo, da bo hišni davek po novem zakonu skoro za polovico nižji. Na slabšem pa bodo oni hišni posestniki, ki so doslej plačevali hišno razredarino in ki bodo morali sedaj plačevati hišni davek od najemne vrednosti. Najbolje pa bo za kmetovalce v vaseh, ki po novem zakonu ne plačajo sploh nobenega hišnega davka, če se ne bavijo z nobenim obrtom, da ni n. pr. poleg kmetovalca še tesar, krčmar, krojač itd. Veliko davčno olajšavo uživajo nove hiše. Namesto osnovnega in dopolnilnega davka se plača zanje le 3% čiste najemnine, oziroma najemne vrednosti. Ta olajšava se daje za dobo 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih krajih pa za 10 let. Tudi starim hišam prizidani ali nadzidani novi deli so deležni davčne ugodnosti, toda le za polovico dobe, ki velja za cele nove hiše. 5 Pravica do olajšave se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojni davčni oblasti v 30 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost. Drugače se skrajša doba olajšave za toliko časa, za kolikor je bila prošnja prepozno vložena, Zgradarina se odmerja na podlagi davčnih prijav, ki se vlagajo na javni poziv. Kdor bi namenoma prijavil nižji dohodek, se kaznuje radi utajbe z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za katero je pretila državi oškodba. Seveda se mora plačati poleg kazni tudi redni davek. 3. Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Temu davku je podrejeno vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalni poklic, če se izvršuje zaradi dobička. Pridobnina po novem zakonu se bo odmerjala na povsem drugi podlagi, kot se je odmerjala do sedaj. Po starem zakonu je bil me-rodajen srednji donos obrata ali poklica. Po novem zakonu pa se bo davek odmerjal od čistega dobička, ki ga daje podjetje, obrat ali poklic. Tudi ta davek ni za vse enako velik: čim večji je obrat, tem višji so odstotki davka. Davčni zavezanci se delijo na tri skupine. V prvo so uvrščena vsa trgovinska, industrijska in rudarska podjetja; lekarne, hoteli, pen-zionati, kavarne in gostilne; vsa prevozniška podjetja in različni drugi obrati. Tudi obrtniki, ki prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago, so uvrščeni v prvo skupino. Pripadniki prve skupine plačajo kot osnovni davek 10% čistega dobička. V drugo skupino so uvrščeni vsi prosti poklici: odvetniki, notarji, zdravniki, inženjerji itd. ter vsi obrtniki, ki ne spadajo v prvo skupino. Obrtniki druge skupine pa se zopet dele na dve podskupini, in sicer: a) v prvi podskupini so obrtniki, ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi pomočniki; b) v drugi podskupini so vsi ostali obrtniki in pa podjetniki po akordu. Osebe prostih poklicev in obrtniki prve podskupine plačajo kot osnovni davek 8% čistega zaslužka, obrtniki druge podskupine pa 6%. V tretjo skupino so uvrščeni poklici oseb, ki dajejo proti odškodnini pretežno svojo telesno moč na uporabo, ne da bi stopili V službeno razmerje. Ti plačajo 4% letnega zaslužka. Krošnjarji plačajo pavšalni znesek 60 Din na leto in za vsakega pomočnika po 30 Din. Trgovski potniki plačujejo pa 1000 Din na leto. Poleg zgoraj navedenih odstotkov osnovnega davka plačujejo pripadniki vseh treh skupin še dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka. Dopolnilni davek znaša odstotkov: pri dohodku do 10.000 Din . . . 2 preko 10.000 » 20.000 » . . ; 2i/ » 20.000 » 30.000 » . . . 3 30.000 » 50.000 » . . . 4 50.000 » 70.000 » . . . 5 70.000 » 90.000 » . . . 6 90.000 » 120.000 » . . . 8 » 120.000 » 150.000 » . . . 10 » 150.000 Din , , , , , . . 12 Na dopolnilni davek ni dovoljeno nalagati samoupravnih doklad. Davčna osnova je enoletni čisti dohodek v poslovnem letu, minulem pred davčnim letom. Le krošnjarji in trgovski potniki plačujejo davek za vse leto vnaprej. Da se ugotovi čisti dohodek, se od kosmatega dohodka odbijejo vsi stroški, potrebni za dosego, vzdrževanje in zavarovanje kosmatega dohodka. Odbiti se pa ne smejo: plačana pridobnina; investicije za povečavo podjetja; vrnjeni dolgovi; stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca; vrednost delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem; obresti od lastne ali tuje vložene glavnice. Plačane obresti od dolgov pa so odbitne. Davčna obveznost se začne z mesecem, ki sledi mesecu, v katerem se je podjetje ustanovilo ali začel izvrševati poklic. Preneha pa konec meseca, ko je davčni zavezanec obratovanje trajno in popolnoma ustavil. Začetek poslovanja, ki je zavezano pri-dcbnini, se mora v 14 dneh naznaniti pristojni davčni oblasti. Kdor to naznanilo opusti, se kaznuje z denarno globo od 50 do 500 Din. •V istem roku je treba prijaviti tudi pre-stanek davčne obveznosti. Če se poslovanje pri podjetju, obratu ali poklicu ustavi zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca, zaradi prirodnih nezgod in drugih izrednih dogodkov najmanj za šest mesecev, se odpiše predpisani davek za čas, dokler traja ustavitev obrata. Nadaljnji pogoj je, da se ustavitev takoj prijavi in vloži prošnja za odpis v 14 dneh od ponovnega začetka poslovanja. Ta davčna oblika ima mnogo sličnega z dohodnino po starem zakonu. Čisti dobiček bodo ugotavljali davčni odbori, podlaga od-mernemu postopanju pa bodo davčne prijave. Davčni zavezanec, ki ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača poleg rednega davka •ko^kkzeft še 3% osnovnega davka. Če pa ne vldži! prijave niti na poseben pismen poziv, doplača pa 10% osnovnega davka, ki mu ga odmeri davčni odbor. Zoper višino davčne osnove in odmerjenega davka se sme pritožiti davčni zavezanec na pristojno višjo davčno oblast v 30 dneh od dne, ko se mu je izročil odlok. Pritožbe zoper odmere, izvršene po davčnih odborih, rešuje reklamacijski odbor. 4. Rentnina. Kakor po starem, tako je tudi po novem zakonu rentnini zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku. Taki dohodki so zlasti: 1. obresti in rente od obveznic države, samoupravnih edinic, denarnih zavodov itd.j 2. obresti od vseh drugih posojil in terjatev v kakršnikoli obliki; 3. obresti od hranilnih vlog na knjižico, tekoči račun itd.; 4. osebne rente, preužitki in vsakovrstni drugi podobni ponavljajoči se prejemki, kolikor ne prihajajo iz službenega razmerja; 5. zakupnine onih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezane drugemu neposrednemu davku. Med raznimi dohodki so rentnine oproščene: obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici in pri vseh zadrugah, ki ne delijo dobička; obresti državnih in drugih posojil po veljavnih specialnih zakonih; podpore in vzdr-ževalnine, ki jih dajejo starši otrokom in otroci staršem brez posebne pravne obveznosti; invalidske podpore po zakonu o invalidih in podpore, ki imajo značaj invalidnine in ki jih prejemajo poedine osebe po zakonu o zaščiti in zavarovanju delavcev. Davčna obveznost nastane dne 1. januarja prihodnjega leta, pred katerim so se pridobili pogoji za davčno zavezanost; prestane pa dne 31, decembra onega leta, v katerem so pogoji davčne zavezanosti prenehali. Davek znaša pri obrestih od hranilnih vlog 8%, pri ostalih obrestih in rentah pa 15% davčne osnove. Denarni zavodi morajo davek odtegovati ob izplačilu obresti in rent ter ga odvajati pristojnim davčnim uradom. 5. Davek na dobiček podjetij, ki so dolžna javno polagati račune. Temu davku so zavezane vse delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in zadruge, razen onih, ki ne razdeljujejo dobička in ne dajejo članom upravnega in nadzornega odbora tantijem. Tudi pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic plačujejo davek po tej obliki. Davčna obveznost se začne z onim dnem, od katerega podjetje pravno obstoji; neha pa s koncem meseca, v katerem podjetje poslovanje popolnoma ustavi. Začetek in prestanek davčne obveznosti se mora prijaviti pristojni oblasti v 14 dneh. Davčna osnova je dobiček enega leta, izračunan po zakonu na podlagi bilance. Osnovni davek znaša pri zadrugah, ki omejujejo svoje poslovanje na člane in ki ne uživajo popolne davčne prostosti, 10%. Industrijska in rudniška podjetja plačajo 11%, vsa ostala podjetja pa 12%. Poleg tega se plačuje še dopolnilni davek, ki se odmerja po donosnosti podjetja, to je po razmerju med doseženim dobičkom in vloženo glavnico. Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom manj nego 1-2 °/00. Davek po tej obliki bodo odmerjale davčne oblasti II. stopnje. 6. Uslužbenski davek. Poglavje o uslužbenskem davku je v veljavi od dne 1. aprila 1928. Temu davku so zavezani vsi prejemki iz službenega razmerja. Razlika med državnimi in zasebnimi uslužbenci, med uradniki in telesnimi delavci, med aktivnimi uslužbenci in med upokojenci je odpadla. Vsi plačujejo enotni davek. Telesni delavci z manjšimi zaslužki in zasebni uradniki plačujejo po novem zakonu precej nižji davek, na slabšem pa so državni uslužbenci, ker so sedaj obdavčene tudi draginjske in rodbinske doklade, ki so bile prej proste davka. Davek se odmerja po znesku dnevnega, tedenskega ali mesečnega zaslužka. Oni uslužbenci, ki nimajo zaslužka nad 16 Din na dan, 100 Din na teden ali 400 Din na mesec, katerim zneskom se prišteje še za vsakega zakonskega otroka pod 18.letom, kinimasamostalnega zaslužka, 4 Din na dan, 25 Din na teden ali 100 Din na mesec, ne plačajo nobenega davka. Zaslužek kmetijskih delavcev in poslov ni zavezan davku. Delavci v gozdarskih podjetjih se ne smatrajo za kmetijske delavce in njih zaslužek je obdavčljiv. V davčno osnovo se vračunajo vsi prejemki v denarju in vse koristi z denarno vrednostjo. Le hišnemu služabništvu se davek odmerja samo od zaslužka v gotovini, ne pa tudi od vrednosti hrane in stanovanja. Vsaka oseba, ki ima prejemke iz službenega razmerja, si mora nabaviti pri občinskem ali davčnem uradu davčno knjižico. V to knjižico vpisujejo delodajalci ob vsakem izplačilnem roku vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti kakor tudi odgovarjajoči znesek davka. Knjižica velja redoma le za eno leto. Delodajalci morajo odtegnjeni in predpisani davek vplačati pri pristojnem davčnem uradu najpozneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Obenem morajo predložiti spisek vseh delavcev in uslužbencev. Le oni delodajalci, ki redoma ne zaposlujejo več kot pet delavcev ali nameščencev, odvajajo davek lahko četrtletno. Seznamke pa morajo tudi v tem primeru izpolniti za vsak mesec in jih obenem z davkom poslati davčnemu uradu. Tudi za hišno služabništvo se plačuje davek četrtletno. Zanje pa ni treba napravljati seznamkov, marveč zadošča pismena prijava, v kateri se navajajo: ime in priimek posla, višina zaslužka v denarju in odtegnjeni davek. (Med to služabništvo ne spadajo kmečki hlapci in dekle.) Za plačilo davka je odgovoren delodajalec. Če ga ne plača v določenem roku, se mu računajo 6% obresti. Če pa tudi na pismeni opomin v roku nadaljnjih 8 dni ne predloži seznamka in ne odpremi davka, sme odmeriti davek davčna oblast na podlagi uradnih podatkov. Delodajalec pa se kaznuje z denarno globo. Iz gornjega vidimo, da imajo s to davčno obliko največ opravka delodajalci, ki morajo davek sami izračunati in ga odpremljati davčnim uradom. Ta način pobiranja občutno obremenjuje zlasti ona podjetja, ki zaposlujejo veliko število delavcev. * * * To bi bile na kratko glavne določbe novega zakona o neposrednih davkih glede posameznih davčnih oblik. Ne da se tajiti, da vsebuje novi zakon marsikatero trdoto. Zlasti v poglavju o pridobnini bi želeli, da bi se davčni odstotek ravnal po višini zaslužka brez ozira na delitev davčnih zavezancev v skupine, kar ni praktično in bi lahko odpadlo. Tudi odstotek rentnine na obresti hranilnih vlog in na preužitke je previsok. Ne glede na te hibe pa moramo le pozdravljati dejstvo, da smo ta zakon po dolgem čakanju in oklevanju le dobili. Proč z alkoholom! D r. F e d o r M i k i č. Vsepovsod je slišati ta klic — a še vse premalo ga slišimo. Zakaj, alkohol je tak sovražnik človeštva, da se moramo resnično in do dna boriti z njim. Laže se pa boriš, če sovražnika dobro poznaš. Oglejmo si tega najhujšega škodljivca našega naroda! 1. Kako alkohol nastane? V sadju, grozdju, sladkorni pesi je sladkor. Sladkor je najboljša in najlaže prebavljiva hrana, ki služi tudi za zdravilo. Spremeniti pa ga moremo tudi v strup. Kako? Če iztisnemo iz sadja, grozdja sladke sokove, dobimo mošt, Mošt pa, če ga pustimo stati, se pokvari, se razvije iz njega nebroj živih bitij — glivic, ki se hranijo s sladkorjem mošta. V nekaj dneh se razmnožijo na milijone. Iz njih odhaja posebna kislina — ogljenčeva pravimo, da »vino vre.« Glivice pa izločajo tudi alkohol. Alkohol je pa strup za glivice. Čim več sladkorja je v moštu, tem več alkohola se razvije iz glivic in jih tudi zamori. Alkohol zastrupi glivice sadnega soka — zastrupi pa tudi človeka. 2, Kako odpraviti strup iz pijač? Uničiti moramo glivice. To dosežemo s takozvanim pasteriziranjem, t. j., da segrejemo mošt do 60—70° C. Nato zamašimo posodo, da ne morejo glivice vanjo. Ali pa uničimo glivice z mrazom ali z elektriko. 3. Kako nas alkohol zastrupi. Naše telo je sestavljeno iz 23—33 bilijonov poedinih, drobcenih delcev — celic. Najvažnejši je nastanek onih celic, ki tvorijo krvne kislina — v obliki mehurčkov v zrak. Tedaj žile, ki prevajajo hrano. Alkohol napade posamezne celice in jih opustoši: Raztopi v njih mast (lipoide); vzame jim vodo; (pijanec je zmeraj žejen!) razkroji njih sestavni del — beljakovino. Celice, n. pr. možganske, ki imajo dosti masti — lipoidov — sprejmejo več alkohola ko druge. Alkohol se združi z lipoidi in obstane na celicah. Ko alkohol raztopi mastno površino celice, se prikrade v njeno notranjost, v nežne predalčke beljakovine. Alkohol posrka celici najprej vodo, beljakovina se zgosti in strdi — celica umrje. (Vzemi svežo žem-ljo in jo vrzi v vinski cvet (alkohol). Potegni jo čez nekaj minut iz alkohola. Kaj vidiš? Zemlja je trda in posušena! Alkohol ji je vzel vodo. Kakor z žemljo, je s celico v alkoholu.) Poglej jezik pijanca! Bel je. Zakaj? Ta belina ni nič drugega ko na milijone mrtvih celic, ki so morale umreti, da so rešile druge celice, ko so se borile z alkoholom. Če vemo, da pomeni bel jezik pijanca na milijone mrtvih celic, potem razumemo, da tak jezik nič več tako živo ne občuti in ne okuša. Zato vidimo, kako imajo pivci radi močno začinjene, osoljene, kisle jedi. Jezik jim je že tako mrtev, da jih še paprika komaj »gane«. 4. Morda pa alkohol le kaj koristi? Za prebavo? Velike množine alkohola (na Bavarskem n. pr. 15—20 1 piva na dan na osebo!) razširijo želodec, ki ne more več izvrševati svojega dela. Želodčne celice so razrušene, prekomerno raztegnjene — želodec ne more več redno prebavljati. To velja tudi za majhne količine alkohola — ki tudi o t e ž -kočijo prebavo — kar si zapomnimo, ker se večkrat prav narobe trdi! Alkohol beljako-vinozgoščuje, prebavapaimaobratnodelo, mora hraniva raztopiti. Tudi masti ne topi alkohol. Želodec pivca dobi rane, raka, kroničen katar. Za kri? Krog 20% zaužitega alkohola pride v kri že iz želodca. Večji del pa ga preide v kri šele iz črev. V črevih povzroča alkohol katar. Alkohol pokvari in poslabša krvni sok ali krvno tekočino. Ta vsebuje brambovce — aleksine, ki varujejo kri, da se ne razširijo v njej razni škodljivci. Recimo, da dobi človek tifus, legar (vročinsko bolezen) — ali kako drugo nalezljiv« bolezen — jetiko, davico. Zdrav človek — abstinent — laže premaga povzročitelje bolezni — bacile — nego pijanec. V vojnah je pomrlo za legarjem dosti več vojakov-pivcev, kakor pa abstinentov. Alkohol zmanjša odporno silo belih krvnih telesc, ki so nekakšna »zdravstvena policija« v krvi. Alkohol jih omami, da se polenijo in nočejo več delati. Alkohol nam torej zastrupi zveste čuvaje našega zdravja! Torej: Alkoholne tekočine ne morejo dati krvi, ne morejo dati moči! Zmotno je torej misliti, da se okrepiš, če izpiješ kozarec vina. Kot zdravilo uporabljamo alkohol samo zunanje, za drgnjenje, čiščenje kože, izpiranje ran. 5. Od alkohola se postaraš! Alkohol vpliva na krvne žilice. Njih celice propadejo, dobijo ranice, ki jih zamaši telo samo z drugo, slabšo snovjo — z apnom, Nastane bolezen: zapnenje žil ali arterioskleroza, takozvana starostna bolezen. Ne ozira se pa zgolj na starost. Pivci jo kmalu dobijo, čeprav so še mladi. Alkohol torej človeka postara! Zapnenje žil je nevarna bolezen. Žile imajo namreč nalogo, da pomagajo srcu poganjati kri po telesu. Če žile zbolijo, se strdijo, so krhke, niso več za delo, ne pomagajo srcu in srce mora samo opravljati vse delo. Recimo, da je taka krhka žila v mozgu. Možgani ne morejo dobivati dovolj hrane. Če se n. pr. človek s tako polno žilo razburi, pride več krvi v to žilo. Zdrava, raztezna žila bi se kar izlahka razširila in preprosto pognala kri naprej. Bolna, krhkažilapane zmore pritiska krvi — in čestokrat poči, krvavi; kri pritiska na mehko možganovino — človeka zadene možganska kap. Tako nas alkohol stara in nam krajša življenje. Abstinent je in zmerni pivci živijo 10—20 let d e 1 j ko pijanci! Če pomislimo, koliko nas stanejo bolezen, zdravnik, zdravila, operacije — ali ni mnogo bolje, enostavneje, da odpravimo povzročitelja bolezni in stroškov — alkohol? Da torej ne pijemo? Noben zdravnik se ne more ponašati s takimi uspehi kot abstinent! 6. Alkohol in jetra. Iz krvi poti je alkohol v jetra. Jetra so velika kemična tvornica, kjer se uničujejo vsi strupi, ki' prihajajo iz črev. Zastrupljena, zal-koholizirana jetra odpovedo svoje delo — človek je nevarno bolan na jetrih. — Jetra se zmanjšajo — razvije se vodenica. In srce. Iz jeter se odteka kri v srce. Pri velikih množinah alkohola se srce tako poveča, da je podobno vdovskemu(srcu. Časih — posebno pri žganjepivcih — pa se srce tako zmanjša , da se je čuditi, kako je to majčkeno srce moglo delati za tako velikega človeka. Bolno, pa bodisi povečano ali zmanjšano srce ne more ustrezati življenjskim potrebam: srce se odene z mastjo ali pa nastopi srčna vodenica. In pljuča. Tudi v pljuča pride alkohol. Pljučne celice trpijo, se zastrupijo — so bolne. V Jugoslaviji imamo en in pol milijona jetičnih ljudi. Veliko teh je j e t i č -U i h radi alkohola. Pljuča, razrušena po alkoholu, imajo manj odporne sile, bacili je-tike (tuberkeljni) se izlahka razvijejo v njih — alkoholik je kmalu jetičen. Amerika, kjer je zakonito uvedena abstinenca, dokazuje, da je ondi manj jetičnih ljudi, kakor jih je bilo prej, ko je bilo točenje alkohola dovoljeno. Za polovico manj je zdaj v Ameriki jetičnih ljudi. Po ameriškem zgledu bi v Jugoslaviji ozdravili z abstinenco tričetrt milijona jetičnih ljudi. Ali bi se izplačalo? Premislimo! In ledvice. Kri mora na poti iz srca teči tudi skozi ledvice, ki je njih naloga, da čistijo kri. Če teče skozi ledvice alkohol, se ledvične celice pokvarijo, ledvice se zmanjšajo, ne morejo več čistiti krvi. Nastopijo bolezni: vodenica in druge. Tak bolnik mnogo trpi in kmalu umrje. 7. Alkohol — nevarnost za potomce! Ot roci pijancev so v veliki meri telesni in duševni reveži. Sami so nagnjeni k pijači (oče pijanec — sin pijanec!), nagnjeni kzločinom, nečistosti, n a s i 1 s t v u. Otroci teh otrok so še večji revčki: bebasti so, božjastni, padavični, skrajno živčno bolni, razburljivi in tako dalje Alkohol povzroča razne druge, najhujše bolezni, o katerih je težko govoriti. Takih bolnikov je v Jugoslaviji dva milijona. Ubogi otroci, potomci takih bolnikov! Če imamo še kaj zdravega čuta, občutka, srca za otroke, v z d r ž i m o se alkohola, že radi teh najmanjših! Brez popolne abstinence ni uspešnega boja proti tem s t rasnim boleznim! 8. Alkohol — najhujše družabno zlo. Alkohol nam vzame tisto, s čimer se najbolj ponašamo: kulturo. Pijani se po-živinimo. Posledice pijanosti so umori, poboji, požigi, posilstva — polne norišnice! Alkohol je vzrok, daje nad p o -1 o v i c o p r e v e č 1 j u d i v j e t n i š n i c a h ! Alkohol napravlja iz ljudi norce in kaznjence. Je torej resnično družabno in državno zlo. (V Jugoslaviji imamo 12 kaznilnic, kjer je 8000 jetnikov — največ radi zločinov, zagrešenih v pijanosti ali radi posledic pijančevanja.) Alkohol nas denarno grozno ubija. Iz podatkov iz leta 1922 je dognano, da ima Jugoslavija radi alkohola 15—25 milijard dinarjev škode! Iz 1. 1923 pa pravijo podatki, da znaša ta š k o d a 30—50 milijarddinarjev! 9. Proč z alkoholom! Iz vsega navedenega smo spoznali, da je upravičenklic:Pročzalkoholom! Alkoholizem je strašna narodna bolezen. Prilik in vzrokov za pitje alkohola je več ko preveč. Pije se pri krstu in smrti, pri zaroki in poroki in pri birmi. Pije se od veselja in žalosti, od uspehov in iz obupa; pije se za zdravje in pije, ker je človek preveč bolan. Pije se pri raznih kulturnih in telovadnih veselicah, pije pri sestankih in sejah. Kulturna (pevska, či-talniška, telovadna, prosvetna) društva širijo na ta način nekulturo. Gnus do dandanašnje alkoholizirane človeške družbe je napotilo že množice ljudi, da so se odrekli alkoholu in postali abstinentje. Pred -vsem bodi sam abstinent, zakaj le zgledi vlečejo! V Jugoslaviji imamo te abstinenčne družbe: »Sveto Vojsko« v Ljubljani, »Jugoslovenski Savez Treznosti« v Sarajevu z mladinskim » Sa-vezom Trezvene Mladeži« v Beogradu. 10. Kaj hočejo abstinentna društva? Predvsem: mladino obvarovati alkohola. Reševanje pijancev, spravljanje na pravo pot — to je težavno delo, uspehi pa so majhni. Mladina pa se naj tako vzgoji, da ne bo stopala po zgrešeni poti svojih prednikov — alkoholikov. Vstopajmo v abstinenc na društva! Kjer jih ni — jih ustanovimo! Od belih rok do črnih tal. Lepega voznika žalostna povest, — Spisala Lea Fatur. 1. »Jaz popeljem tri fure čez zelene Ture,« je kipelo od Bistrice proti Trnovemu v poletni zrak. In: »Poslušaj, dečva, kak šipe cingljajo, ko bistriški vozniki robo peljajo!« Na kamniti klopi pred Severjevo hišo sta sedela župan Gregor Sever in njegova žena, botra vsej okolici. Odložila je težko zlato avbo in se pokrila z lahko belo, ostala pa je v gosto nabranem životu in krilu iz črne svile in v svilenem predpasniku. Župan, modra glava občine, je kimal s čopovko fantom, ki so stali na cesti pred hišo, sklenil roke na črnem, z rdečimi rožami pošitem telovniku in prestavljal večkrat svoje debele, v rdeče nogavice in črne šolne obute noge. Severica, obilna kakor se spodobi županji, rdečega in gladkega lica, vedrih oči kakor njen mož, vsa še mladostna in krepka pri sedemdesetih letih je pogledovala svojega postavnega moža, fante in dekleta, ki so stale onkraj ceste in oživljale zeleno ozadje s pestrimi rutami, krili in živahnimi avbami; otroke, ki so brusili škarjice po trnovski rebri ali se porazgubili v grmovju ob mlaki za hudobnim srakoperjem, ki nabada netfodne ptičje mladiče na trnje, in so ga skušali s kamnom zadeti ali ga vsaj prepoditi. Pa je zmajala z glavo: »Rod za rodom je slabši. Poglej staro Brezinko! Osemindevet-deset let ima, pa dela ves dan, hodi bosa in se posmehuje mladim, kadar jih zebe.« Župan se je nasmehnil: »Bodo že bolj obil-nit kadar pridejo na naše! To pa tako veš, da bosta naposled dva mlatila pod enim mernikom, Ljudje bodo bolj šolani, ne bodo potrebovali toliko moči.« »Res, res,« je dejal in prisedel sosed Klobučar: »Vse Trnovo in vsa Bistrica in še koliko fantov iz drugih vasi piše, bere, računa. Naj se bahajo Bistričani z ostanki graščine, s tistim vitezom, o katerem pojejo, da je jahal vsak večer v Knežak, ko je bila okoli kne-škega gradu še velika voda.« »In mu je postavila grajska gospodična plamenico na okno, da je vedel, kod naj preplava vodo, in jo je ugasnil oče ...«, je kimala županja kakor izgubljena v davne spomine. »Naj se bahajo s tem vitezom,« je ponavljal Klobučar, »s pošto, žagami, z izvirkom Bistrice, z bogastvom! Mi, Trnovci, pa imamo šolo in cerkev. Kdo nam kaj more? Pa prav ti, ki si župan in modra glava, si delal na to. In si sklical v tej svoji hiši vse možake naše vasi, da smo se dogovorili, kako bomo ustanovili pri nas šolo.« »In smo sklenili, da se bo učilo kolikor mogoče kranjsko,« se je veselil župan teh spominov. »Če vozari naš fant do Dunaja in na Bavarsko, mu koristi mrvica nemškega, če gre k vojakom tudi. Nauči se pa samo, če zna svoj jezik. In kolikor jezikov zna, toliko ljudi velja.« »Res je taka!« je možaril Klobučar. »Zdaj ni treba več pošiljati otrok za nekaj let v Postojno ali Ljubljano. Imamo že tretjega učitelja.« »Nič hudega mu ni pri nas,« je rekla zadovoljno Severica, »naše gospodinje ne skoparijo pri biri, masti mu ni treba kupovati vse leto, zelja in repe pa tudi klobas mu nanesejo. Maš z orglami in črnih maš je pri nas dosti in če spremlja gospode na podružnice, mu tudi nese.« »Pa kako se pozna na otrocih, kje imajo šolo,« se je hvalil Klobučar. »Saj vidite moje: to vam pozdravlja, bere ... V Zagorju imajo šolo šele šest let, pa je učitelj že jako zbrihtal otroke.« »Klečati morajo na ajdi, ključ jim pritiska na čelo, potem že gre,« se je nasmejala Se-verica. »Brez palice ni malice,« sta se zasmejala moža. Drugačni so bili pomenki mladine. Dekleta so kazale druga drugi svoje lepe vezene robčke, ki so jih znale tako pomenljivo kazati na potu v cerkev ali pri plesu — in so ogledovale robčke, ki so gledali bahavo iz fantovskih žepov. Nežika Mokrinova je hudobno pripomnila Perini Kladovi: »Črni Jeruman nima robčka.« Pokazala je na fanta bolj nerodne postave in zamolkle polti. Perina je odmajala zlovoljno: »Saj ga še k vojakom ne marajo, ker si je izbil zobe, ko je padel s strehe.« »Vsaj nobenemu ne more nosa odgrizniti,« se je zasmejala Nežika. »Grunt ima pa le čeden.« Perina je stresla rame. »Ko bi drugega ne imela, ko lepega moža, za mizo bi sedla in gledala ga.« »Aha! Kakor vezilja Filipa! Ahac ima najlepši robček. Svilen je, ves sv zobcih, srčkih in rožah. V sredi je zapisano: Ahacu — Filipa.« »Reva je, ker je tako zaverovana v voznika,« je skomizgnila Perina, »taka je, da bi dela vse nanj.« »Ti si pa taka, kakor tista županova hči, ki je kupila robec, zarobila ga ni, ga fantu poslala, zahvalil se ni.« Jeruman se je bil ustavil ob Perini. Za-frknila ga je: »Všeč bi ti bil tudi nezarobljen.« Vsi so se nasmejali. Kajti že dolgo je prosil nerodni fant Perino robčka. V tak pogovor in med modre besede županovih je udaril val petja. Zastala in zgenila so se dekleta, fantje so se ustavili. »Ahac!« je šlo od ust do ust. »Ahac gre k Filipi v vas,« je povedala Nežika. »Naj le gre,« je rekel Jeruman, »danes bo slabo vreme v Klancu.« »Zakaj pa?« »Voznik Urh iz Kosez je nekaj povedal,« je skrival fant nepriliko, ki čaka Ahaca. Ta čas so pa slišali vsi županjo: »Botra sem Filipi in žal mi je je. Brodniki in vozniki, to veste, so grešniki veliki. Doma žene zapuščajo, drugim ljubezen obetajo. Neke gostilničarke se je navadil tam v Oberštajeru. Mar bi bila vzela kramarja iz Ljubljane, tistega, ki hodi k nam semanje dni s suknom.« »Po Koroškem se bliska, po Gorenjskem je mraz«, je prihajalo od pevca bliže in bliže. Glas je silil v odprta okna in vrata, se dvigal do cerkve, se vzpenjal do vrhov Stražice in Gradišča. »Glas pa glas!« je odobraval župan. »Škoda, da ni učitelj. To bi pela cerkev! Pa mu je oče zapil grunt.« »In Ahac se je izučil za tkalca, pa mu ne diši sedenje. Vozari. Zasluži — zapravi. Kakor vozniki. Filipa bi rada, da Ahac izpreže konje in se vpreže v statve. Prikupila bo, prizidala. Dober tkalec je in dela bo dovolj. Zdaj pa ona na Oberštajerskem!« Klici deklet in fantov so ustavili županjo, da bi še obirala Ahaca. »Poglejte, kako se nosi! Škornji mu škrip-1 jejo, čop mu binglja do hrbta, prameni klobuk se mu veha. Srebrni gumbi na rdečem telovniku so debeli kakor pest — in tolarji — poglejte jih! — Kako cingljajo!« »Je pa to tudi vse njegovo premoženje,« so ugovarjali fantje dekletom. »Uboga Filipa, ki se je zagledala v črne oči, gosposki nos in vedno žejna usta!« »Lep pa je. In zaverila sta se s Filipo do groba, na smrtno uro in večno sodbo. Kakor trn se je zapičil Ahac Filipi v srce.« »Pa bo morala ta trn izdreti. Kaj se bo vse dni pričkal z njeno materjo? In Štajerka je bogata — zapeljiva!« »Vse volčje so te nemške Štajerke na naše fante. Pa nam očitajo: Ve prešmentane Kra-njice, da ste tak obrajtane.« Voznik Ahac se je približal, odkril županovim, zavihtel klobuk in zaukal fantom in dekletom v pozdrav. A navzlic prešernemu vedenju so spoznali vsi, da je mlademu vozniku težko. .»Vozniki grešniki!« mu je zapretila županja. »Doma dekleta zapuščate, drugim ljubezen obetate.« In župan je vprašal: »Saj ne greš več na gornje kraje? Filipa je pripravila že vse za zidanje.« »Ne vem, kako bo,« je odgovoril fant trmasto. »Večkrat bomo zapeli,« so mu prigovarjali fantje. »In povedal nam boš kaj o lepih Štajer-kah,« so mu nagajala dekleta. Pogledal jih je in stisnil obrvi. Mar so se dogovorili? Vsi bi ga hoteli ustaviti, privezati, pribiti, pokriti s pazderjem. Pa se je obrnil v reber, se vzravnal in zapel: »Pojd'mo na Štajersko, gledat, kaj delajo, gledat, kaj delajo . . .« »Čakaj!« je klical Jeruman. »Kaj ne veš, kaj je zapela bolnemu kosu seničica? — Kdorkoli ima ljubice tri, ga gvišno glav'ca boli, boli, da ga umori.« V odgovor je valovilo navzdol: »Prišla pomlad sv. Vida dan, ne bom več črni kos bolan. In spet bom žvižgal, spet bom pel in spet bom črni kos vesel.« »Ta mlada Filipa na durih stoji, ma avbico belo in solzne oči,« — je udarilo za Ahacem, da je povesil glavo. ^ Pod gričem je Ahac zavil na desno in se ustavil pred vrtičem, ki je ograjal majhno hišo, krito s slamo. Sredi vrata, na prvem koncu soba, na drugem koncu hramček. Pa se je spomnil tiste velike hiše, hlevov in skednjev, ki mu je vse na ponudbo ... A prisega ga veže na to bajto. Pogledal je po rožmarinu, ki je mašil okno, po nageljnih na vrtu. Kakor past je bajta, kakor zanka, v katero se je vlovil Ahac. Najlepši glas v reški dolini bo zamrl tu notri, najlepši voznik na cesti na Gorenjsko bo umiral tu notri od dolgega časa, med predivom in volno, med platnom in suknom. Na pragu se je pokazala Filipina mati in premerila s koncem oči nezaželenega zeta in se zasukala nazaj. »Doma je torej... O tristo rogatih volov! Kako naj govori in pregovori zdaj Filipo, ko bo lovila mati besede?« Zakaj si se vpregel, Ahac, v ta jarem, ki ti bo ožulil ramena, zakaj si se zaprisegel nepremišljeno hudim sivim očem? Oj, kriknil je, da mu ni življenja brez Filipe, in ni mislil na njeno mater, ki bo ukazovala, ker nima on svojega doma, ki bi ga ponudil nevesti. In ker bo prišel na ta njun dom, ga bosta zalezovali na vsak korak, pazili na vsako besedo. Noben-krat se ne bo smel veseliti med vinskimi bratci, kjer ti teče pesem in domislek tako gladko. Tako ga bosta, če ga bosta dobili! Očitkov in opominov kakor dežja v jeseni! Mlada bo pihala kakor kačica, stara kakor devet gadov in modrasov! Ne. Sem že ne! Če ne pristane Filipa na to, kar se je namenil, potem ni on kriv, ni prelomil on prisege. Samo, kako bo pristala, kako se dala pregovoriti? Ko je mati doma? Izvabiti jo mora ven. Ta bajta — tako majhna — ne, ni mogoče! In tudi če se razširi.. . »Ti boš tkal, jaz bom vezla,« sanjari Filipa. »Kupimo ovce, njivo za njivo, kravo, vola, konja. Vozila se bova v sejme, ti s platnom, jaz s pečami in z avbami.« Pa ne bo nič iz tega, Filipa moja! Gostilno hočem imeti, gostilno pri Svetovih. In še leto vozarjenja — da gledam še Gretelnine sladke oči — dovolj bo potem pokore. Pa se bom zabaval z Žagarji, postiljoni, gozdarji, potniki. Še kak bistriški velikaš bo prišel, da me sliši prepevati. Zbirali se bodo ob nedeljah fantje in dekleta, prihajali bodo vozniki! Vozniki... Pili bi, zapeli, se pobahali, pa odšli s težkimi parizarji. On bi pa ostal priklenjen kakor pes na verigi. Ves dan bi ga prebadale in preganjale hude sive oči, povešal bi se dolgi, tenki Filipin nos. Plesati bi moral, kakor bi žvižgala mati. Pa ne bosta pihali kaše, plešita rajši, kakor bom žvižgal jaz! Cesta, cesta! Težko te pusti, kdor te je spoznal! Pesem si življenja. Glej, kako se je zagrizla v Globovnik, kako te izpelje iz njega in te pelje po kamniti pušči, skozi rodna polja, skozi vasi, gozdove, mimo logov, mimo kalov, ob rekah! Za teboj ostajajo skrbi, očitanja, tesne stene, neljubi obrazi. Gruntar prezira voznika; cesta ga časti. Kakor pesem je cesta, kakor pesem življenja. Konjiči peketajo, stresajo grive, kolute na komatih se svetijo, izpod kopit se kreše ogenj. Veriga rožlja, drikeljni se zibljejo, pri-čina se maje, oje škriplje. In hodiš ob vozu najlepši voznik na cesti na Štajersko. Pušeljc za klobukom se ziblje, tolarji cingljajo, kapa na čop se stresa, bič poka. Prideš skozi vas, greš skozi mesto. Za-vriskaš, zažvižgaš, zapoješ: naj vedo, kaj je fant s Kranjskega! Okna in vrata se odpirajo, pozdravi, vprašanja, klici: »Ustavi, mladi voznik, postoj!« Kakor pesem je voznikovo življenje. Božji svet, kako ti je odprt! Kima ti drevje, šepeče ti grmovje, šumi ti voda, pozdravlja in spremlja te ptičji zbor, ti odpeva, leti za teboj. Pisana kavra se ti klanja s kronano glavo, rumeno-pasa voga ti nagaja: »Stric motovilo, ste videli mojo kobilo?« — Dletoper naznanja po gozdu: »Voznik prihaja!« Pastiričica ti miga z repkom, lastovka ti striže. Grlica te opominja: »Domov — domov!« Siničica se krega: »Kljun je moj!« Kos te izprašuje: »Kje si bil?« In iz žita, iz zlatega, ti petpedika prepelica. Slavček ti preganja grozo noči. Zvezde ti svetijo in kažejo pot. Sova in skovir te. ne preplašita — pri sebi imaš zapis, blagoslovljene črke, ki branijo močem noči do tebe. Naj le teče preko ceste, naj se motovili pošastno ob vozu. Naj se ti le plazi mačka pod noge. Ne bo te premotila, da bi jo udaril, če nimaš leskove mladike! Ko bi jo udaril z bičem in udaril k sebi, bi se razpolovila mačka, iz vsake polovice bi se naredila mačka in se razpolovila — dokler jih ne bi bilo vse črno okoli tebe in- bi te raztrgale v solnčni prah. Čudna je moč noči. Duše, ki so nevidne ob solncu, se ti prikazujejo. Ponesrečeni voznik ti ob kraju nesreče plaši konje, da se vzpno in trepečejo. Prikazujejo se ti ognji, rdeči škrati, vešče in vile,. . Vse te mami in kliče — in tesno ti je — noga zastaja, lasje se jezijo ... Pa zamiglja danica, zapoje petelin, zavri-ska škrjanček, oglasi se zvon ... Zavriskaš tudi ti. Zadiši po sladki kaplji iz jagode vinske trte. Vzdigne se hiša kakor grad. Psi veselo naznanjajo gospodinji: »Ahac! Ahac!« Konjiči zarez-getajo, s teboj potegnejo. Pa ti izprega Gretel, pa te vabi in te sili k mizi. Diši pečenka, cvrči cvrtje, vabijo zelje in klobase, kruh visok in rahel. Pozdravljajo te vinski bratci. Pa se po-krepčaš pa se pobahaš. Pa udariš ob mizo, da poskočijo bokali in poliči, vržeš tolar na mizo, da zazvenči in se zakotali, pa se pogovarjate o roparjih in volkovih, o strahovih in gradovih, o Dunaju in Gradcu, o Trstu in Reki — o vinu in dekletih. Nič od žena in zaročenk: svobodna je cesta in svoboden je voznik! Takšno je življenje na' cesti. Rediš se ob njem, da ti rde lica in se pase život. A pri Filipi — Mundečki — kak živež bo to? Dolgi posti in kratek pust, zelje in kaša, kaša in zelje! Bleda lica in upognjen život... Pa me ne bosta priklenili k statvam, da bi požiral prah in nosil namesto tolarjev pazder! »Filipa?« Kaj dela vendar? Nedeljski popoldan je. Dekleta se razgovarjajo s fanti. Ona pa ravna pajčevinasto platno za peče, reže črfii baržun za čelnice avb, striže zlate niti, nabira bisere na tenko žico, ga luknja, kroji, zlaga v pisano skrinjo. »Filipa! Nageljnov dan je! Pojdiva doli v vas!« Bela, tenka roka ni odmeknila rožmarina. Zabliskalo se mu je v očeh. Kljubovaje se je izlilo v okno: »Jaz pa pojdem fta Gorenjsko, gor' na zgornje Štajersko!« Pa mu ni odpela sladko in ljubko, kakor prva leta njune ljubezni: »Mal' počakaj, mal' odnehaj, da se vremce sprevedri.« Seveda. Takrat je prinašal tolarje. Za denar je hčeri in materi. Z njegovim denarjem bi se rada košatila stara! Pa se ne bo! Udaril je z nogo ob zid in zapel: »Ena lepa, ena mlada, ena birtovska hči, mi je pošto poslala . ..« Razburjena roka je odmeknila rožmarin. Bleda v lice se je uprla Filipa s pestmi ob okensko polico in izbruhnila: »Ti! Ne draži me s tisto Štajerko! Vse vem. In rečem: Čas je, da pustiš vozarjenje in nor-čarjenje! Dogovorila sem se z zidarjem s Prema in s krovcem iz Šembij! Les je že na žagi v Bistrici. Kamenje bo pripeljal Kane izpod Svetega Ahaca. Vsi izprašujejo, kdaj boš začel. Polne skrinje klobkov čakajo. Pomeniva se, kdaj greva po prstane in k izpraševanju!« Oj te hude, sive oči! Tako so ga zmedle, da je iskal besede . . . »Izpraševanje? ... Oklici? ... Že prav. Ali zidarja in krovca ni potreba in kamenje pusti tam gori! Poslušaj, Filipa: kaj bi se slepila vse noči s šivanko. In jaz s snovalnico. Delava lahko leta in leta, pa še ovce ne prirediva! Po gostilnah pa merijo denar na mernike! Tudi jaz sem se odločil: Gostilno prevzamem! Svetovo!« »In ti in tvoj oče bosta najboljša gosta v njej,« je planil Mundečkin razjarjen glas mimo okamenele Filipe. »Peli bi noč in dan in napajali vinske bratce. O, pa niso tako cigana tepli! Filipine roke so prebele, da bi premikale lonce! Za cerkve dela in oltarje, pa misliš, da bo poslušala pivske kvante in imela na starost delež žolnirjev in voznikov: prazen bokal in strgan rokav? Ne, ne! Mundečka ni Markov pes. Kramar jo je hotel vzeti, kramar iz Ljubljane, pa je odrinila tako srečo za nesrečo ...« »Molčite!« je zaškrtal Ahac. »Zaradi mene bi jo bili dali kramarju, vsaj ne bi ujedali mene! Govori ti, Filipa, pridi ven pa se dogovoriva!« »Nimam se kaj dogovarjati,« je rekla trudno Filipa. »Ti dobro veš, da je to z gostilno bob ob steno, da ne bom zavrgla tega, kar imam, in lovila tega, česar nimam. Bodi moder, [ Ahac, ko se boš vdelal, boš zadovoljen in | srečen!« »V tem kotu? Pa srečen?« se je zgrozil \ Ahac. »Ne!« je udaril ob tla. »Ne bosta me! Ne dam se! Še moja mati me niso zmogli. Ali gostilna ali voznik! To je moja zadnja beseda.« »Ti ošabnost taka!« se je raztogotila Mun-dečka, »hvaležen bi nama bil, cestni pohajač, da ti hočeva prirediti dom!« »Tiho, Ahac! Tiho, mati!« je mirila Filipa, i »Prosim te, Ahac; ne pozabi, kako si se zaklel, kako sva si zaprisegla! Tebe mami Štajerka z \ gostilno, pa povem ti, da boš nesrečen, če se mi izneveriš. Zaklela te bom, Ahac ...« »Tako!« je kimal razjarjeni fant. »Zaklela? Prav! Zdaj vidim, v kakšne klešče bi prišel! ■ Dobro znata... Pa adijo, Filipa, in zdrava ostani!« »Ahac!« je zavpila vezilja in planila z glavo iz okna. »Pusti razbojnika,« jo je vlekla mati nazaj, »saj vidiš, da je cigan! Še tepel bi naju.« »Ahac! Ahac!« je klicala Filipa in trepetala. Po jasnem zraku se je dvigal Ahačev glas: »Dijo adijo, dečla moja, saj ti moja več ne boš ...« 3. Ostro in mračno molita Gradišče in Stra-s žica kamniti glavi v vlažni jesenski zrak. Trdo se črta zareza, nekdanja rimska cesta, med njima, tolikrat prekopana in preiskana od iskalcev zaklada, ki ga čuva pod Stražico polkača-deva. Sključeno drevje v Dragi obtožuje z golimi debli in polomljenimi vejami uniče /alko-burjo. Po mlakah, golih zelnikih in strniščih si iščejo krave paše, po senožetih mulijo ovčice zadnje zelene bilke, pastirčki kurijo, terejo lešnike in se pogovarjajo, kdo bo šel z ovcami na prezimovanje v Istro, kamor že kažejo jate ptic-selivk, ki krožijo nad vasjo. Zapuščena in sama posluša Filipa klice ptic, glas vetra; zgane se, strese: kaj ni udarilo v polkence, kaj ni potrkalo na vrata? Ne, Filipa. To je veter, ki toži o minulem, ki poje o tistem, ki se ne vrne nikdar več. Ne zapoje ti več glas, ob katerem ti je zatrepetalo srce od radosti: »Pod sedlom je šimelj, na strani je pram, poglej me ti dečla, kak fu-rati znam!« Filipi polzi delo iz rok. Moj Bog! Jesen je tu. Zima prihaja. Fantje in dekleta se bodo zbirali pri ribanju repe in zelja. Shajali se bodo na preji. Spogledovali se bodo skrivaj, iz duše, s pogledi, ki ti govore lepe povesti. Peli bodo in si pripovedovali smešnice in pravljice. Stari bodo začeli praviti svoje. Tisočkrat povedane stvari bodo povedali še tisočkrat: 0 velikanu na Stražici, ki si je umival noge v Bistrici. 0 vodi, ki je zalivala vso reško dolino, o kljukah in obročih, ki se vidijo še zdaj po gorah vdelani v skale. 0 starem Trnovem, ki je stalo nekdaj na gorah, o prvih treh Trnovcih, ki so se naselili pod gričem. O Turkih, ki so opustošili cerkev in vas. 0 cerkvi sv. Ahaca, ki je zgorela od strele, o čudežni vodi pri cerkvi, ki zdravi oči, a je ne zagleda grešnik. Govorili bodo o strašni moriji na Francoskem, o Francozih, kako so gospodarili po Kranjskem, o denarju, ki so ga zakopali, bežeč, pri Kosezah; o dveh sodčkih, ki so ju skrili pri Razdrtem Pravili bodo o cesarici Marijani, kako so jo gledali skozi ključavnico, ko je prenočila pri Svetovih in premolila skoraj vso noč. O medvedu na Mašunu, o volkovih pri Šembijah, o strupenih podlasicah, čarobnih zeliščih, ki odpirajo vsa srca in vrata. O mačkah, ki bi bile kmalu strgale pri bistriškem znamenju voznika, ker je udaril k sebi. 0 krvavem rebru in kosmatem Mraku. O volkodlaku, ki je sedel v izkopanem grobu trnovskega pokopališča in se režal tako strašno, da so ušli vsi pogrebci. Govorili bodo skrivnostno o mori, ki je lahko tvoja najbližja soseda, sosed. Ne pije krvi kakor volkodlaki, ali tlači te, da si ves zelen in medel. In najlaže se je ubraniš, če zavozlaš trakove na svojem perilu. Pravili bodo o hudih urokih, narejeni bolezni, o obsedenih ljudeh. O mrtvih, ki se vračajo, ker so prelomili svojo prisego ali prestavili mejnik; o dušah, ki so se vicale med ljudmi, pa so jih panali duhovni gospodje v visoke gore, med skale. 0 moči zagovarjanja ognja in tatov, ki jo imajo duhovni gospodje: monštranco je bil ukradel Beričev iz trnovske cerkve. Gospod je maševal in ga zamaševal. Kjer ga je zadelo, tam so našli tatu mrtvega, pod grmom pri Podgrajah je čepel, poleg njega je ležala monštranca. Tako bodo ponavljali stari, dokler ne bodo podražili fantje starih s pravljico o jari-glisti in nori kači, o pisanem vrabcu in jeznem polžu, o možu, ki je kupil v sejmu lonec, da je bilo pravljice konec. Pa se razlegne spet pesem po mlaki, do Reke, do brd. O barčici in kapetanu, o deklici, ki je nihče ne pozna, o sinku Janku, o bistriškem vitezu in kmečki »jungfravi«, o deklici, ki je čakala vojaka sedem let, o mrtvem ženinu. 0 Mariji, ki je prišla črez goro; o Urški, ki si je natikala uhane za na ples; o fantu, ki je prištapljal po stopničicah, o zvezdi, ki ima tri žarke, o deklici sred morja .. . Ah! Vse bodo peli in prepevali, svete in posvetne, nore in lepe, najlepšega glasu pa ni več med pevci — najlepši fant izmed lanskih vasovalcev ni več fant. Ahaca ni več. Odpeljal je na Oberštajersko in se ni vrnil... Tudi Filipa, reva zapuščena, je šla k ribanju. Celo v krčmo, in jo je prisilila mati. Pa se ji je zdelo vse strašno prazno: Ahaca ni bilo —. In ni bilo nikogar, ki bi ji bil nalil in napil. In ko so trkale k zdravici žene s svojimi možmi, ko so hiteli otroci v materin objem — nikdar ne bo trkala ona s svojim, nikdar ne bo zibala, pestovala, previjala svojega deteta . .. Začutila se je tujko v družbi veselja, začutila je, da je v napotje smehu in petju, ki je sililo njo na jok — in zdelo se ji je, spoznala je, da jo prezirajo, odkar jo je bil zapustil Ahac. Prej ji je bil pa vsak odsvetoval in jo svaril radi Ahaca. Bilo je, kakor da so se za-rotile vse vasi in vse rodbine in farovž in šola zoper njeno možitev z Ahacem. Zdaj, ko je razdrla, pa ji očitajo: »Skočila bi bila za njim, mu dala dobro besedo« — ji pravijo. Ljudje božji! Kaj bi ne bila šla za njim po samih britvah, ko bi bila imela iskrico upanja, da je še njen! Pa so ji ga bile prevzele črne oči Šta-jerke. In zato — zato ... Zamerite mi ali ne zamerite, naj bo greh ali odpustek:, zaklela sem ga! Tudi Štajerka ga ne bo imela! Moči so, ki jih ne pozna vsak, ki jih ne čuti vsak. Ona jih je spoznala in občutila tisti dan, ko ji je povedal voznik Urh: »Sporoča ti Ahac, da se je oženil in ti želi tisoč sreč.« Čakala je in poslušala noč in dan. Delala je zanj in čakala le nanj. Svojo dušo mu je dala. Zaprisegla se mu je s strašno prisego. Zdaj pa: »Oženil sem se!« »Kaj sem zdaj? Kdo?« je vpila tedaj. »Nisem vdova, pa sem vendar kakor vdova. Vze?Ia mi ga je, ukradla mi ga je!« Spomnila se je Istranke, ki je hodila po stari navadi nabirat »za rožico«*. Ustavila se je pri njej in govorili sta po navadi zaročenih deklet o svojih ženinih. Doteknili sta se greha nezvestobe. Pa ji je zapela Istranka o deklici, ki je zaklela nezvestega: »Zvile se mu kosti v bolesti, treščilo iz vedrega neba, da bi ga ubilo!« In rodila se je v njenem srcu iz prevelike bolečine prevarane ljubezni strašna kletev: »Naj se mu posuši meso do kosti, naj si želi in prosi smrti pa naj je ne izprosi. . .« Bil je njen in je še njen. Njena kletev bo ubranila, da bi ga imela ona druga. Pogovarjali so jo izprva in tolažili. Rahlo ji je govorila tiha noč: »Vse rane hladim. Daj mi tvoje vroče oči, daj mi ogenj iz srca. Odpusti! Samo beseda odpuščenja ti pogasi gorje.« . Svaril jo je duhovni. Prosila sama mati: »Ne preklinjaj! Sama sebe zabadaš v srce.« »0 noč! Duhovni! Mati! Botra! Ljudje! Dušo mi je vzel, srce mi je zastrupil... Zdaj je šla moja barčica po morju, zdaj je pesem izpeta, zdaj pojdi v deželo Ogrsko, v to puščavo zilersko in grevaj — grevaj svoje ubogo bolno srce ... In poslušaj in čakaj: težke so ti dekliške kletve, kamor dahne, list in trava sahne, ko zakolne, do neba se čuje ...« 4. Beli rokavi so zamašili okno. Perina je pogledala v sobo. Nekam v zadfegi je izvlekla iz nedrij kos rdeče svile. Zardela je, prosila: »Pretežko roko imam ... Bi mi ga izšila, Filipa? Zobke, srce in — ime ...« »Ime? ...« je poslušala Filipa. Perina je zamahnila: »Eh — saj veš, kdo me prosi že nekaj let robčka!« »Čr...« je zastala Filipa in porogljivo je zazvenelo iz glasu. Odločno je odbila Perina: »No da, črnemu Jerumanu! Res, ni lep. Pa je priden in varčen, se drži doma in dela. Videla sem, kaj je z lepoto! Ne maram fanta, ki bi mi ga prevzemale druge — in ne bo mi treba na-kleti Jerumanu bolezen.« »Nehaj, Perina,« je zastokala v živo zadeta Filipa. »Prehuda si bila in si še — to je vse! In če hočeš kaj več vedeti, Urh je doli pri Klobučarju,« je rekla Perina in brž odšla. * Izpod Učke so hodile neveste nabirat za balo. Prosile so: »Za jednu rožiču«. V gostilni je bilo nekaj pivcev, ki so umolknili, ko je vstopila Filipa. Maselc vina in vogal belega kruha je zahtevala in prisedla k Urhu. »Kaplja vina,« je odobraval Klobučar, »ta ti bo oživela kri; in malo med ljudi!« »Res,« je pritrdil voznik, »mogoče, da ti pogasi žolč.« Filipa je v zadregi pokusila vino. Kako naj vpraša Urha, ki gleda tako mrko nanjo? Tiho je govorila kakor v kupico: »Ali si videl Ahaca? »Tako, da ga ne bi,« je zamrmral Urh. »In — njegovo ženo... Bo zibala še letos? .'..« Z jezno kretnjo je prevrgel Urh kozarec in zakričal: »Kaj bo zibala. Joče se, joče noč in dan, ker si naredila, ker si zaklela Ahaca, da je bolan že od svojega poročnega dne!« »Ah!« je zavriskalo v Filipi, »Bog je pravičen! Nima ga Štajerka! Vzeti mi ga je hotela, pa ga nima. Zaklela sem ga, bolan je, prav njemu in njej.« Nič ni rekla jeznemu Urhu, plačala je, pograbila kruh in stekla domov. »Bolan leži,« je rekla zmagovito materi. Žena pa je sklenila roke in zavzdihnila: »Odpusti ji Bog, saj ne ve, kaj govori! — Nisem te jaz tako učila! Bila bi vzela kramarja! Tako si pa pogubljaš dušo in želiš bližnjemu škodo. Razneslo se bo med ljudi, da je škodila Ahacu tvoja kletev in iz-nevideli te bodo!« Duhovni je poklical Filipo. Zaradi oltarnega prta za sv. Trojico. Ni šla rada. Stari gospod je govoril o prtu in gledal Filipo z resnimi očmi, ki so videle na dno duše. Rahlo je rekel: »Filipa, ubogo dete, tako ne gre. Kje je tvoje veselje in zdravje? Zakaj si težiš dušo s takimi grehi? Vse tvoje molitve, post, miloščina, zakramenti, vse je neveljavno, če ne odpustiš! Pravijo, kako si se razveselila vesti, da je Ahac bolan? Ljudje so praznoverni in verujejo, da mu je škodilo tvoje preklinjanje.« »Zaklela sem ga,« je rekla s trmastim prepričanjem Filipa. Župnik je dvignil roko: »Ne govori tako! Pred Francozi bi te spoznali za čarovnico in te sežgali. Pa se ti lc zgodi še danes, da se te bodo izogibali ljudje. In ti ni treba misliti, da je škodila Ahacu tvoja kletev. Bog je gospodar zdravja. Tvoj greh je strašen, velik. Ti se veseliš bolečin svojega bližnjega!« »Kaj moje bolečine niso nič. Osramočena sem pred svetom. Zaklela sva se drug drugemu — vse moje življenje je bil samo Ahac!« Filipa se je razjokala. Duhovni je tolažil: »Vem, ubogo dete. Pa to je tisto, kar ni prav, če ljubiš človeka bolj kakor Boga. Treba se je vdati, odpustiti; odpuščenje ti vzame trpljenje.« »Ne morem!« je jokala Filipa. »Uničil mi je telo in pogubil dušo.« 5. Prišel je post. Črno trnje nad Trnovem se je razcvetelo v belo, vse belo je bilo po gori in dragi, kakor da je zapadel sneg. Pokalo je v kamenju, stokalo v gorah, vode so se prikazale in poskrile. Burja je jok zemlje, ki se premlaja v bolečinah, dež so njene solze. Kakor da je oživela bolest vseh vekov, vse, kar teži človeški rod. Filipa je trpela v duši. Vse trpi, vse je zatopljeno v gorje — a vse odreši beseda od-puščenja. Zakaj se ne utrga tudi iz njene duše? — V cerkvi pri pridigi: kaj ne veljajo vsi opomini le njej, kaj ne gleda vsa cerkev le nanjo? Mrk, pobit, je stal voznik Urh pred njo. Težko mu je šla beseda iz ust: »Pošilja me ... Prosi te: Vrni mi, Kranjica, zdravje, ali mi pošlji grenko smrt.« Ahac trpi... Ne more ne živeti ne umreti, prav kakor mu je zaželela. Pa naj še reče duhovni, da mu ni ona naredila bolezni... Pa se je zasmejala s trdim smehom: »Smrti mu ne morem poslati, zdravje pa sama rada imam.« Stari voznik se je zgrozil: »Ali te je rodila volkulja, ali si volkodlakovo seme? Kosti šklepečejo v sklepih, duša ne more iz telesa. Uboga Greta je poslala po padarje in zdravnike v Gradec, na Dunaj. Vsak je rekel, da je bolezen narejena, da more rešiti ubogo dušo iz telesa samo, kdor jo je zaklel. Pa me je poslala uboga žena, prosita te oba, kakor se prosi Bog, za pet Kriščevih ran: Odpusti — daj, da se loči duša od telesa! Glej — veliki teden je . . . Reci besedo: naj umrje v miru.« »In jaz?« je planila Filipa. »Umrje naj v miru? In jaz naj živim to peklensko življenje?« Zašklepetalo je od cerkve. Burja je stresala veliki križ na pokopališču. Urh je pokazal k cerkvi in odšel. » * * Veliki teden. Črno ogrnjene prihajajo žene v cerkev. Iz daljnih podružnic se vzpenjajo v grič tihe, zamišljene v Boga, ki je vzel vse naše grehe nase in odpustil vsem, da najdemo tudi mi v Njem odpuščenja. In Bog odpusti in izbriše, kakor bi se ne bilo nikdar zgodilo. Člo- vek pa se ujeda vse življenje za prazen nič in zapušča svojo jezo potomcem, da sovraži hiša hišo, da ne mara vas vasi... Vso noč je jokala burja okoli Filipine hiše, pokalo in stokalo je v ostrešju, od cerkve se je slišalo, kako trepečejo železne vezi križa,. Burja? Ne, to je jok in stok duše, ki ne more iz telesa. Mrtvi tam gori so se prebudili, grozijo, prosijo: »Filipa!...« Zjutraj je pokleknila Filipa črno ogrnjena v črno zagrnjeni cerkvi in padla pred križ. In duhovni jo je odvezal in ji naložil: »Od belih rok do črnih tal mora biti molek. Molila ga boš vso pot, da te očisti pokora in da rešiš muk Ahačevo v truplo zakleto dušo.« Mater je prosila blagoslova, druge ljudi od-puščenja za pohujšanje. Poslovila se je od Se-verice, svoje botre, od Perine in Jerumana. Hišni molek, ki ji je segal od pasu do tal, je snela z vrat, na drenovo palico si je natek-nila'popotno culico. Vzpenjala se je v klance niz klance in prebirala z drobnimi prsti debele jagode, jih močila s solzami pokore. Srečavali in dohitevali so jo vozniki. Nehali so peti in pokati, zamrla jim je prešernost na ustih in pomislili so: »Grešniki smo vozniki, doma dekleta zapuščamo, na potu se drugim obetamo.« Če je poklical spokornico na voz: »Pri-sedi!« je odkimala: »Peš, v solzah in molitvi,« je bil spovedi ukaz. In vedno lažji je bil molek, ki se je do-, tikal črnih tal, urnejši je bil korak spokor-nice . .. Mimo vsega, koder je šla, so hodile Ahačeve noge; iz grmov in gozdov, iz rek, hribov in dolin, iz vasi in mest, iz oči ljudi so jo pozdravljale ljubljene črne oči. Lahko in urno se je čutila Filipa, saj se je razlil nad njo blagoslov odpuščenja, saj nosi ubogi duši mir večnosti. Je bila pot dolga? ... Filipa bi ne vedela odgovora. Nepričakovano je zrastla pred njo velika hiša ob cesti. Tiho je bilo okoli zelene veje, ki je bila premamila Ahaca. Ni zarezgetal konj, noben voz ni stal, tla pred hišo so bila suha, nič ostankov mrve, nič slame. Še pes ni zalajal na romarico-spokornico, buljil je samo vanjo, ki prinaša njegovemu gospodarju rešiteljico — smrt, in mačka se je priplazila vsa pobita od praga in potulila glavo. Drevje okoli hiše je povešalo veje, cvetice po oknih so ovenele. Vse, stene, streha, zidovi, vodnjak, korito, vse je bilo prežeto od stoka duše, ki ne more iz telesa. V nepopisno žalostnem valovanju je šlo do ceste, je ječalo spokornici naproti: »Filipa — pridi! Odreši me!« In zaječalo je iz njene duše, ki se je že trgala iz upehanega telesa: »Ahac, moj Ahac! Saj sem tu — tvoja, vedno tvoja Filipa ...« Za glasom je šla, z negotovimi nogami, s strmečimi očmi... O Jezus in Marija! Ali je ta živ okostnjak tam v postelji, ali je ta kupček kosti, ki se bodo zdaj zdaj sesule, res ostanek najlepšega voznika na cesti na Gorenjsko?! In oni drugi okostnjak, ki gleda iz vdrtih jamic z mrkimi očmi vanjo — je to ona objestna, lepa Gretel, ki ji je bila prevzela Ahaca?!... In je res ona, Filipa kriva vsega tega? Zgrudila se je na tisti kupček kosti in za-ječala: »Odpusti, Ahac! Odpusti, Gretel! Reši se, uboga duša — pojdi v roke svojega Stvarnika! O Jezus! Ahac, moj Ahac!« »Filipa,« je dehnilo s postelje in umolknilo. »Bodi blagoslovljena,« je zašepetala Gretel, » ki si mu končala smrtne težave, naj bo odpuščeno tebi in meni.« Hotela je vzdigniti romarico-spokornico od mrtvega trupla — pa se niso razklenile roke. Ležala sta objeta, mrtva — oba. Zunaj na cesti so zapeli vozniki. Pa so umolknili, ko so zagledali, kako sta se dve prečudni beli golobici dvignili iz hiše, zakro-žili nad streho — gor pod nebo. Pesmi malih. Boter polž. Boter polž odprl je okno in pokukal v božji svet. »Lej ga spaka,« se je čudil, »kaj pomlad je zunaj spet?« Stopil je na prag, vzravnal se. moško brke si navihal in potem z veliko vnemo v solnčno reber odsopihal. »Zdrav pii, ježek!« — »Bog daj, polžek!« je odzdravil striček jež. »Kam pa, kam že na vse zgodaj?« »Njivico orat grem, veš.« In je dirjal dalje, dalje polž in slednjič radosten res do njive prisopihal. Toda kdaj? Hm — na jesen ... Mirko Kuniič. Maj. Zarja je vstala iz demantne posteljce, svetlo pogledala s holmca: ku-ku! In sta pastir in škrjanček zavriskala v sladkem zavzetju čez polje: »Juhu!« Zlato oblački so se razblesteli — ko da so pravkar iz raja prišli. Maj je v deželi... Še škratu od čuda trese se tolsti trebušček — hi, hi! Nove so šolnčke ptički obuli, nove nadele si kapice rože v dobravi. .. zasvirajte murni! Svatje gredo že na rajanje. Murni že svirajo —hopsasa, hopsasa! — ptički pojo, da nikoli tako! Svatje — metuljčki pa rajajo, rajajo, ko da najel jih sam škrat je za to ... Zarjica zlata . Zarjica zlata kuka skoz vrata: v hlevčku še dremljejo putke. »Kje petelinček se danes mudi? kdaj se bo spomnil na kikeriki?« »Jojme, pa res, kje je mili naš družek?« močno prestrašita muc se in kužek. »Kam je šel, kam je šel, hov, hov, mijav? Morda ga vzel je sam črni bavbav?« »Ali pa muc ga požrl!« miši zacvilijo. »Nič se mu revice putke ne smilijo.« Muc se razkači: »Hu, lažete, miši!« In z zarjo pridno išče po hiši. Zarja zaman petelinčka iskala — lisica ga sredi noči je pobrala. Mirko Kunčič. Ko zarja se vzbudi. Ko zjutraj zarja se vzbudi, s pogledom njive pozlati in drobne ptice prebudi — so orglice mejice žive; in kimajo celo koprive, ko pesem radostna kipi. — Pastirček vaški v polje vriska in nad živino vpije vmes; kako je lepa krava liska, ko gre ob meji belih brez! Kraljevo solnce jasno seva in v rosi žarki mu gore; cvetice tiho se solze; blesteče kose svišč odmeva — čez polje smrt vsa mlada gre — Na vasi milo zvon pozvanja, mrličkom sred polja zvoni. . . Gustav Strniša. Čuden pogreb. Vse do zemlje tih in rosep zvonček v polju se priklanja, »bingl, bongl, bingl, bongl,« z glasom žalostnim pozvanja. Črn sprevod se mimo vije; spredaj murenčki pojo pesem žalostinko — mravlje strica hrošča v grob neso. Bingl, bongl, bingl, bongl, ko so sence dol prepredle, — mravlje mrtvega so hrošča za večerjico pojedle . . ; Mirko Kunčič. Mrazek. Mrazek je prilezel v izbo: Zdaj bom jaz, Marička moja, »Oj Marička, dober dan! hodil k tebi vasovat, Veš, prišel sem ti povedat: rož ledenih ti bom nosil, solnček je hudo bolan. Vidiš, kak' te imam rad!« Nič Marička ni dejala; mama žagala je hlod, zakurila peč... in mrazek zbežal brž je spet odtod,- O človeškem zobovju. D r. I. O b 1 a k. Zanimanje za nego zob je bilo pri nas med ljudstvom na deželi pred nekaj desetletji še prav majhno. Imeti umetno zobovje je bilo skoraj sramotno in smešno. Šele nekako zadnjih 20—30 let, zlasti po vojni, so začeli pogosteje obiskovati zobne zdravnike tudi kmet-ski in delavski sloji. V premnogih slučajih pridejo ljudje k zobozdravniku zaradi hude bolečine ali pa strahu pred nelepo telesno hibo, ki jo povzročajo vrzeli med sprednjimi zobmi. Bolj redko pa odloča skrb, da bi se ohranilo zobovje kot neobhodno potreben stroj, ki premelje in zdrobi hrano. Dober sadni mlin tako pretre sadje, da mu izžme stiskalnica ves sok. Če manjka mlinu polovica železnih zob, je vsakemu jasno, da ga mora popraviti. Žal pa je malokomu tako jasno, da je treba skrbeti še neprimerno bolj za mlin v naših ustih, za zobe, sicer bi ne bilo toliko želodčnih in črevesnih težav in nešteto bolezni, ki so posledica nepravilne prebave in ki oslabijo telo tako, da se prehitro ukloni smrti. Slika nam kaže usta moža, ki ima prav lepo vrsto svojih zdravih zob. Je to popolno zobovje doraslega človeka (manjka mu le en zob na levi zgoraj zadnji kočnik). Vsak zob ima pri mletju hrane svoje posebno opravilo. Ako potegnemo po sredi obraza navpično črto in gremo od te črte na levo ali desno, naštejemo lahko po vrsti imena zob; deloma nam že ta imena označijo delo, ki ga vrše posamezni. Prvi od navpične črte je veliki rezalec; v zgornji čeljusti je širši in nabrušen kot nož. Sledi mu nekoliko manjši mali rezalec skoro enake oblike. To so noži, ki odgriznejo in razkosajo hrano v manjše dele. Tretji na vsako stran črte je sekalec s koničasto pri-brušeno ostrino. Ime pove njegovo delo! Ponekod razširjeno mnenje, da ima kako posebno zvezo z očmi (imenujemo ga tudi »podočnik«), je zmotno! Sledita nato dva mala kočnika in za njima prvi, drugi in tretji veliki kočnik. Vsi ti kočniki tvorijo s svojo zgrbančeno površino nekakšen mlinski kamen, ki zdrobi in zmelje, kar so zrezali rezalci in sesekali sekalci. Pri sklenjeni čeljusti presegajo zgornji zobje spodnje in jih nekoliko zakrijejo. Zobje niso vsajeni v čeljust kot mrtva snov — kot leseni zobje v grablje —, marveč so živ del telesa, o čemer se je že skoraj vsak Koledar 1929. prepričal, ko ga je bolel zob, da bi bil od bolečin znorel. Oglejmo si sliko, ki nam kaže, kako je zob sestavljen in kako zvezan s čeljustjo in telesom! Na sliki (str, 82) je rezalec prerezan po dolgem sporedno s prej omenjeno navpično črto. Del tega, ki je vsajen v čeljust, je zobna k o r e n i k a. Vidni del zoba na zdravi čeljusti imenujemo zobno krono. Skozi malo odprtinico v konici korenike vstopi v njo nekaka vrvca, običajno jo imenujejo živec, znanstveno pa se ji pravi zobna meča ali pulpa. Spletena je iz živčnih vlakenc in krvnih cevk, ki dovajajo zobu hrano. Podolžna cev se razširi tam, kjer preide korenika na zobno krono, v nekoliko večjo votlinico, ki je tudi napolnjena z živčnimi vlakni in krvnimi cevkami. Ves ta votli prostorček obkroža najobsežnejši del zoba, d e n t i n imenovan. Na zobni kroni je dentin pokrit s plastjo e m a j 1 a. Je to silno trda snov, ki spominja na videz na porcelan. Korenika nima emajla, ampak tvori njeno zunanjo plast mnogo mehkejša snov, pravimo ji 6 cement. Korenika je pokrita še s tenko kožico, s katero se trdno vsidra v jamice čeljustne kosti — v zobišče. Živčna vlakna vodijo iz korenike v čeljust, se razvijejo tu v vedno močnejši živec, ki pride po določenih potih v lobanjsko votlino, kjer se združi z možgani. Vsi zgornji veliki kočniki imajo po tri korenike, spodnji veliki kočniki in prvi mali kočnik zgoraj po dve, ostali zobje pa po eno samo. (To je pravilo, ki ima seveda izjeme.) Otroško zobovje. Brezzoba čeljust novorojenčka ima v svoji notranjosti celo vrsto na pol razvitih zob, ki pa prodro čeljustno površino šele čez nekaj mesecev nekako po tem redu: Najprej — (krog sedmega meseca) — se prikažeta velika rezalca na spodnji čeljusti. Od začetka jih skoro niti oko skrbne mamice ne opazi. Če gremo s prstom čez ta del čeljusti, za-denemo ob dve ostri konici, to so končki prvih zob. Sledi jim čez nekaj tednov par velikih re-zalcev v zgornji čeljusti, nato po kratkem presledku mala rezalca zgoraj, šele potem spodnja mala rezalca. Tako ima dete konec prvega leta navadno osem zobkov. Do 16 tega meseca dobi prve otroške kočnike, proti 20 temu mesecu prodro podočniki, v naslednjih mesecih še zadnji otroški kočniki. Ko dopolni dete drugo leto, je običajno videti v njegovih ustkih vseh 20 mlečnih zob, to je 8 rezalcev, 4 podočnike in 8 kočnikov. Mlečno zobovje se torej razlikuje od stalnega po obliki in številu. Ta čas, ko silijo zobki na površje, se pojavljajo na otroku različne težave. Čeljusti srbe, otrok zato žuli in premleva svoje prstke v ustih, močno se slini, prebava trpi, driska se često javlja, otrok sitnari in spi nemirno. Sicer pa vedo o tem mamice s številnim naraščajem skoro več kot zdravnik. Mlade matere naj se pa zaradi tega nikar ne vznemirjajo. Treba je ob tem času pač mnogo potrpeti z otrokom. Stalno zobovje. Stalni zobje se začno javljati šele v šestem letu. Ker so stalni zobje mnogo večji kot prvi, se mora zvečati seveda tudi čeljust. Tako opazimo, da nastajajo v tej dobi med zobki vedno večji presledki, ker se čeljust že veča. Konec šestega leta zraste zadaj za mlečnimi kočniki kot prvi stalni zob prvi veliki kočnik. Malokdaj opazijo in vedo to starši, ki redno mislijo, da je to še mlečni zob. Ta zob je torej šesti po vrsti na vsako stran navpične črte pri ohranjenem mlečnem zobovju. V prostor med desni in levi prvi veliki kočnik priraste do dvanajstega ali trinajstega leta zgoraj in spodaj po 10 zob. Paziti je treba, da se ne ruvajo nesmiselno mlečni zobki. Vsak zobek naj čuva prostor za stalen zob, ki bo zavzel to mesto. Če zobek predčasno izpade, se lehko zgodi, da se pomaknejo zobje, ki so zadaj za nastalo vrzeljo, naprej kar sami in tako jim sledi tudi prej imenovani prvi stalni kočnik. Na ta način se zelo zoži prostor, namenjen desetim stalnim zobem. In kaj sledi iz tega? Namesto lepe vrste zob vidimo v taki čeljusti vse zveriženo, nekaj zob stoji zunaj, nekaj znotraj vrste, nekaj naravnost, nekaj navzkrižem itd. Ne toliko prebava, ampak da dosežemo lepo vrsto stalnih zob, to je poglavitni vzrok, da ne zanemarjamo mlečnih zobkov, ki jih moramo ohraniti dotlej, da začno siliti stalni zobje na dan. V sedmem letu prirasteta spodnja, nato zgornja velika rezalca. Često prirasteta izven vrste, zlasti če niso izpadli mlečni zobje na onem mestu. Te hitro odstranimo, zobje pridejo navadno sami nazaj v pravo lego. To velja tudi za druge zobe. Mlečni zobki se omajejo na ta način, da počasi izgube koreniko, ki se polagoma kar nekako stopi v čeljusti, tako da moremo v tem času kar s prsti odstraniti mlečen zobek. Po osmem letu sledijo mali rezalci, po devetem prvi mali kočniki, med enajstim in trinajstim letom podočniki, skoro istočasno ali nekoliko pozneje pa drugi mali kočniki. Še pozneje — med trinajstim in šestnajstim letom -<- se prikaže drugi veliki kočnik. Kot zadnji pa zraste tretji veliki kočnik —, »zob modrosti« ga imenujejo —, v zelo različni dobi, lehko v osemnajstem letu, lehko pa tudi šele v tridesetem ali še pozneje. Ta povzroča dostikrat, ko sili iz čeljusti, hude bolečine in otekline. Tako smo pregledali zobe na zdravi čeljusti. O boleznih in o bolečinah v zobeh spregovorimo v prihodnjem koledarju. O samomorih in še kaj. A1 e k s e j. Ljudje božji, kaj je to? Dan za dnevom beremo: samomor, samomor, samomor — pa nas še več groza ni! Ali se še spominjate, kar vas je starejših, kaj je bil nekdaj samomor? Če se je kdo obesil, kakšna groza je prevzela vse! Kar nič se ni čudno zdelo, če je zadivjal vihar. Kakor da se mora narava sama dvigniti zoper člo.veka, ki je storil tak nenaraven zločin! In še leta in leta so kazali tisto bukev tam, ki se je bil nanjo obesil. Nas otrok pa je bilo strah in v velikih ovinkih smo hodili mimo tistega kraja. Sedaj pa nič tega. Eni se obešajo, streljajo, potapljajo, zastrupljajo, drugi pa mirno berejo svoj časnik. Kaj pa je danes novega? Glej ga, ta in ta se je obesil. Tam in tam je mlad fant ustrelil dekleta in sebe. Zadnjič je šla deklina radi nesrečne ljubezni v vodo. Druga se je nedavno zastrupila z lizolom. In tako dalje in tako dalje. Ljudje božji, kaj je to? Nekaj velikega se je moralo zgoditi, drugače ta izprememba ni umljiva. Nemara pa to, da smo preživeli svetovno vojsko? Ta vojska je bila zares tako polna groze, da nas je sedaj groza skoraj minila. Kaj je bilo v vojski človeško življenje? Ljudje so se med seboj klali in morili, kakor da opravljajo najbolj vsakdanje delo. Na kupe mrličev je ležalo vsepovsod po bojiščih. Zato so nam pa morda živci otopeli, da se nam sedaj eno življenje več ali manj nič ne zdi, nič tudi ne, če ga kdo lehkomiselno vrže od sebe. Gotovo je to en resen vzrok. Nekako bolni smo vsi skupaj, bolan ves rod. Saj ni skoraj več veselega smeha in petja. Ni slišati petja s polja, ne srečnega smeha iz družb. Če je petje, je nekako divje, če je smeh, je sirov, Ljudje se ženo za uživanjem, a tistega vedrega veselja, ki se je srečno smejalo in širilo srečo naokrog, tistega ni več. A brez sreče je življenje težko, le še malo prevare, malo brezupa, pa je neznosno. A kaj če življenje, ki ni življenje? Nekaj resnice je gotovo v tem: ta kuga samomorov je neka bolezen in bolezen je tudi to, da smo mi ob samomorih tako malomarni. Mnogo so krivi tudi časniki. Saj nekateri samomore tako opisujejo, kakor da drugače biti ne more. Drugi pa vsaj s poročanjem o samomorih dan za dnem trudijo živce, da bolj in bolj otopevajo in se navajajo nanje. Kako bi bilo umljivo, da bi dekle takoj seglo po lizolu, če ne bi bilo slišalo o tem, da se je ta in ta zastrupila z lizolom? Če ta in ta, in to ni nič hudega, zakaj se ne bi tudi ona? Tako se z novicami po časnikih zastruplja takorekoč mišljenje samo in širi misel na samomor. Obenem se pa drugi navajajo, da jih ni več groza samomorov. Vendar to vsega ne razloži. Biti morajo še drugi, globlji vzroki. Kateri n«ki? Ako pogledamo v zgodovino — zgodovina je dobra učiteljica —, nam le-ta kaže dobe, ki so slične našim časom. Pri Grkih in zopet pri Rimljanih je bila neka doba, ko so se začeli strašno množiti samomori. Ljudi se je začel polaščati isti nemir, ista nezadovoljnost, isti gnus. Življenje se je mnogim pristudilo, izgubilo je vso vrednost in zdelo se jim je, da je edina rešitev samomor. Kaj pa pravi zgodovina, kdaj je bilo tako in zakaj? Sedanji predsednik češke republike Masaryk je napisal kot profesor celo delo o samomorih. Ko je preučil vso zgodovino, pravi, da so dobe samomorov tiste dobe, ki v njih začne giniti vera in z vero propadati nravnost. Ko zamre vera, se poloti ljudi notranje nezadovoljstvo, ki se ga skušajo rešiti najprej s hlastanjem po uživanju, a nazadnje s samomorom. To je silno resnobno zgodovinsko dognanje. Če je tako, bi morali sklepati, da je začela tudi v naši dobi hirati in umirati vera. Toda ali je treba šele sklepati? ali nam ne odkriva tega življenje samo? Ne da bi bila vera že zamrla, a umira v mnogih, slabfTmoč izgublja. Kako se to kaže? Poglejte okrog sebe! Kako brez zmi-sla so mnogi za cerkev! Toliko da še gredo k maši v nedeljo, ali pa že tudi ne. Cele vrste romajo ob sobotah v hribe in prebijejo nedeljo v gorah brez maše, brez molitve, brez misli na božje reči. A tudi izmed tistih, ki še hodijo k maši, hodijo mnogi le bolj iz navade in ne vedo v cerkvi, kaj bi počeli, samo čakajo, kdaj bo konec. Ali ni to jasno znamenje, da je njih vera brez življenja, brez moči? Poglejte, kaj ljudje bero! Kako se širijo slabi časniki, ki nič ne prikrivajo sovraštva do cerkve ali pa so vsaj za verske stvari hladni in malomarni. Če kdo mater ljubi, ali bi poslušal sovražno ali prezirljivo govorjenje zoper njo. Ali torej ti, ki bero take časnike, ljubijo cerkev? in če cerkve ne ljubijo, ali imajo tisto živo vero, ki jo Kristus zahteva, ko je dejal: »Če pa kdo cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar« (Mt 18, 17). Poglejte v družine! Ali molijo? V molitvi vera diha, kjer ni molitve, tam je vera brez življenja. Ali ni torej resnično, da je tudi pri nas, zlasti po mestih in trgih, a tu in tam tudi že na kmetih, po družinah malo, malo žive in močne vere? Je še vera, a mnogokje že bolj kakor kaka stara navada, ki smo jo ohranili, a ne vemo več, čemu in zakaj, ki jo hranimo le, ker smo jo prejeli, a je za naše življenje in mišljenje brez pomena. Za premnoge vera ni več tista moč, ki prevzema vse bitje, ki daje vsemu mišljenju in hotenju smer in vsemu življenju zmisel, ampak je le še spominsko znanje nekih naukov, pa še to nedoločeno in slabotno. Če to dobro premislimo, tedaj je pa res umljivo, zakaj se tudi pri nas tako množe samomori. Človeško srce je čudovita stvar. Bog ga je tako ustvaril, da ne more živeti brez sreče in upanja. Kakor je dejal sv. Avguštin, ga je Bog namerno tako ustvaril, ker ga je zase ustvaril in je on njegovo upanje in njegova resnična sreča. Po veri nam je to tudi popolnoma jasno. Po veri vemo, da je res Bog naš cilj, naša sreča, naše vse. V Bogu bo našlo naše srce vse, po čemer tako nemirno hrepeni. Na zemlji pa imamo po veri osrečujoče upanje, ki nam daje moči, da se v vseh težavah ifl prevarah trdno oklepamo Boga, dobro vedoč, da bo vse trp-' Ijenje kmalu minilo in potem bomo na veke srečni v Bogu. Kaj pa tedaj, če kdo izgubi vero ali če mu vera zelo oslabi? Srce še vedno hrepeni po sreči, a ker ne ve več, da je ta sreča v Bogu, se obrne k stvarem in išče v njih tega, po čemer hrepeni, zadovoljstva in sreče. A jasno je, da tega v stvareh najti ne more, ker tega v stvareh ni. Zato se srce v vsem uživanju stvari le omamlja, le vara. Ko mine omama, ko mine prevara, je srce bolj prazno ko prej. Tako bega tak človek nemirno sem ter tja. Eden išče sreče v spolni ljubezni, drugi v pijači, zopet drugi po veselicah. A ker vse to brez Boga ne more dati prave sreče, zato se človek omamlja in omamlja; po vsaki omami hlepi po novi omami, ker ga nobena zares umiriti in osrečiti ne more. A omame puščajo v duši vedno večjo puščobo, vedno večje nezadovoljstvo. Nekateri končno te puščobe ne morejo več prenašati, loti se jih gnus nad vsem in začne se jim vsiljevati misel na samomor. Čemu to hlepenje? čemu življenje sploh? ali je vredno živeti? ali ni najbolje čim prej končati to nezmiselno življenje? V teh mračnih mislih ob priložnosti zgrabijo samokres, sežejo po stekleničici s strupom--en pritisk, en požirek, in vse je končano. Še večkrat pa niti ne morejo od omame do omame, do gnusa nad življenjem. V svojem hlepenju zadenejo na ovire, ki se jim zde nepremagljive. Namesto upanja se jih polasti obup in končajo si življenje v obupu. Čim bolj izgublja vera v dušah svojo moč, čim bolj se ljudje odtujujejo Bogu in življenju po Bogu in čim bolj se vdajajo hlepenju po časnih varljivih omamah, tem bolj se veča nezadovoljstvo, tem bolj se ljudem vsiljujejo misli na samomor. Ker so tudi živci razdejani — nekaj od vojske, nekaj od vsega nerednega življenja —, se taki nesrečneži vedno teže ustavljajo samomorilnim mislim, od zunaj jih zavajajo še zgledi, treba je le močnejše hipne duševne potrtosti in storjeno je, kar se več popraviti ne da. In kaj je z njimi? To ve Bog sam. Bog ve, koliko so krive razmere, družba, starši, vzgoja, navade in razvade, koliko so krivi sami. To je gotovo, da je odgovornost vseh, ki so krivi, strašna. Cerkev ima po pravici premišljen samomor za strašen zločin in strašno je s takim zločinom na vesti stopiti v večnosti A bi dejal kdo: saj samomor navadno ni premišljen. Gotovo, do konca premišljen ni. Ko bi bil do konca premišljen, premišljen do dna pekla in do dna večnih strahot, o, tedaj samomor gotovo ne bi bil mogoč. Toda ali ni zopet človek sam kriv in zato odgovoren, če ni do dna premišljen? Zakaj pa ni do dna premišljen? Zato ne, ker je človek zanemaril versko življenje, ker je odvračal verske misli, ker se je vdajal strastem, ker se je prepuščal hlepenju po goljufivih omamah. Iz te krivde ali pravzaprav iz cele te vrste krivd je nazadnje izšla zadnja krivda, samomor. Res se kdaj kdo umori v hipni blaznosti, ki se mu ne more šteti v zlo, toda dandanašnja splošna blaznost samomorov je blaznost, ki je na splošno iz greha in zato tudi vodi v greh! Kje je pomoč? Ni je drugod kakor v veri, v živi, močni veri, ki ve, da je življenje služba božja in da je Bog gospod življenja in smrti. Pogan Ciceron je to doumel in je obsojal samomor. Koliko bolj bi morali to umeti mi, ki nam sije čudovita svetloba krščanstva! Resnično je, tudi več zdravja je treba našemu rodu. Saj smo priznali, da smo vsi nekako bolni. Z zdravjem je naravno združeno tudi veselje do življenja. Zato vse, kar krepi zdravj«, odvrača tudi misli od samomora: naravno življenje, zmernost, treznost, utrjevanje telesa, zmeren šport, gibanje v naravi itd. Vendar bi bila zmota, če bi kdo mislil, da je telesno zdravje zadosti. Ne, ni dosti. Življenje mora imeti tudi cilj, le če ima cilj, ima zmisel, ni nezmiselno. Samo zdravje pa ne more biti cilj. Še vedno se moramo vprašati: čemu življenje? čemu naj živimo? In če si na to ne moremo odgovoriti, smo v nevarnosti, da se nam življenje pristudi in . iz studa življenja je pot v samomor. Nekaj zmisla ima življenje seveda že samo v sebi: če je človek zdrav, je prijetno živeti (kajpada če ima, kar je potrebno za življenje); ta prijetnost daje življenju nekaj zmisla. A pravi zmisel življenja to ni; saj človek lehko oboli; lehko mu manjka ali zmanjka vsega, kaj tedaj? tedaj ni več tiste prijetnosti. Ako bi bil torej ves zmisel življenja v tisti prijetnosti, bi bilo življenje dostikrat brez zmisla. Nekaj zmisla ima življenje tudi še po tem in onem. Nekaterim je zmisel življenja delo, posebno znanstveno in umetniško delo; nekaterim zlasti delo za druge (za uboge, za bolne, za sirote, imenujejo to delo humanitarno ali krščansko karitativno). Nobenega dvoma ne more biti, da daje delo, prav posebno še karitativno delo življenju mnogo zmisla. A vsega zopet ne. Kaj pa, če je človek bolan? ali če mora noč in dan delati, da se preživi? Tedaj bi bilo zopet življenje brez zmisla. Če je bolan, ne more delati. Če mora delati le za to, da se preživi, ne more biti tisto delo zmisel življenja, saj dela tedaj vprav za življenje, torej se mora še vedno vpraševati: čemu življenje? Pravi zmisel življenja mora biti le v nečem, kar more biti združeno z vsakim življenjem, vedno in povsod, česar ne more vzeti nič na svetu, če človek sam noče, ne trpljenje ne bolezen, ne uboštvo ne ponižanje ne sramota, nič, prav nič ne. Takšen je zmisel, ki ga daje življenju vera, ko pravi, da je življenje služba božja. Služba božja je vdanost v božjo voljo; v božjo voljo se pa lehko v vsem vdam, prav tako v zdravju kakor v bolezni, prav tako v sreči kakor v prevarah, prav tako v časteh kakor v sramoti. Da, še mnogo bolj jasno je, da je moje življenje služba božja, če se vdam v božjo voljo v bolezni, v trpljenju, v ponižanju in sramoti. Plačilo za to službo ali, če naj govorimo učeno, usovršenje življenja je v večnosti v Bogu, na zemlji pa daje moč v slabosti, tolažbo v trpljenju, veselje v žalosti in blaženo upanje. Tako uči vera in kje je modrost, ki bi se mogla meriti s to modrostjo? Zato je pa tudi umljivo, zakaj se zdi naturnemu človeku samomor nekaj tako protinaturnega. S samomorom samovoljno odpovem službo Bogu, se uprem božjemu gospostvu, vržem proč življenje, ki mi ga je dal Stvarnik, da zaslužim z njim blaženo večno življenje. — — Nezmisel je misliti, da bi bilo življenje ne-zmisel. A povejte mi vi vsi, ki ste izgubili vero, v čem je zmisel življenja, pravi, vsem zmožni, zadnji zmisel življenja? Dajte jasen, določen, zadovoljiv odgovor! Če ga ne morete dati, priznajte, kako velika blagodat je človeštvu vera, in zahrepenite in molite, da bi Bog dal našemu narodu, vsem nam in tudi vam samim žive in močne vere. Tedaj življenje tudi v trpljenju ne bo do konca nesrečno, ker bo blaženo upanje onostranske večne sreče! m Otroci love kresnice. »Kresničica zlata, postoj, didldaj, povej: kje so vrata, ki vodijo v raj? Boš z Iučco prejasno kazala nam pot, h krilatcem nas božjim peljala odtod ...« Kresničica zlata visoko zleti, se deci strmeči poredno smeji: »Aj dečica, aj, kdor misli na raj — naj Bogcu, ne meni, se priporoči!,..« Radio — Ljubljana. F. Bizjak. V predlanskem koledarju smo čitali o ra-diofoniji lep članek, ki se končuje s tem, da pri nas ne bo pravega zanimanja za radio, dokler ne bomo imeli Slovenci svoje radio-oddajne postaje. Prej, kakor bi se bili nadejali, se nam je ta pogoj izpolnil. Danes že stoji na domžalskem polju (okrog 12 km severno od Ljubljane) moderna radio-oddajna postaja, ki ima Koroškem, našim rojakom-trpinom v Vestfaliji, Holandiji, Franciji in drugod po Evropi. Še več: gredo preko morja do naših služkinj v Egipet in do naših rudarjev v Malo Azijo in celo preko oceana gredo včasih na obisk k ameriškim Slovencem. Zanimanje za radio vlada danes po vseh naših vaseh in mestih, zato je prav, da tudi v Poslopje za radio-postajo v Domžalah. ime »Radio-Ljubljana«. Vsa naša polja, doline in gore, vse naše hiše, sobe in shrambe, skratka vse prostore napolnjujejo skrivnostni va-lovi-radio, ki jih pošilja ta postaja v svet. Nič jih ne ustavi, ne streha ne stena, ne okno ne vrata; povsod si najdejo pot. In kar je najčudovitejše: s seboj nosijo našo slovensko besedo, našo domačo pesem, našo godbo, govore, predavanja. Ne nosijo naše besede samo nam, ampak tudi našim bratom v Primorju in na letošnjem koledarju spregovorimo nekaj o njem. Oglejmo si najprej, kako je narejena naša oddajna postaja in kako deluje. Postaja je iz dveh delov. Prvi del so oddajni prostori v Ljubljani, kjer sprejemajo s posebnimi električnimi »ušesi« (z mikrofoni) glasove petja, godbe, govorov itd., ter jih spremenijo v električne toke, kakor se pri telefonu spremeni glas v električni tok. Te električne toke pošljemo potem po žici v drugi del postaje — v Domžale. V domžalskem delu postaje predelajo iz Ljubljane došle toke v električne valove, ki jih pošljejo s pomočjo visoke antenske naprave kar po zraku preko vse Evrope in še dalje. Kjerkoli je napeta, pa naj bo to zunaj ali znotraj stavb, taka žica, se valovi ujamejo vanjo. Če vpeljemo en konec žice v radio-aparat, ki te valove spremeni nazaj v električni tok, lahko v slušalkah ali v zvočniku zopet zaslišimo isti glas, ki je take toke prvotno povzročil v prvem delu oddajne postaje v Ljubljani. Celotni obrat se torej od navadne telefonije razlikuje le v tem, da v radio-oddajni postaji spremenimo telefonske toke v elektromagnetne valove in v radio-aparatu te zopet nazaj v telefonske toke. Sprejemni prostori postaje se nahajajo v skupini poslopij Gospodarske zveze. Tu je zgradila Prosvetna zveza, ki vodi obrat radio-postaje, tako imenovani »studio«, t. j. poslopje, ki obstoji iz velike dvorane in male predavalnice, iz prostorov za stroje in aparate, pisarn in čakalnic itd. Večina vseh predstav, pevskih in godbenih, kakor tudi predavanj, se vrši v teh prostorih. Tu nastopajo umetniki in govorniki pred na videz prazno dvorano, v resnici pa jih poslušajo tisoči poslušalcev po Sloveniji in stotisoči v inozemstvu! — Poleg predstav, ki se vrše v dvorani »studio«, pa more postaja prenašati prireditve iz kateregakoli drugega prostora v Ljubljani in tudi iz drugih mest. V oddajnih prostorih je namreč majhna telefonska centrala, ki ima zveze z raznimi stavbami v mestu, n. pr, z veliko dvorano hotela Uniona za prenos tamkajšnjih koncertov in drugih prireditev, z opernim gledališčem, s stolno in frančiškansko cerkvijo za prenos cerkvenih koncertov, govorov in petja pri službi božji, z dvorano Filharmoničnega društva, z restavracijo »Zvezda« za prenos zabavne godbe itd. Dostikrat slišite po deseti uri poskočno godbo, med odmori pa govorjenje in šumenje občinstva. Takrat se vrši prenos iz restavracije ali kavarne. Tudi sporede inozemskih postaj nam je mogoče prenašati. V ta namen nam inozemska postaja kar telefonira svoj spored po telefonskih žicah ali kabljih; v ljubljanskih oddajnih prostorih se ti telefonski toki le ojačijo ter pošljejo v Domžale postaji, ki jih predela v valove in jih odda po svetu prav tako, kot oddaja lastne prireditve v svoji dvorani »studio«. Postaja sama je že po svoji zunanjosti zelo zanimiva. Na razdalji 100 m na vsako stran od poslopja, v katerem so montirani Tudi stolp sam stoji na dveh izolatorjih. Pod anteno je zakopano v zemljo celo omrežje bakrenih žic, v katero odteka elektrika iz antene, nekako tako kot odteka pri strelovodu elektrika preko bakrene plošče, zakopane v zemljo. Še bolj kot zunanjost je zanimiva notranjost postaje. Tu vidimo celo vrsto večjih in manjših strojev, med njimi motor na sirovo olje za 50 konjskih sil in električni generator, ki ga motor žene. Postaja ima namreč lastno električno centralo. Na velikih marmornatih ploščah in pultih imamo celo vrsto stikal, regulacijskih in merilnih naprav, s katerimi lahko obvladamo vse stroje in aparate. Najzanimi- Pogled na radio-postajo v Domžalah z aeroplana. Dobro je videti velikansko anteno. stroji in oddajni aparati, stojita dva velika 120 m visoka jeklena stolpa. Med vrhoma obeh stolpov je napeta oddajna antena, ki obstoji iz petih sporednih bakrenih žic. V sredi ima vsaka žica odcep, ki gre navpično navzdolž do poslopja in preko močnih porcelanastih izolatorjev vanj. Vsak antenski stolp tehta 60.000 kg in je zasidran z močnimi, jeklenimi vrvmi, ki so vse izolirano pritrjene na zemljo. —rr-rr-s? . ..... vejši del so oddajni aparati sami, katerih glavni deli so žarnice, ki preneso velikanske električne sile. Glavna oddajna žarnica oddaja n. pr. sama silo 10 kilovatov ali nad 13 in pol konjskih sil in ima napetost 10.000 voltov. Da se žarnice od toplote, ki jo take sile povzročajo, ne raz-tope, jih hladimo na ta način, da napeljemo skozi nje cevi z mrzlo vodo. Za to imamo v postaji nameščene sesalke, ki jih ženo elektromotorji, tako da je voda v teh ceveh zmeraj v obtoku. Poleg žarnic vidimo večje skupine tuljav in raznih priprav za reguliranje. Vsi ti deli so zvezani med seboj s svetlimi bakrenimi cevmi, da nudi celotna naprava tudi za oko zelo lepo sliko. Ko smo sedaj v kratkem opisali našo postajo, si zastavimo vprašanje, kakšnega pomena je ta naprava za nas. Že samo iz tega, kar smo v uvodu povedali, vidimo, da zelo velikega. Ker je postaja tako močna, da jo slišijo po vsej Evropi in še dalje, je za nas važna predvsem z narodnega in državnega stališča. Ona nosi ime Ljubljane in Slovenije po svetu, ki ga seznanja z našo kulturo, z našo pesmijo, z našo umetnostjo. Ona priča, da smo med svetom tako malo poznani Slovenci izobražen narod. Oddajna postaja bo tvorila tudi najlepšo zvezo z vsemi Slovenci in Jugoslovani, raztresenimi po Evropi. To je posebne važnosti zlasti za naše brate na zahodu in severu. Radio-valovi namreč ne poznajo državnih meja in jih ne ustavi noben mejni stražnik. Glavni namen postaje pa je seveda služiti notranjim potrebam naše domovine. V tem pogledu vzdržuje postaja moderen spored, ki se lahko primerja sporedom velikih svetovnih postaj. Postaja skuša nuditi enostavno vsem vse! Kmetje dobivajo dan za dnem napovedi vremena na podlagi znanih evropskih vremenskih opazovalnic; poslušajo strokovna predavanja, namenjena povzdigi poljedelstva; pogosto dobe obvestila o cenah deželnih pridelkov, živine, lesa, hmelja, vina itd., tako da so glede vseh svojih proizvodov zmeraj poučeni, tako da jih ne more prevariti noben kupec. Prav tako dobivajo obvestila o cenah predmetov, ki jih sami potrebujejo. Delavci imajo zopet svoje sporede, ki jih oskrbujejo njihove organizacije same. Trgovci se zanimajo zlasti za cene denarja in raznega blaga, poslušajo gospodarska poročila postaje in se poslužujejo radio-rekla-me. Postaja skrbi za enoten čas, ker napove večkrat na dan čas do sekunde natančno. Ure po naših zvonikih pojdejo poslej mnogo natančneje, mi pa zamudimo manj vlakov. Po radio-postaji zvemo različne novice od doma in iz tujine mnogo hitreje, kot iz časopisa. Po radiju se učimo tujih jezikov, kar ima posebno prednost v tem, da jih poučujejo samo taki, ki jim je dotični jezik materinščina. Največ prijetnosti pa nudi glavni večerni spored, ki je namenjen umetnosti, zabavi in oddihu, ki ga človek po težkem dnevnem delu zasluži. Prosvetna zveza prireja v svojih oddajnih pro-j štorih vsak večer pevske in godbene koncerte, uprizarja razne igre, recitacije itd. Marsikak večer poslušate kar na svojih domovih ljubljansko opero, znamenite koncerte iz unionske dvorane in od drugod. Že iz tega vidimo, da je radio za mnoge kar potreben in zelo koristen. Bolniki, ki ne morejo iz sobe, so za to iznajdbo zelo hvaležni. Učitelji dobe po radiu snovi za pouk in predavanja. Društva prirejajo po radiu cele prireditve. Vsaka vas, ki prej radi pomanjkanja denarja ni mogla prirejati predavanj, to sedaj s pomočjo radia lahko stori. Ni čuda torej, če si radi te ugodnosti vsak izmed naših bralcev zaželi, da bi imel tudi on takle aparat, h kateremu bi pritisnil uho ter prisluhnil, kaj se po svetu godi. Ta želja je laže izvršljiva, kot si kdo misli. Aparat radio, s katerim lahko prislušamo vse oddaje ljubljanske postaje, ne stane dosti več kot žepna ura. Za 200 do 400 Din se dobi že aparat z vsemi pripravami vred, ki jih potrebujemo za poslušanje. Aparati, kot jih rabimo za domačo postajo, so namreč zelo enostavni in ne potrebujejo nobenih žarnic, baterij in akumulatorjev kot dosedanji aparati. Celotna naprava obstoji le iz nekaj metrov žice, ki jo izolirano napnemo (antena), ter male škatlice, v kateri je nameščen en kamenček (kristal), imenovan detektor, in iz slušalke. Vsa naprava je zvezana še z zemljo. Žica (antena) ujame radio-valove, ki jih odda postaja, in jih vodi do kristala, ki jih spremeni v telefonski električni tok. Ta teče skozi slušalko, v kateri povzroči glas, in gre nato v zemljo. To je vse! Zato je tudi ravnanje s takim aparatom tako lahko, da se ga takoj priuči vsak otrok. Ob tej priliki moramo zavrniti neko zmotno mnenje. Marsikdo pravi: jaz bi si že kupil radio-aparat, pa nimam elektrike v hiši. Toda to ni nobena ovira. Radio si lahko nabavi vsak tudi v najbolj oddaljenih krajih, kjer ni električne naprave. Za radio namreč ni potrebna nobena druga elektrika kakor tista, ki pride od postaje same, oziroma za večje aparate ona* ki jo dobimo iz lastnih baterij. Za pravkar opi sani detektor pa, kot rečeno, tudi nobene baterije ni potreba, ampak poje aparat že od tiste električne energije, ki jo dobi antena po zraku od postaje. Mali detektorski aparati so pripravni zlasti za eno osebo, da se pa nanj priklopiti tudi več slušalk. Za društva ali pa večje družbe pa je potreba večjih aparatov, ki pojo dovolj močno za veliko število slušalk, ali pa na zvočnik. (Zvočnik je priprava, ki da dovolj močen glas zabavno je opazovati tako družbo, ki se je zbrala na »prejo« ali na vasovanje. Vsi napeto prisluškujejo glasovom, ki done iz zvočnik1«, in skrbno pazijo, da ne bi preslišali nobene besedice. Mladina se drži, kot bi bil ta skrivnostni prenos glasov iz Ljubljane do njih hiše samo ob sebi razumljiv, stari očetje in mamice pa začudeno majejo z glavami in se le težko vžive v to »novotarijo«. Veseli pa so tudi ti, da se mladina tako rada zbira okrog aparata Glavni oddajni aparati, (Priprave za vzbujanje in odpošiljanje valov-radio.) za vso sobo ali dvorano.) Ti aparati so seveda dražji, vendar ne stanejo več kot dobro kolo. Dobe se namreč za 2000 do 3000 Din z vsemi potrebščinami in zvočnikom vred. (Veliki in bogato opremljeni aparati stanejo seveda tudi več.) Društva s takim aparatom lahko prirejajo predstave za občinstvo, tako da se jim stroški kmalu plačajo. Po nekaterih vaseh so si fantje ali dekleta zložili potrebno vsoto skupaj, pa so si kupili tak aparat. Ta jim krajša dolge zimske večere s tem, da jim prinaša v hišo godbo, petje in zanimiva predavanja. Zelo in da pri tem pozablja na gostilno in ponoče-vanje. Radio jim pač nudi neprimerno lepšo in plemenitejšo zabavo in mladina je potrebna tudi zabave! Marsikdo bi si rad nabavil radio-aparat, pa se boji, da bi ga ne znal instalirati in z njim ravnati. Ta skrb pa je čisto nepotrebna, ker je ravnati z radio-aparatom zelo lahko. Vsak prodajalec radio-aparatov to rad prav natančno pokaže in oskrbi vse instalacije, ali da zanje taka navodila, da se ni mogoče zmotiti. Da nam naš članek preveč ne naraste, bomo ta navodila prihranili za drugo leto. Za enkrat svetujemo našim bralcem sledeče: Kdor si želi kupiti radio-aparat, naj sporoči to željo radio-oddajni postaji »Radio-Ljubljana«, Miklošičeva cesta 5. Od tu bo takoj prejel vsa pojasnila in nasvete, kakšen aparat bi bil najbolj primeren za njegov kraj in za njegove želje, kje naj si tak aparat kupi, koliko stane itd. Radio-postaja Ljubljana, ozir. Prosvetna zveza, vzdržuje namreč samo s tem namenom, da gre na roko vsem tistim, ki se zanimajo za radio, posebno pisarno in posredovalnico, ki je v zvezi z delavnico radio-aparatov. Na ta način dobi vsakdo najtočnejše nasvete od postaje same, ker se je samo po reklami, ki jo vodijo trgovci in prekupci, težko spoznati. Da bo naš članek kolikor toliko popoln, moramo omeniti tudi eno neprijetno stran radija, namreč z njim združene stroške. V prvi vrsti pride v poštev naročnina za radio-aparat, ki znaša za vse vrste velikih in malih aparatov po 25 Din na mesec. Ta naročnina se plačuje pošti. Če teh 25 Din razdelimo, vidimo, da nam ne pride niti 1 Din na dan, kar je zelo nizka »vstopnina« za celotne sporede, ki jih radio nudi. Kljub temu bi bilo želeti, da se ta naročnina še zniža. To se bo tudi zgodilo takoj, kadar bomo imeli potrebno visoko število naročnikov, da bi mogla postaja z njih naročnino vzdrževati obrat. Oddajna postaja dobi namreč od te naročnine 60%, t. j. po 15 Din za aparat na mesec in mora kriti s temi prispevki vse svoje ogromne stroške. Ostalih 40% dobi pošta za svoje delo pri kontroli aparatov, pobiranju naročnine in kot obrestovanje vrednosti postaje. Postaja je namreč last poštnega ministrstva, oziroma države. Razen z naročnino ni z vzdrževanjem detektorskih aparatov nobenih stroškov. Za večje aparate z baterijami pa je treba računati še okrog 20 Din na mesec za polnjenje in obnovo baterij. Ker pa ni nič na svetu brez žrtev in brez stroškov, zato tudi radio ni brez njih. Malo-katera stvar pa nam stroške tako bogato poplača kot radio, kajti po njem dobimo obvestil, ki nam tudi gmotno dosti koristijo, od njega dobimo mnogo veselja in užitka, z njim premagamo lahko vse razdalje ter dobimo v svojo sobo skoro ves svet. m Razgled po svetu. Če izvzamemo boje na Kitajskem, vlada v svetu mir. Zato pa so tem ostrejši diplomatski boji med posameznimi državami. Vse velike države bolj kakor kdaj poprej poudarjajo miroljubnost, a medtem pa se z vso silo ob-orožujejo, se polaščajo novih tržišč za svoje proizvode in si pod masko najrazličnejših pogodb iščejo vojnih zaveznikov. Poskusimo si v prav kratkih obrisih predočiti to skrito in očito borbo po svetu v teku zadnjih dveh let! Boj za svetovno prvenstvo. V središču svetovne politike stoje ameriške Zedinjene države, Anglija, Francija in Nemčija. Amerika se bori počasi in previdno za svetovno prvenstvo. Zaveda se, da more ostati središče svetovnega gospodarstva samo tedaj, če postane gospodarica morja; kajti ameriški trg bo že skoraj prenasie.en, kakor kaže vedno rastoča brezposelnost. Radi tega je treba Ameriki kar se da povečati izvoz, da izpodriva Anglijo. Zato se je začela Amerika zopet vmešavati v evropske zadeve, čeprav še ni vstopila v Društvo narodov. Skuša se pri- bližati Franciji, ki je kljub navideznemu prijateljstvu angleška nasprotnica. V svetovni vojni in po njej je Amerika posodila ogromne vsote raznim evropskim državam in večjim mestom. Nova vojna bi onemogočila Ameriki, da si izterja ta posojila. Zato je izšel iz vlade ameriških Zedinjenih držav predlog, da se naj zabrani vsaka vojna. Anglija se boji Francije in z njo zvezane Male antante, zlasti odkar ivladajo med Francfijo in Nemčijo bolj prijateljski odnosi. Zato se je z njo sporazumela julija 1.1. v kolonialnih vprašanjih in obnovila prijateljstvo iz dobe svetovne vojne. Z Italijo in Madžarsko drži Anglija na uzdi Francijo in Malo antanto. Anglija je tudi mirno pripustila, da je Italija vpadla Jugoslaviji za hrbet s tem, da je Italija sklenila z Albanijo pogodbo, ki Albanijo popolnoma izroča v italijanske roke. Ker je ta čin zoper mirovne pogodbe in zoper duha Društva narodov, je nastalo v svetovni javnosti veliko razburjenje in je resno pretila vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo. Ker pa ima v Društvu narodov, ki bi naj reševalo spore med državami in čuvalo svetovni mir, odlo- j čilno besedo Anglija, zato Društvo narodov ni nastopilo zoper Italijo. Enako se je mirno poravnala in zakopala takozvana šentgothardska afera. Dne 1. januarja 1928 so namreč avstrijski cariniki odkrili na obmejni postaji Št. Got-hard ob avstrijsko-madžarski meji veliko po-šiljatev orožja v Madžarsko. A po mirovnih pogodbah se Madžarska ne sme oboroževati. Kljub temu pa Društvo narodov ni pokazalo močne volje, da opomni Madžarsko na spoštovanje mirovnih pogodb, čeravno sta to zahtevali Francija in Mala antanta. Odkar pa je postala Amerika vedno bolj živahna v boju zoper Anglijo in odkar so države pod angleško vrhovno oblastjo v Aziji in Afriki vedno bolj nezadovoljne z Anglijo ter kažejo uporni duh, se je začela Anglija bati nove svetovne vojne, ki bi jo mogla zanetiti Italija. Radi tega je začela v zadnjem času brzdati bojevito Italijo. Modremu in energičnemu postopanju notranjega ministra dr. Korošca, sposobnosti zunanjega ministra dr. Marinkoviča in posredovanju Anglije se je zahvaliti, da se iz izredno napetih odnosov med Italijo in Jugoslavijo konec maja in v začetku junija 1.1. ni izcimila vojna. Strah pred slovansko vzajemnostjo. Velike skrbi dela angleški, italijanski in deloma tudi francoski diplomaciji slovansko vprašanje. Po vojni je med slovanskimi narodi začelo naraščati teženje po čim večji skupnosti slovanskih narodov. Slovanski narodi se čim dalje bolj spoznavajo in so zato vezi med njimi sedaj vedno tesnejše. Slovanski svet ima še ogromno naravnih zakladov nedvignjenih in neizkoriščenih. Ko se bo slovanski svet kulturno dvignil, bo lahko sam kril vse svoje gospodarske potrebe, se osvobodil tujega uvoza in začel siliti s svojimi proizvodi na tržišča, ki so jih osvojile velesile. Tudi v političnem in vojnem oziru bi predstavljalo slovanstvo resno nevarnost za samovoljo zapadnih velesil. Verska razlika in pomanjkanje šol, kjer bi bilo mogoče priti v stik z vsemi slovanskimi narodi in spoznavati njihove prosvetne, gospodarske in verske razmere, so dosedaj onemogočale slovansko vzajemnost. Odkar pa se je pod okriljem apostolstva sv, Cirila in Metoda začelo resno delo za versko zedinjenje pravoslavnih s katoliško Cerkvijo, ponehava sovraštvo med pravoslavnimi in katoliškimi Slovani. Razen tega pa je Češkoslovaška v začetku 1, 1928 osnovala slovanski institut, kjer je mogoče študirati vse, kar je v zvezi s slo-vanstvom. Amerika. Razen Anglije je nevaren tekmec ameriških Zedinjenih držav Japonska, ki bi rada dobila trdnih tal v Avstraliji in na Filipinskih otokih. V bližnji bodočnosti bi utegnila postati nevarna njenemu gospodarstvu Sovjetska boljševiška država. Ameriški bogataši so izrabili rusko sovraštvo do Angležev in pokupili mnogo petrolejskih vrelcev v Sovjetski državi. Vseameriški kongres, ki se je začel 17. januarja 1928 v Havani v državi Kubi, je pokazal, da si Zedinjene države laste vodstvo vse Amerike. Udeležil se je te konference sam predsednik Zedinjenih držav Coolidge. O moči Zedinjenih držav govore tudi ladjedelnice, ki izdelujejo sedaj 25 križark, 9 torpedo-noscev, 32 podmornic in 5 ladij za letala. V Mehiki še vedno divja krvavo preganjanje kristjanov, čeravno se ves omikani svet zgraža nad grozodejstvi Calesove vlade. Ker je bil Calesov naslednik ustreljen, obdrži bržkone on še vlado. Anglija je bila pred kratkim najbogatejša država, sedaj pa plačuje letno Zedinjenim državam več obresti kakor znaša ves jugoslovanski proračun za 1. 1928. Velike preglavice delajo Angliji dominiji ali pokrajine, ki so več ali manj odvisne od angleške vlade in imajo nekaj samostojnosti. V zadnjem času dominiji nočejo biti več izvrševalci volje londonske vlade- V svetovni vojni so krvaveli za angleške koristi. Sedaj nočejo več v boj, ki bi ga izzvala Anglija. Ob koncu novembra 1. 1926 je morala londonska vlada ugoditi zahtevam dominijev. Velike angleške veledržave ni več, temveč le zveza sedmih neodvisnih držav: Velike Britanije, Irske, Kanade, Južne Afrike, Avstralije, Nove Fundlandije in Nove Zelandije. Londonska vlada mora odslej vprašati te države, ali hočejo vojno ali ne. Radi tega je na eni strani manj bojevita, na drugi strani pa se bolj vmešava v evropske zadeve. Velike skrbi ima Anglija z Indijo, kjer vedno bolj vre proti Angliji, a baš Indija je eden izmed najglavnejših virov angleškega bogastva. Vedno uporen je tudi Egipt. Volitve v maju 1. 1926 so dokazale, da hoče vse egiptsko ljudstvo neodvisnost od Anglije. Narodna stranka zaglolistov, ki se bori proti angleški nadvladi, si jih je priborila od 210 poslancev 169, dočim je Angležem naklonjena stranka Itihad dobila samo 4 poslance Kljub temu se je dal egiptski kralj Fuad I. podkupiti od Angležev zoper svoj narod. Ko je iz zaglolistov sestavljena vlada hotela začeti z izvrševanjem protiangleškega načrta, je sredi julija 1.1. Fuad I. odstavil to vlado z min, predsednikom Mohamedom Mahmudom pašo na čelu. Vlado je poveril Nahat paši, voditelju stranke Itihad. — Dogodki na Kitajskem so se začeli razvijati za Anglijo bolj ugodno. Italija zadnji dve leti resno ograža svetovni mir. Ker ima preveč prebivalstva in premalo kruha, hoče razširiti svoje meje. Z Madžarsko ima prijateljsko pogodbo. V jarem svoje politike skpša vpreči Turčijo in Grčijo. Italija se je takorekoč že na pol polastila Albanije. Iz Albanije in Bolgarije pošilja v Jugoslavijo ko-mitaše, potem pa njeno časopisje zabavlja proti narodom v Jugoslaviji. Nič kaj prijateljski niso italijanski odnosi s Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Francija se je naglo dvignila iz hude gospodarske krize pred dvema letoma. Letošnje volitve konec aprila so pokazale, da francoski narod hoče mir in gospodarsko stalnost. Komunisti so izgubili polovico mandatov. Francoski ministrski predsednik Poincare in zunanji minister Briand bosta odslej še laže delovala za gospodarski procvit Francije in za utrditev svetovnega miru. Nemčija ima vedno večji vpliv, odkar si je priborila vstop v Društvo narodov. Kljub plačevanju vojne odškodnine je dvignila vrednost marke na več kot 13 Din in se izkopala iz velikih povojnih gospodarskih težav. Ker sme po mirovnih pogodbah imeti zelo malo vojske, se vojaško pripravlja pod okriljem telovadnih in športnih organizacij. Še večje pa so njene kemične vojaške priprave. Ko je maja v mestu Hamburgu ušlo nekoliko strupenega plina, je bilo vse mesto v nevarnosti. Samo dežju in odredbam oblasti se je zahvaliti, da niso izumrli celi deli mesta. Ves svet se je ob tej priliki zamislil, kako strašna bi bila prihodnja vojna. V zadnjih dveh letih je bil na čelu nemške vlade dr. Marx, voditelj katoliške stranke »Centruma«. Volitve v maju 1.1. so prinesle zmago socialnim demokratom. Vlado je sestavil socialni demokrat Herman Miiller. V vladni večini je tudi Centrum, brez katerega v Nemčiji ni mogoče vladati. Ker so socialni demokrati poleg Centruma najbolj goreči zagovorniki mira, so nemške volitve zelo utrdile sve- tovni mir. Zelo bojevita pa je Nemčija napram Poljski. Težko prenaša, da so bogati rudniki v Gornji Šleziji pripadli Poljski. Zunanji minister dr. Stresemann žrtvuje ogromne vsote za protipoljsko propagando. Nemško časopisje pazno zasleduje vsak najmanjši nered na Poljskem in ga v povečani obliki razširi v svet, češ, da tako neurejena in nasilna Poljska ne sme braniti širjenja Nemčije na vzhod. Ob meji pa kupujejo Nemci preko bank na Poljskem za visoke vsote posestva od Poljakov in jih naseljujejo z Nemci. Poljska, vzhodni sosed Nemčije, nima med svojimi sosedi skoraj nobenega iskrenega prijatelja. Gospodarske težave in borba skoraj 50 političnih strank so krive, da Poljska ne uživa tistega ugleda, ki ji gre po njeni veličini in številu prebivalstva. Red je obljubljal general Pilsud-ski, ki je dne 12. maja 1926 začel nenadoma obstreljevati poljsko prestolico Varšavo. Po ogorčenih bojih, ki so zahtevali 529 življenj, se je Pilsudski polastil Varšave in prisilil pre-zidenta poljske republike Vojčehovskega in poljsko vlado pod vodstvom Vinka Vitoša k odstopu. Od tedaj je general Pilsudski pravi gospodar Poljske; novoizvoljeni prezident prof. Moščicki je samo njegovo slepo orodje. V resnici je general Pilsudski imenoval vlade, dokler ni 2. oktobra 1926 sam prevzel ministrskega predsedništva. Odkar je izgubil naklonjenost socialnih demokratov in narodnih manjšin, mu je ostalo v parlamentu med 444 poslanci brezpogojno vdanih samo 6 poslancev Stranke dela, vendar pa se mu je posrečilo, da so za proračun glasovale celo njemu najbolj nasprotne stranke. Pri volitvah v poslansko zbornico dne 4. februarja 1928 je dobil general Pilsudski okrog 140 poslancev, pri volitvah v senat pa 48 mandatov med 111 senatorji. V volitvah je sicer prizadal strahovit poraz strankam, ki so njegove največje nasprotnice, toda večine si ni priboril. Ker se noče umekniti z vlade, ima Poljska prikrito diktaturo. V začetku letošnjega leta je dal general Pilsudski petmilijonski ukrajinski in trimilijonski beloruski narodni manjšini nekaj šol v njihovem jeziku, vendar pa se tudi sedaj Ukrajincem in Belorusom ne godi mnogo bolje kot Slovanom v Italiji. Če bi bili poljski katoličani pravični tudi v narodnem oziru, bi lahko pripeljali v krilo katoliške Cerkve pravoslavne Ukrajince in Beloruse, ker je pravoslavna duhovščina pod ruskim vplivom in se bori proti beloruskemu in ukrajinskemu narodnemu gibanju in je zato nastalo v pravoslavni cerkvi na Poljskem uporno vrenje, Pil-sudskemu se je posrečilo dobiti inozemsko posojilo in zboljšati razmerje do Francije in Anglije. Julija je moral Pilsudski prepustiti vlado svojemu prijatelju prof, Bartlu, vso moč pa še ima vedno v svojih rokah. Litva je imela ob novem letu 1927 državni prevrat. Anglija si prizadeva, da bi spravila Litvo s Poljsko, da bi tako mogla izvažati iz Poljske preko Litve les. V začetku letošnjega leta pa je pretila resna vojna nevarnost med Poljsko in Litvo. Društvu narodov se je posrečilo vsaj za silo izboljšati razmere med tema državama. Latvija in Estonija se čim dalje bolj zbližujeta in se pripravljata na združitev v eno državo. — Vzhodni sosed Poljske je Rusija ali Sovjetska zveza socialističnih republik, kakor se pravilno imenuje. Šteje 147 milijonov prebivalcev in je 81 krat večja od Jugoslavije. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 187 narodov. Slovani tvorijo 78 odstotkov prebivalstva. Rusov je 77 milijonov, Ukrajincev 31 milijonov, Belorusov pa 5 milijonov. To ogromno ozemlje je razdeljeno na šest republik. Največjo važnost ima Ruska sovjetska socialistična republika, ki ima 97 milijonov prebivalcev. V njenem središču Moskvi je sedež vrhovne vlade vse Sovjetske zvezne države. Državni proračun za letošnje leto znaša skoraj 6 milijard rubljev ali okrog 170 milijard Din. Davki so se povečali od preteklega leta za 17 odstotkov. Čeravno so na vladi sami zastopniki delavcev, se vendar pojavljajo tudi delavski štrajki. Boljševiški vlastodržci so s kruto silo zatrli opozicijo. Črez 80 prvakov — voditeljev opozicije — so pregnali v Sibirijo, med njimi tudi Trockega, ki ima poleg Lenina največ zaslug za boljševizem. Boljše-viškim voditeljem dela velike preglavice, da se boljševizem med kmeti zelo počasi širi. Na zadnjem strankinem kongresu so dolgo razpravljali o tem, kako vzgajati kmete za boljševizem. Veliko nasprotje je med Rusko republiko na eni strani ter med Ukrajinsko in Belorusko na drugi strani. Boljševiki niso mogli prepojiti s svojimi nauki ukrajinskega in beloruskega kmeta. S politiko osrednje vlade v Moskvi so nezadovoljni celo nekateri vodilni ukrajinski boljševiki. Kakor ogromna večina ukrajinskega naroda težijo tudi oni po združitvi vsega ukrajinskega naroda, ki je sedaj razkosan med Sovjetsko državo, Poljsko in Rumunijo. Ker je sovjetska Ukrajina najbogatejša pokrajina Sovjetske zvezne države in ker se Ukrajina v gospodarskem in prosvetnem oziru najhitreje razvija, zato se ruski boljševiki vedno bolj boje sovjetske Ukrajine in to tem bolj, ker bi se rado odcepilo tudi prebivalstvo sovjetske Belorusije. Zato ruski boljševiki skušajo odstraniti iz vodstva tiste ukrajinske in beloruske boljševike, ki so veliki narodnjaki in za odcepitev od Moskve, obenem pa skušajo oslabiti sovjetsko Ukrajino in Belorusijo s tem, da naseljujejo Jude, ki so zvesti Moskvi. Versko preganjanje in protiverska agitacija je sicer mnogo mladine zavela v brezverstvo, toda vprav preganjanje je vzbudilo pravo in globoko versko življenje. — Jugozapadni sosed Poljske je Češkoslovaška. Odkar so izšli iz vlade socialni demokrati in narodni socialisti in je oktobra 1". 1926 sestavil vlado dr. Švehla iz agrarcev ter češke, slovaške in nemške ljudske stranke, so se razmere vidno izboljšale. Stoletno sovraštvo med Čehi in Nemci je v veliki meri ponehalo. Slovaki so se končnoveljavno odrekli težnjam po odcepitvi. Nezaposlenost se manjša. Ta vlada je izvedla izenačenje in pravičnejšo razdelitev davkov. Ob koncu maja 1. 1927 je bil izvoljen za prezidenta zopet prof. dr. Masaryk. Čeravno strankam te vladne večine ni naklonjen, so ga vendar volile iz državnih ozirov, S sveto Sto-lico je 20, januarja 1928 sklenjena pogodba, ki je odbila ost nevarni protikatoliški agitaciji. Češkoslovaška, ki je najboljši prijatelj Jugoslavije, se je začela približevati tudi Nemčiji. Madžarska ima samo eno skrb, da se namreč izpremeni madžarska meja. Madžari nikakor ne morejo pozabiti izgube Slovaške. Zato so začeli razvijati v angleškem in ameriškem časopisju ter med zapadnoevropskimi diplomati veliko propagando za spremembo mirovnih pogodb. Na Slovaško pošiljajo cele čete agitatorjev in špi-jonov. Avstrija je imela sredi julija I. 1927 revolucijo, ki so jo zanetili socialisti in komunisti. Sposobni pre-lat dr. Seipel, ki je po volitvah zopet prevzel Dr. Voja Marinkovič, zunanji minister. vladno krmilo, je revolucijo zadušil. S Češkoslovaško in Jugoslavijo živi v dobrih odnosih. Ker ji mirovne pogodbe ne dovolijo združitve z Nemčijo, se ji približuje na ta način, da izenačuje zakone z Nemčijo. Rumunija je zaveznica Češkoslovaške in Jugoslavije, vendar je v dobrih odnosih z Italijo. Odkar je umrl 1. 1927 rumunski kralj, so notranje razmere še bolj napete. Ob veliki noči 1. 1928 se je vršilo v Alba Juliji velikansko zborovanje opozicije. Desettisoči kmetov so se napotili v prestolnico Bukarešt, da vržejo sedanjo vlado. Mrzlo in deževno vreme ter ukrepi vlade so pa ta pohod preprečili. Bolgarija. Bolgarijo snubi Italija, vendar pa se še ni popolnoma opredelila. Ko se je junija 1. 1927 mudil v Bolgariji dr. Korošec, je navezal prijateljske stike z vodilnimi politiki in zadal težek udarec italijanski propagandi. Spomladi 1. 1928 je zadel Bolgarijo strahovit potres. Jugoslovanski parlament je bil med prvimi dobrotniki, ki je nakazal ponesrečencem veliko pomoč. Umor voditelja makedonske organizacije Protogerova je rodil razkol v njej na dva dela. Angleška in francoska vlada sta zahtevali od ministrskega predsednika Ljapčeva, da naj razpusti ob tej ugodni priliki makedonsko organizacijo, ki kali mir na Balkanu. Zdi se pa, da je vlada proti njej brez moči. Grčija je dežela vednih nemirov in revolucij. Odkar se je spomladi 1. 1928 vrnil Venizelos in zopet stopil na politično pozornico, so se zboljšali odnosi z Jugoslavijo. Jugoslavija je v letu 1926 in v prvi polovici I. 1927 preživljala težke čase. V zunanji politiki je doživel dr. Ninčič popoln polom, ki ga je spoznal šele takrat, ko je Italija že skoraj od vseh strani obkolila Jugoslavijo s sovražniki. V notranjem razvoju je vladal zastoj zaradi neprestanih vladnih kriz. Dne 4. aprila 1926 je podal Pašič ostavko svoje vlade. Takrat pač ni mislil ta največji srbski politik, ki je nenadoma umrl 9. decembra 1926, da ne bo nikdar več vzel v roke državnega krmila. Dne 7. aprila je sestavil Nikola Uzunovič vlado iz radikalov in radičevcev, ki je morala odstopiti že 15. aprila zaradi gostobesednosti Štefana Radiča, ki je bil v tej vladi prosvetni minister. Zakaj na shodu v Pakracu je obdolžil Radič radikalnega železniškega ministra, da trpi na železnicah tatvine. Uzunovič je še istega dne sestavil novo vlado, toda brez Štefana Radiča. Iz vlade je šel tudi Pavle Radič, ostala pa sta v vladi radičevca dr. Nikič in dr. Šuperina. Radikali so pridobili dva ministra, da sta se odtrgala od Ljuba Davidovič, vodja demokratov. I Radiča in osnovala 17. aprila svoj poslanski klub s T. Kovačevičem na čelu. Toda potegnila sta za seboj samo pet poslancev in ne 30, kakor sta pričakovala. Radi tega je ostala vlada v manjšini. Po daljših pogajanjih se je Niki-čeva skupina vrnila v Radičev klub in 29. aprila je sestavil Uzunovič svojo tretjo vlado, ki so v njo vstopili od radičevcev Pavle Radič, dr. Krajač in Pucelj, ki se je medtem združil z radič evci. Ko so radičevci v parlamentu glasovali zoper radikale, je prišlo 15. maja zopet do krize. Ker se ni mogel pogoditi z Davido-vičem, je sprejel v vlado zopet radičevce. Ta četrta vlada Nikole Uzunoviča, sestavljena 17. maja, je zaradi spora z radičevci morala odstopiti 13. oktobra in čez tri dni je kralj potrdil peto Uzunovičevo vlado, ki je imela težko stališče, ker se je odcepilo od radikalne stranke 15. maja 11 poslancev pod vodstvom sposobnega Ljube Jovanoviča; še večje težave ji je pa začel delati Pašič. Dne 26. decembra je sestavil Uzunovič šesto vlado zopet iz radikalov in radičevcev, ki je trajala do 1. februarja 1927, ko je v sedmo Uzunovičevo vlado stopila na mesto radičevcev Slovenska ljudska stranka. Zaradi neurejenih razmer v radikalni stranki, zlasti zaradi nasprotovanja pa-šičevcev je morala ta vlada odstopiti že 19. aprila 1927. Ta vlada je pokazala izredno dobro Velja Vukičevič, bivši ministrski predsednik. 95 Dr. Mehmed Spaho, politični voditelj muslimanov. voljo rešiti gospodarsko krizo. Zlasti so se trudili za izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji ministri dr. Kulovec, ing. Sernec in dr. Gosar. Slovenskima oblastnima skupščinama so dali s proračunom življenje in storili velik korak k samoupravi Slovenije. Dne 19. aprila pa je sestavil vlado Velja Vukičevič, pristaš Ljube Jovanoviča, iz radikalov, ki so se zopet vsi zedinili, in iz Davidovičevih demokratov ter muslimanov, ki tvorijo z davi-dovičevci enoten klub. Zunanje ministrstvo je prevzel sposobni dr. Voja Marinkovič namesto dr. Ninka Perica, ki je v sedmi Vukičevičevi vladi prevzel Ninčičevo dediščino. Vukičevič je sredi junija dobil od kralja dovoljenje za razpis volitev, ki naj se vrše 11. septembra. Eden najvažnejših dogodkov Vukičevičeve vlade je njegov dogovor z dr. Korošcem. Po volitvah so dobili radikali 111 (prej 142) poslancev, Davi-dovičevi demokrati 61 (37), Spahovi muslimani 18 (20), Jugoslovanski klub dr. Korošca 21 (20), radičevci 61 (69), srbski zemljoradniki 9 (4), Nemci 6 (5), hrvatski federalisti 2, črnogorski federalisti 1 (prej 3), socialni demokrati 1 in Madžari 1 poslanca. Dne 21. septembra 1927 je Velja Vukičevič razširil svojo' vladno večino s Slovensko ljudsko stranko. Ministrstvo za socialno politiko je dobil dr. Gosar. Toda zaradi sporov v Davidovičevi demokratski stranki je morala Vukičevičeva vlada dne 8. februarja 1928 odstopiti. Po brezuspešnih poskusih Radiča, skupščinskega predsednika Perica in zunanjega ministra dr. Marinkoviča, da sestavijo vlado, je sestavil vlado zopet Velja Vukičevič dne 23. februarja. Eno izmed najvažnejših ministrstev, za katerega so se vedno borili demokrati in radikali, notranje ministrstvo, je prevzel dr. Korošec, ki je takoj začel delati red z resno voljo in veliko spretnostjo. Odkar sta se Radič in Pribičevič združila s svojimi poslanci v Seljačko - demokratsko koalicijo (skrajšano SDK), je znal Pribičevič ustvariti med vladno večino in radičevci tak prepad, da je postajalo zbližanje vedno težje. Nastalo je v političnem razmerju med vlado in opozicijo neznosno razmerje, zlasti odkar je začela opozicija na vse mogoče načine ovirati parlamentarno delovanje. V tej dobi strašno zaostrenih nasprotij med vladno večino in SDK se je dne 20. junija 1.1. zgodil nezaslišan zločin. Črnogorski poslanec P. Račič je v narodni skupščini z revolverskimi streli ubil sposobna in zaslužna radičevska poslanca Pavla Radiča in dr. Basaričeka, nevarno pa je ranil Štefana Radiča, dr. Pernarja in Grandža. Da bi se skušalo ublažiti sedaj še bolj napeto razmerje med opozicijo in vladno večino, je Vukičevič dne 4. julija 1.1. podal ostavko svoje vlade. Po večdnevnih posvetovanjih je Nj. Vel. kralj poveril dne 12. julija generalu Hadžiču nalogo, da skuša sestaviti nadstrankarsko vlado iz strokovnjakov. Ker se mu to ni posrečilo, je vrnil mandat 23. julija. Prihodnjega dne je dobil mandat za sestavo vlade dr. Anton Korošec, ki jo je v štirih dneh sestavil iz radikalne, Davidovičeve demokratske stranke in Slovenske ter Hrvatske ljudske stranke ter iz bosanskih muslimanov. Dr. Korošec je poleg min. predsedništva obdržal zase tudi notranje ministrstvo. Prvič v svetovni zgodovini se je povzpel Slovenec do ministrskega predsednika. SDK se po nesrečnem 20. juniju več ne udeležuje sej nar. skupščine. Malo poleglo razburjenje je na Hrvatskem na novo vzplam-telo, ko je dne 8. avgusta umrl Štefan Radič. V zunanji politiki se je Koroščeva vlada znatno približala Angliji, kar pomirjevalno vpliva na Italijo in Bolgarijo. S sprejetjem nettunskih konvencij je dokazala vsemu svetu miroljubnost Jugoslavije. Turčija je bila do nedavna velika sovražnica Anglije in Italije ter se je približala Sovjetski državi. Z angleškim denarjem pa se je posrečilo od- trgati Turčijo od Sovjetske države. Anglija je premostila turško-italijanska in turško-grška glavna nasprotja in tako je maja 1928 sklenila Turčija z Italijo prijateljsko pogodbo, ki daje Italiji velike ugodnosti. Anglija je hotela s tem obrniti italijansko vsiljivost na Balkan in v Malo Azijo, da ji Italija ne bi silila k Sueškemu prekopu, ki je za Anglijo življenjske važnosti. Italija je začela s tem ustvarjati tako-zvani sredozemski blok, v katerega bi naj razen Turčije, Albanje, Italije vstopile še Grčija, Bolgarija in Španija. Kitajska je dežela državljanske vojne, ki divja že od 1, 1911, ko so odstranili cesarja in proglasili republiko. Z izredno spretnostjo je znala Anglija izpodriniti boljševiški vpliv in si vsaj deloma zopet pridobiti izgubljeno zaupanje. Tudi ameriške Zedinjene države so podpirale zmagovitega nacionalističnega generala Čangkaj-ška, dočim je Japonska izgubila pomen osvo-boditeljice vzhodnih narodov. Čangkajšek je že zasedel večji del Kitajske in zdi se, da bodo sedemnajstletni boji skoraj prenehali in da se bo iz krvi milijonov padlih Kitajcev rodila velika, močna in narodna zedinjena Kitajska. Mirno se razvijajo Švedska, N o r -veškla, Danska, Nizozemska in Švica, Ker nimajo sovražnikov, ne trosijo ogromnih vsot za vojaštvo in orožje ter se lahko popolnoma posvečajo gospodarstvu. Portugalska je imela julija 1.1. že enajsto revolucijo v zadnjih desetih letih, ki pa jo je vlada zadušila. V Španiji ima oblast v rokah še vedno diktator Primo de Rivera. Vsa ljudstva hrepene po miru in že leta se sklicuje svetovna konferenca za razorožitev. Toda velesile žele, da bi se razorožili samo njihovi nasprotniki. Protivojrio pogodbo ameriškega zun. ministra Franka Kelloga so podpisali dne 27. avgusta 1.1. v Parizu zunanji ministri Amerike, Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Belgije, Češkoslovaške, Poljske in Kanade v imenu 500 milijonov ljudi. Ta pogodba pomeni velik korak k svetovnemu miru, vendar pa še ne začetek svetovnega miru, kakor se je izrazil sam Kellog. Če se ne bodo zlasti velesile odrekle svojega izžemanja manjših držav in narodov in če ne bo kmalu ves svet prevzela pravičnost in resna težnja po miru, potem drevi človeštvo v neizogiben Prepad. J. Šedivy. m Ali katoliška vera res propada? »Vsakega koštruna je bolj škoda kot faj-moštra!« Tako je stara ženica obsodila sedanji svet, češ, vere ni več, zato je ljudstvo tako in zato tako sodi. Ni samo ta ženica, ki je malodušna. Marsikoga ob tem brezverskem in protiverskem hrupu obide žalost, nekakšno obupavanje nad ljudmi zaradi verske mlač-nosti, brezbrižnosti in tudi zavoljo resničnega brezverstva, ki se pojavlja tu in tam. Taka malodušnost je škodljiva. Izvira pač iz najboljših src, a ta vidijo samo okrog sebe, po vesoljnem svetu ne pogledajo. Zato je potrebno, da se dvigne malodušnim pogum, pogledati po vesoljnem svetu in se prepričati, ali vera raste, se poglablja, ali pa propada; ali je katoliška cerkev živa in živahna, ali res hira, kakor žele in lažnivo pišejo njeni sovražniki? Kaj nam pravijo dogodki prav zadnjih let? Ugled papežev. Poglejmo, kako je v zadnjih desetletjih zrastel ugled poglavarja svete cerkve! Bistroumni Leon XIII. je priboril sveti stolici v evropski politiki mesto, ki ji pristoji. Utrdil je njen vpliv tudi v socialnih vprašanjih. Za njim je nastopil preprosti Pij X., ki je hotel vse prenoviti v Kristusu, ljudi spet pridobiti za nadnaravno življenje. Pospeševal je pogostno in vsakdanje sveto obhajilo in res je zacvetelo novo življenje. Miroljubni Benedikt XV. je cerkev tako varno vodil v viharjih svetovne vojne. Neki pisatelj ga imenuje naj-modrejšega državnika, ki je v zadnjih sto letih vladal cerkev. V onih težkih časih je ohranil nepristranost svete stolice. V življenju so ga vsi grajali, po smrti pa vsi za njim jokali. Ne-katoliški narodi so mu v Carigradu postavili spomenik iz hvaležnosti za njegove dobrote. Svetovna vojna je toliko vladarskih kron po-medla v prah, trojno papeževo krono pa je obdala še z večjim sijajem. V svetem letu so z vsega sveta hiteli katoličani v Rim, da so videli in pozdravili svojega očeta Pija XI. In ta jih je sprejemal, blagoslavljal in opominjal kakor oče svoje ljubljene otroke. Kolik ugled si je pridobil z misijonskim delom in z delom za cerkveno edinost! Sam je posvetil 1. 1926 prvih šest kitajskih domačih škofov in 1. 1927 prvega japonskega škofa domačina. Japonska vlada se mu je za to imenovanje uradno zahvalila. Pred svetovno vojno je v Vatikanu imelo 16 držav svoje poslanike, sedaj jih ima 28. Koledar 1929. Živa vera. V cerkvi cvete versko življenje v zvezi s svetim Rešnjim Telesom. Cerkev prireja svetovne evharistične kongrese. Kako veličasten je bil 28. kongres v Čikagu 1. 1926! Kongres je vplival v Severni Ameriki kakor velik misijon. Mnogo brezbrižnih in takih, ki so iskali resnice, je našlo pot v cerkev. V neki čikaški župniji se je oglasilo 300 odraslih za verski pouk. Letos se pripravlja kongres v daljni Avstraliji, 30. bo pa v Severni Afriki, torej oba na misijonskih tleh. Svetovnega shoda se more udeležiti razmeroma le malo ljudi. Zato prirejajo shode narodi, škofije in dekanije. Leta 1927 je bil 2 narodni shod na Portugalskem, ki se ga je udeležilo 150.000 ljudi, 14 nadškofov in škofov. Genljivo je bilo sveto obhajalo tisočev otrok, nepregledne množice katoliških mož. Sprevod s svetim Rešnjim Telesom je trajal šest ur. Avgusta 1927 je bil na otoku Krku ev-haristični kongres, združen s proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila. VBudjejevicah na Češkem je bil škofijski shod. Češki in nemški katoličani so tekmovali, da so pripravili Kralju v svetem Rešnjem Telesu tako slavje, kakor ga Češka še ni videla. Sprevoda se je udeležilo 14.000 oseb, med njimi 300 duhovnikov. V Bo-lonji so imeli že 9. narodni kongres. 20.000 otrok je prejelo sveto obhajilo pod milim nebom, pri slovesni sveti maši je pelo 10.000 otrok. O binkoštih 1928 je bila proslava svetega Reš-njega Telesa v Novem Sadu. Tudi sicer se veliko stori v čast svetemu Rešnjemu Telesu. V Franciji je evharistična otroška križarska vojska, ki obsega vsaj 200 tisoč otrok, ki s pogostim svetim obhajilom in molitvijo podpirajo katoliške namene. V Berlinu je bilo 1. 1927 26 procesij na praznik svetega Rešnjega Telesa. Glavne procesije pri cerkvi sv. Hedvike so se udeležili tudi katoliški ministri in poslanci. Kaj naj rečemo o takozvanem »tihem sprevodu« v Amsterdamu, ki je vsako leto ponoči od 19. na 20. marec? Leta 1927 se je pripeljalo s 40 posebnimi vlaki okoli 60.000 mož in fantov. Tem so se pridružili domačini, tako da je bilo vseh okoli 100.000. Javne procesije so prepovedane, zato jo imajo ponoči od ene do šestih. Zbero se v določenih cerkvah, odtod se vrste v procesijo. Pri njef ne pojo, ne molijo glasno, ne nosijo zastav. Vsi gredo tiho, pa v 1 najlepšem redu. Po procesiji gredo spet v določene cerkve, kjer so vsi pri sveti maši in svetem obhajilu. Zjutraj se zunanji vrnejo domov. Res nekaj veličastnega! Sv. oče Pij XI. je vpeljal za zadnjo oktobrsko nedeljo praznik Kristusa Kralja. Župnik Schuh iz Geneve je 1. 1927 predložil svetemu očetu prošnjo, podpisano od 33 kardinalov in 560 škofov, naj bi sveti oče ustanovil tudi praznik Kristusa Delavca. Tej prošnji so se že pridružili avstrijski, švicarski, belgijski in kanadski katoliški delavci. Lepa misel! Kaj pa zgradbe novih cerkvi? Te najbolj pričajo, kako raste vera v ljudstvih, in se ne plašijo težkih žrtev za hiše božje. V Franciji je vojna porušila 1200 cerkva. Vse so na novo pozidane in še 500 več so jih zgradili, 200 jih je še v delu. Mnogo jih zidajo na Ogrskem. Na Angleškem so zbrali katoličani en milijon funtov (275 milijonov dinarjev) za gradnjo novih cerkva! V Ameriki v Washing-tonu zidajo katoliško cerkev, ki bo 142 m dolga in bo kupola visoka 79 m. Andrej Hlinka, voditelj slovaških katoličanov, je pozval katoličane, naj v Rožnavi sezidajo cerkev presv. Srca za zedinjenje slovanskih narodov. Duhovna obnova. Duhovno življenje se obnavlja in poživlja zduhovnimivajami. V Ljubljani je Dom duhovnih vaj za može in fante, ustanovljen I. 1925. Prvo leto je bilo 26 tečajev z 239 udeleženci, drugo leto pa 28 tečajev s 352 udeleženci. Drugod se goje še bolj. V Budimpešti je celo mestni magistrat dovolil 400.000 Din podpore za zidavo takega doma duhovnih vaj. Tako je po vsem katoliškem svetu. V Dublinu na Irskem dela vsako leto duhovne vaje v takem domu nad 3000 mož in fantov. Povsod hrepene srca iz strašnega nemira — nazaj k miru v Bogu. Katoliške družine se posvečujejo presv. Srcu. V Sloveniji pospešuje posvetitve »Glasnik presv. Srca Jezusovega«. Imena se vpisujejo v Zlato knjigo. O veliki noči 1.1926 so Slovenci nesli prvo tako knjigo v Paray le Monial, v njej je vpisanih II.365 družin. Letos so nesli že drugo z 10.350 družinami. Na milijone je pa z vsega sveta družin, ki so posvečene Jezusovemu Srcu in vpisane v Zlatih knjigah. Borci za versko prepričanje. Kaj pakatoliškimožjeinfantje? Vedno bolj napreduje Apostolstvo mož, ki pospešuje večkratno prejemanje sv. zakramen- tov. Bivši slovenski vojaki se vsako leto zbirajo na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Leta 1927 jih je bilo okrog 6000. Veliko jih je prejelo sv. zakramente. Dne 27. novembra 1927 je bilo na Brezjah 45 akademikov, ki so člani visokošolske Marijine družbe. Sv. mašo je opravil knezoškof dr. Jeglič. Vsi so prejeli sv. obhajilo. Katoliški pisatelji, umetniki in učenjaki se združujejo, da bi tako skupno uveljavljali katoliška načela. Decembra 1927 so imeli francoski pisatelji v Parizu, avstrijski pa na Dunaju pisateljski teden. Zveza avstrijskih katoliških pisateljev in pisateljic šteje nad 700 članov. Angleški katoliški pisatelji so imeli prvo zborovanje v Londonu. Pozdravil jih je kardinal Bourne. Italijanski katoliški zdravniki so sklenili ustanoviti posebno društvo. Francoski katoliški inženjerji imajo Socialno zvezo, ki je po vojni narastla od 1200 na 5000 članov. Zgodovina našteva 33 katoliških mož, ki so se proslavili z iznajdbami v električni stroki. Najlepši dokaz, kako se dviga katoliška misel, so vprav ti odlični izobraženci, ki se javno bore za vero in žive po njenih naukih. Katoličani mnogo žrtvujejo za katoliške šole, posebno tam, kjer so državne šole brez-verske. Vendar poglejmo tu le katoliške univerze! Ta naslov je priznal sveti oče 18 univerzam; te so: 5 v Franciji, 4 v Ameriki, 2 v Italiji in po 1 na Poljskem, v Belgiji, Ho-landski, Beirutu, Indiji, na Filipinih in Japonskem. Tem moremo še prišteti univerze v Freiburgu, Salcburgu in Pekingu. Japonska univerza v Tokiju je morala založiti varščino okoli 20 milijonov dinarjev, da ji je država priznala pravico javnosti. Milanska univerza se je odprla pred 7 leti. Zdaj ima 78 profesorjev, 6 lektorjev za tuje jezike, 12 asistentov, 7 privatnih docentov in 610 dijakov. Univerza ima pravico javnosti. Italijanski katoličani so zanjo darovali 1. 1923 1,045.863 lir, leta 1927 pa še 3,035.990 lir. Prispevale so tudi italijanske naselbine. Milanska škofija je darovala 339.071 lir, 3885 krožkov ženske katoliške mladine je nabralo 1,006.727 lir. Cerkev pridobiva vsako leto precej k o n -vertitov, ki se k njej vrnejo iz protestan-tizma ali pravoslavja. V Angliji je vsako leto okoli 12.000 konverzij. V vestminsterski škofiji jih je bilo zadnje leto 487. V katoliško cerkev je prestopil irski general Mahon, ki se je udeležil burske in svetovne vojne ter je član senata. Prestopil je tudi s svojo materjo nečak ministrskega predsednika Teodor Baldvin, ki je bil 25 let anglikanski duhovnik. V an- gleški zgornji zbornici je zdaj 50 katoliškiii lordov. Novi angleški poslanik v Parizu Sir Viljem Tyrell je odločen katoličan. V Volhiniji se je 1. 1927 združilo s katoliško cerkvijo 7260 pravoslavnih. Tako so nastale štiri nove katoliške župnije. Tudi v drugih vzhodnopoljskih škofijah se množe prestopi. Vilna ima po vojni okoli 60.000 kon-vertitov. Spreobrnitve h katoliški veri se prav tako vrše tudi drugod. Na Švedskem je postala katoličanka najslavnejša pisateljica in z njo vred na stotine drugih protestantov. Kje je tisti vernik, ki bi ob tem kratkem pregledu o verskem življenju in gibanju bil še malodušen? Drevo svete Cerkve je zdravo, bujno raste, cvete in neprestano rodi sadove žive vere, moške borbe za vero in poganja vedno nove palmove veje mučencev. Res, suhe veje, od raka sodobnega dvoma bolne veje odpadajo — a Cerkev živi z Njim, na Njem in z Njegovo pomočjo, z Vinsko trto tesno združena: in Vinska trta je Kristus. Zato proč z malo-srčnostjo! V srca naša veselo versko zavest in odločno borbenost za naše versko prepričanje! m Naši življenjepisi. Anton Koblar. Dne 9. avgusta 1928 je umrl v Kranju Anton Koblar, mestni župnik in duhovni svetnik, zaslužen javni delavec in slovenski zgodovinar. Slovesno praznovanje zlate maše mu je preprečila prezgodnja smrt, njegov pogreb pa je pričal, da si je pokojnik s svojim delom pridobil spoštovanje in priznanje vseh Slovencev. Anton Koblar se je rodil 12. junija 1854 v Železnikih. Takrat so bili Železniki še živahen industrijski kraj, poln majhnih kovačnic, kjer so moški in ženske, starčki in odrasLi otroci kovali žeblje. Tudi Koblarjevi starši so bili žebljarji, toda dečkova nadarjenost je našla dobrotnikov, ki so ga poslali v šolo. Kot odličen dijak je prišel v Aloj-zijevišče v Ljubljano in po dovršeni gimnaziji se je odločil za duhovski stan. Novo mašo je pel 27. julija 1878. Ko je dovršil semenišče, je postal najprej tajnik ljubljanskega škofa Janeza Zlatoustega Po-gačarja, po Pogačarjevi smrti 1. 1884 pa je odšel za kaplana v Mengeš in malo časa tudi v Šenčur pri Kranju, dokler se ni 1. 1889 vrnil kot kaznilniški duhovnik v Ljubljano. Leta 1900 je prišel za župnika in dekana v Kranj, kjer je ostal do smrti, polnih 28 let. V svojih moških letih se je veliko bavil s politiko in bil 1. 1896 tudi izvoljen v državni zbor. V Kranju je ustanovil Hranilnico in posojilnico, sezidal Ljudski dom, osnoval Tiskovno društvo, in nazadnje oskrbel tudi sirotišnico. Izdajal je tudi političen tedn,ik »Gorenjec« in ustanovil »Izobraževalno« in »Zabavno knjižnico«. Ker je »Gorenjec« pisal neustrašeno proti vojnim krivicam, je bil kmalu v začetku vojne ustavljen, njegov izdajatelj pa je moral zapustiti Kranj in živeti nekaj časa v pregnanstvu v Zagrebu. Koblar je bil že od mladih nog odločen Slovenec in navdušen Slovan. Posebno rad se je učil ruščine. Pisateljevati je začel že kot dijak. S svojim marljivim peresom je napisal nad sto daljših in krajših zgodovinskih razprav, ki so izhajale v »Iz-vestju Muzejskega društva za Kranjsko«, »Slovenskem Listu«, pri »Slovenski Matici« in v »Gorenjcu«. Napisal je tudi zgodovino župnij Sora in Preska. Veliko let je bil tudi urednik Izvestij Muzejskega društva za Kranjsko. Zadnje čase je podrobno preiskoval zgodovino mesta Kranja in se je pripravljal, da jo izda v obširnejši knjigi. Antonu Koblarju bo slovenski narod ohranil hvaležen spomin bodisi kot požrtvovalnemu prosvetnemu delavcu, bodisi kot spretnemu in poljudnemu zgodovinarju. Viljem Koster — prijatelj Slovencev. Janez Kalan. Ko prinaša Koledar življenjepise znamenitih ' slovenskih mož, je prav, da opiše tudi moža, ki ni bil Slovenec, a je ljubil slovenski rod z občudovanja vredno ljubeznijo. Njegova domovina je vestfalska dežela na Nemškem. Ona dežela, ki preživlja veliko število naših rojakov, katerih domača zemlja ni mogla pre-živiti. Vestfalska je razdeljena na dva dela: v južnem delu je rudnikov in tovarn, da jih ne preštejete; v drugem, ki je prava, pristna Vestfalija, pa je sama obširna ravan. Domačini imenujejo ta del Miinsterland, po glavnem mestu Miinster. Tu so redke vasi, hiše vse gosposke, posestniki kakor majhni graščaki. Nekateri imajo po 200 oralov zemlje. Pri tem pa so živo verni, Cerkvi vdani, brez strankarskih bojev, vsi enega, katoliškega duha. V eni takih vasi je bil rojen 1. 1869 Koster, Njegova vzgoja je bila strogo verska. Po prvih letih kaplanovanja je prišel v mesto Hamborn, kamor so prišli nekaj prej naši rojaki na delo. Hamborn je še danes največja slovenska naselbina, tako da pravijo, da je slišati po cesti skoro samo slovensko govorico. Naši ljudje takrat še niso znali nemško. In tam je Koster spoznal Slovence. Njim na ljubo se je začel učiti slovenščine in je spodbudil še druge duhovnike, da so se je učili. Da bi se v slovenščini bolje izuril, pa tudi da bi videl domovino Slovencev, je šel v Slovenijo. Bil je menda trikrat v Sloveniji. S Slovenci je šel tudi na božjo pot v Sveto deželo. Poznal je slovensko zemljo kakor malokateri Slovenec. Tri mesece je potoval samo po Slovenskem. Vse kraje, koder so bili doma njegovi hambornski Slovenci, je obiskal. Ako sva se pogovarjala, mi je imenoval še kraje, ki jih je on videl, jaz pa ne, dasi sem Viljem Koster. večkrat premeril slovensko deželo od vseh strani. V Mariboru in drugod se je po hotelih in gostilnah pričkal z gostilničarji, — kolikor se je on, ki je bil tako mirna, blaga narava, znal pričkati —, zakaj da ne govorijo slovensko. — Koster je pisal našim ljudem na Slovensko nešteto pisem, da jim je pre-skrbel potrebne listine. Sam je povedal, da jih je preskrbel nad 600 osebam. Tudi za druge duhovnike je izdal tiskano navodilo, kako naj tujcem iz raznih držav listine preskrbujejo. — Zelo rad je prepeval, četudi ni imel dobrega posluha. Da bi Slovencem pomogel do ljubezni za petje, je izdal celo tri drobne slovenske pesmarice: eno nabožnih, eno narodnih, eno pa rudarskih pesmi. Iz njih so naši ljudje prepevali mnogo let, deloma pojo še zdaj. Ko sem bil predlanskim v Kevelarju, kamor romajo tudi Slovenci na božjo pot, sem bil tudi jaz z njimi. Bolan, nisem mogel pridigovati. Naprosil sem torej Kosterja, ki je prevzel kar tri pridige, Tensundern pa eno. To so bile Kosterjeve zadnje slovenske pridige. Ko smo se vračali, je začel Koster v vlaku prepevati. Več je znal slovenskih pesmi ko jaz; pel je tudi take, ki jih nisem še nikoli slišal. Da bi Slovence združil, je ustanovil zanje društvo sv. Barbare. Tako društvo imamo zdaj povsod, kjer je le toliko naših ljudi, da ga je mogoče ustanoviti; vsega skupaj je 27 teh društev. Ham-bornsko društvo je preteklo leto obhajalo 25 let- nico — tri mesece po Kosterjevi smrti — z vso slovesnostjo. Velik sprevod, v katerem je bilo nad 20 zastav, se je vil po Hambornu. Trinajst let je deloval med Slovenci v Hambornu. Potem je bil imenovan za župnika v Wal-sumu, uro daleč od Hamborna, kjer so ga Slovenci večkrat obiskali. Tudi tu je bil trinajst let. Da ga je tudi škofijska oblast cenila, priča to, ker ga je imenovala za prošta v mestu Birlebeck. Preden se je preselil tja, se je dal nekaj malega operirati. Pri tem ga je zadela kap. Namesto da bi ga spremili na proštijo, so ga nesli v grob. Star je bil 58 let.; Bogu je bilo zadosti; poklical je zvestega služabnika po plačilo. Da se more član velikega naroda tako žrtvovati za tujce in jih tako vzljubiti, kakor je to storil rajni Koster, to more storiti le pristna krščanska ljubezen, ki zna po besedah sv. Pavla »postati vsem vse«. Rajnemu velikemu prijatelju in dobrotniku Slovencev čast in zahvala vsega naroda! Plačilo pri Bogu pa že ima. Stjepan Radič. Med najpomembnejšimi dogodki v naši nemirni, razburkani politični zgodovini je gotovo smrt (f 20. avg. 1928 v Zagrebu) Stjepana Radiča, dolgoletnega političnega voditelja hrvatskega naroda. Pokopali so ga z velikimi slovesnostmi kot ne-utrudljivega boritelja in buditelja, kar so jih imeli Hrvatje. Stjepan Radič se je rodil 11. julija 1871 v vasi Trebarjevo blizu Siska kot sin preprostega kmeta. Že kot šestošolec je moral trpeti za svoje narodno navdušenje. Ker so ga izključili iz šole, je potoval v Rusijo in tam dalje študiral; ko se je vrnil, so ga vnovič izgnali iz šole, da se je moral pripravljati za maturo kot zasebni dijak; maturo je na- Stjepan Radič. pravil 1. 1891 v Karlovcu. Ko se je 1. 1893 praznovala tristoletnica bitke pri Sisku, je Radič kot visokošolec v slavnostnem govoru napadel bana Khuena, ki je kot zastopnik krivične ogrske vlade trdo gospodaril Hrvatom. Radi tega govora je oblast Radiča zaprla štiri mesece v ječo in ga odslovila % zagrebške univerze. Tako se je nadaljevalo njegovo življenje brez miru in obstanka. Zdaj je bil v Pragi, nato zopet v Parizu ali v Zagrebu, deloval je kot novinar, bil radi narodne odločnosti in odkritosrčnosti vnovič zaprt, dokler se ni posvetil izključno političnemu življenju. S svojim bratom Antonom je osnoval kmečko stranko, ki je imela namen politično zbuditi hrvatskega kmeta. Med vojno je veliko govoril za mir in se udeleževal sestankov v Pragi, kjer so se shajali češki in jugoslovanski politiki v boju za narodno osvobojenje. Z ureditvijo naše države Radič ni bil zadovoljen, toda v boju za ustavo ni hotel sodelovati. Bil je republikanec. Res je organiziral hrvatske ' množice v svoji republikanski stranki, toda s svojo odsotnostjo v narodni skupščini Radič žal ni mnogo pomagal svojemu narodu. Šele mnogo pozneje potem, ko je presedel dalje časa v ječi, je šel v Beograd in stopil s svojo stranko tudi v vlado; a njegova nestalna narava ga je premaknila spet in spet na drugo stran. Ni se nikoli mogel prilagoditi razmeram in je hodil do smrti svojo nemirno pot, sicer polng ljubezni do hrvatskega kmeta in delavca, ni pa bil dovolj trden in miren, da bi S potrpežljivim in tihim delom osvobodil kmeta s tem, da bi ga osamosvojil z gospodarskimi in prosvetnimi usta- novami, kakor je to storil slovenskemu kmetu dr. J. E. Krek. Ob Radičevi smrti in že večkrat prej se je omenjala primera med njim ,in Krekom. Res sta si oba moža, ki sta se v boju za politično svobodo Slovencev in Hrvatov večkrat srečala, v marsičem podobna. Oba je prevevala velika ljubezen do vsega, kar je narodnega, zlasti pa ljubezen do preprostega človeka, ki sta ga v neustrašenih besedah budila in navduševala za njegove pravice in se borila zanje. Oba moža sta uživala neomejeno vdanost in zaupanje svojih množic — oba sta kljub svoji ogromni izobrazbi ostala zvesta svojemu preprostemu značaju. Toda je vendar velik razloček med enim in drugim. Osnovni značaj Radičev je bila nemirna neurejenost duha; Radič je premalo računal z dejanskimi razmerami in večkrat ni premislil, kaj je mogoče doseči. Kot državnik je imel več ognjevitosti kot modrosti. V neizprosnem boju za popolno enakopravnost Hrvatov na primer kljub svoji široki miselnosti ni priznaval, da smo tudi Slovenci samostojen narod, prav tako kot Hrvatje ali Srbi. Ob Radičevi smrti smo vsi Slovenci brez izjeme bridko občutili izgubo, ki je zadela bratski hrvatski narod. Zato želimo, da bi Hrvatom ob spominu na pokojnega Stjepana Radiča kmalu vstal nov velik voditelj, ki bi deloval v zmislu sprave in medsebojnega bratskega spoštovanja, prave ljubezni med Srbi, Hrvati in Slovenci, da se bo naša skupna narodna država utrdila na znotraj in zunaj in dosegla čim večje blagostanje, kar je zadnji namen vsakega poštenega političnega dela. Nekaj važnejših dogodkov v času od novembra 1927 do avgusta 1928. November: 2. je umrl msgr. Franc Jančar, doma iz Škocjana na Dolenjskem, župnik na Dunaju. Umrl je v Brežah na Koroškem. — 6. je umrl v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano profesor Jožef Kržišnik, roj. 1. 1872 Predmostom pri Poljanah nad Škofjo Loko. — 7. so prepeljali truplo dr. Mihaela Vošnjaka, ki je umrl pred sedmimi leti, iz Švice v Maribor, od tu v Celje in iz Celja v grobnico v Št. Ilju pri Velenju. — 8. se je pripetila huda nesreča v krmeljskem rudniku, kjer so zgoreli Irije rudarji. — 13. zmrznila dva fanta, Jan. Erlah in Jakob Noč, ko sta šla čez Golico na Koroško. — 15. je praznoval lavantinski škof dr. Andrej Karlin svojo 70 letnico. — 28. je bilo v Julijski Krajini odpuščenih 60 slovenskih učiteljev. — 30. je umrla prva prednica šmihelskega samostana Notre-Dame s. Mar. Ivana Oblak, ki je bila 35 let prednica. — V novembru 1927 so došle v Srbijo — v Belgrad — prve orgle; izvršil jih je mojster France Jenko v Št. Vidu nad Ljubljano; načrte za zunanjo obliko pa je narisal arh. Vurnik. December: 15. se je pripetila smrtna nesreča v premogovniku v Kočevju. Elektrik Fr. Levstek je padel v 65 m globok rov. — 15.—21. je bil v Sloveniji najhujši mraz (v Ljubljani do 23° C), kakršnega že 30 let ne pomnijo. — 23. je napravila v rojen slavni Viljem Tegetthoff, znan po bitki pri Visu 1. 1866. — 24. -je prišlo 25 ameriških Slovencev, da obhajajo božič v Sloveniji pri svojcih. — V decembru 1927 je zmrznilo v južni Srbiji pri Gjevgjeliji 17 vojakov. V Zagrebu so ljudje na cesti zmrzovali; v Mariboru je premrznila Drava. — V decembru 1927 je bil na angleški razstavi odlikovan s prvim odlikovanjem Jan. Strgar, trg. čebelar na Bitnjah pri Boh. Bistrici in širitelj naše kranjske čebele v vse dele sveta. Ima že 70 odlikovanj. Poslal je že cele panje čebel v Hamburg, Gibraltar, Suez, Singapur, celo v Tokio na Japonsko. Januar: 2. je umrl Zabrekvijo pri Selcah nad Škofjo Loko 80 let stari Pavel Pegam, daleč okrog znani Žanov oče; bil je prava slovenska korenina, kakršnih je malo pri nas. — 13. se je rodil princ Tomislav; 25. je bil slovesno krščen; 6. febr. pa so imenovali hercegovsko mesto Duvno po njem, torej Tomislav. — 14. je razpustil goriški prefekt upravni odbor Zadružne zveze v Gorici; v Zvezi je bilo včlanjenih 170 zadrug. Ta razpust je strašen udarec za goriške Slovence. — 19. je umrl zlatomašnik Anton Nemec v starosti 83 let, župnik v Kokri pri Kranju. — 22. je umrl prvi slovenski župan v Kočevju, g. Viktor Medved. — 23. je vsa Slovenija, zlasti Ljubljana, slovesno obhajala 50 letnico pes- Ljubljani prva ženska izpit za urarsko pomočnico, ^nika Otona Župančiča. — 23. je pogorelo novosad 23. je preteklo 100 let, odkar je bil v Mariboru^sko gledališče Februar: 4. je prispel v Zagreb prvi jugoslo-venski potniški avion (zrakoplov) z imenom »Zagreb«. 15. febr. je začel voziti med Zagrebom in Belgradom. — 5. so otvorili v Bohinju vzgajališče rib, ki ga je prevzel ljublj. oblastni odbor. — 14. je obhajala 100 letnico rojstva Jera Jalen, bivša vini-čarka, rojena v Laporju pri Slov. Bistrici. — 15. je praznovala tvrdka za orgle J. Brandel v Mariboru 50 letnico obstoja. — 21. je bil velik požar v Ribnici na Dolenjskem. — 23. je postal dr. Anton Korošec notranji minister. — 28. je izšla v Njujorku nova naredba, koliko sme priti priseljencev v Ameriko, Iz Jugoslavije jih sme priti 793 na leto (prej 671). Profesorji in učitelji se smejo svobodno naseljevati. — 29. je umrl v Ljubljani priznani kulturni delavec profesor Adolf Robida. — V februarju je prodala germaška graščina pri Litiji 40 m visoko, nad 100 let staro smreko; deblo so peljali z osmimi konji. Prodana v Trst. Marec: 4. je umrl v Zagrebu plodoviti skladatelj Fr. S. Vilhar, roj. 5. jan. 1. 1852 v Senožečah. — 7. je umrl o. Veselko Kovač, frančiškanski misijonar na Kitajskem, kjer je bival od 1. 1897. Rojen je bil 1. 1872 na Studencu pri Krškem. ■— 11. se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada«. — 11. je umrl v Radečah Val. Eržen, superior misijonarjev. — 25. je umrl v Splitu najvažnejši dalmatinski politik, Don Juraj Biankini v starosti 81 let; bil je novinar, poslanec in minister n. r. — V marcu 1928 je razstavil v Parizu Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt — čipke, ki so vzbudile v Parizu veliko zanimanja. April: 7. je bil v Šmartnem pri Šaleku pokopan 80 letni Jožef Brglez, po domače Čujež, posestnik s Pake pri Velenju. Pokojni je bil Slomškov birmanec. — 10. se je pripetila na Dravi velika nesreča. Potopil se je plav s Felberjevega otoka in se je smrtno ponesrečilo sedem ljudi. — 10. so odšli slovenski romarji v Lurd, kjer je 70 letnica prikazovanja lurške Matere božje. — 12. je bil v Milanu atentat na laškega kralja. — 14.—23. je strahovit potres divjal na Bolgarskem. V mestu Plovdivu je porušil 1800 hiš in jih poškodoval 2000. Vasi so kup razvalin. Veliko je mrtvih in ranjenih. Pri nas so zbirali za ponesrečence. — 15. je bila anketa v Kamniku o železniški progi Kamnik—Savinjska dolina. Proga bo dolga 40 krn; 1 km stane 150 tisoč zlatih dinarjev. — 16. je plul nad Slovenijo prosluli zrakoplov »Italia« z generalom Nobile, ki je s svojim ponesrečenim poletom na severni tečaj osramotil Italijo in je pri tem podjetju našlo smrt več raziskovalcev, med njimi tudi slavni Amundsen. — 17, je praznovala 50 letnico pesnica-uršulinka m. Elizabeta Kremžar v Ljubljani. — 20. so pričeli graditi novi most čez Kokro v Kranju. Razprtina meri 38 m, višina pa 28 m. — 23. so bili hudi potresni sunki v Grčiji. V mestu Korint je porušenih 80% hiš in je 10 tisoč ljudi brez strehe. Potres je trajal več dni. — 24. so prišli v Ljubljano zastopniki Prage z županom dr. Baxo na čelu. Ljubljana jih je slovesno sprejela. — 26. je prvikrat treskalo. Treščilo je v kmeta Pegana iz Stranske v&si pri Žužemberku na Dolenjskem. Maj: 1. se je utrgal oblak nad Galicijo pri Celju. Zemlja se je udrla, plaz pod šolo je bil globok 4 m, dolg 18 m in širok 10 m. — 10. je obhajala lavantinska škofija 700 letnico. — 11. je bil v Bel-gradu večer slovenske besede. Člani slovenskega- Pen-kluba: F. S. Finžgar, Župančič, Novačan, Fran Albrecht, A. Vodnik in Borko so kot gostje bel-grajskega Pen-kluba brali svoje spise. — 17. smo slovesno praznovali tridesetletnico škofovanja pre-vzvišenega škofa dr. A. B. Jegliča. Na slavnost so prišli odlični gostje: papeški nuncij mons. Pelegri-netti, zastopnik kralja in vlade dr. Čičič, zagrebški nadškof dr. A. Bauer, krški škof dr. Srebrnič, kri-ževški škof dr. Njaradi, veliko duhovščine in posvetnih oblasti. Kralj je odlikoval škofa z redom Karadjordjeve zvezde IV. razreda. — 20. je prišlo v Ljubljano 77 ameriških izletnikov, Slovencev iti Hrvatov, v domače kraje na obisk. — 29. je umrl v Ljubljani profesor H. Podkrajšek, ki je izdal veliko šolskih knjig, v zadnjem času tudi nemško-slovensko terminologijo strokovnih izrazov, ki je izšla v založbi Mohorjeve družbe. Junij: 2.—6. je bil v Ljubljani inženjerski kongres. — 3. so otvorili osmi ljubljanski velesejem. — 6. je zadela Slov. Krajino velika vremenska nesreča. Strašen vihar je divjal nad občinami Ger-linci, Cankova, Vadarci, Skakavci, Bodonci, Nem-čavci do Martjanec. V nekaj minutah je pokrila kot jajca debela toča vse polje v višini nad pol metra. Uničeni so bili vsi poljski pridelki; 16 občin je prišlo ob vse, ljudje so bili ranjeni, hiše porušene. Škode je čez 15 milijonov dinarjev. — 12. je preizkušala posebna komisija nove šmarnogorske zvonove. Največji zvon tehta 3496 kg, drugi 1736 kg, tretji 1044 kg in četrti 682 kg. To zvonilo je največje, kar so jih po vojni vlili v Jugoslaviji. Veliki zvon se je oglasil prvikrat 7. junija pri procesiji v Št. Vidu nad Ljubljano. 2. julija so zvonove slovesno prepeljali na Šmarno goro; 15. avgusta pa so se prvikrat oglasili s stolpa, blagoslovil jih je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič. — 15. je obhajal kanonik in požrtvovalni kulturni delavec Alojzij Stroj 60 letnico. — 20. je streljal v narodni skupščini nar. poslanec, Črnogorec Puniša Račič, in pri tem umoril Pavla Radiča in dr. Basarička, ranil Štefana Radiča, Pernarja in Grandžo. — 24. je bil kanonik dr. Ivan Tomažič imenovan za lavantinskega pomožnega škofa. — 29.—1. julija je bil velik orlovski tabor na stadionu v Ljubljani. Telovadilo 2000 slovenskih Orlov, pri sv, maši bilo nad 10.000 ljudi na stadionu. Julij: 23. so se na Dunaju zbrala vsa nemška pevska društva, da proslavijo 100 letnico rojstva slavnega skladatelja Schuberta in manifestirajo za zvezo Avstrije z Nemčijo. Zbralo se je 132 tisoč pevcev, njih sprevod je trajal osem in pol ure; ta sprevod je gledalo nad 800 tisoč ljudi. — 24. je dobil slovenski prvak, notranji minister . dr. Anton Korošec, mandat za sestavo vlade, ki jo je 27. julija tudi sestavil. To je prvi Slovenec, ki je bil kdaj ministrski predsednik. — 24. sta bila v Petelinjah pri Trstu dva požara, ki sta uničila 6 poslopij. Avgust: 5. je obhajalo mesto Višnja gora na Dolenjskem 450 letnico, odkar je mesto. — 5. je bila otvorjena nova železniška postaja Jevnica na progi med Lazami in Kresnicami. — 5. je uničil požar vas Gorenje Jezero pri Cerknici. — 7. je prišlo z Westfalskega in Porenja 300 slovenskih otrok, da si ogledajo domovino svojih slovenskih staršev. — 8. je umrl v Zagrebu Štefan Radič, minister n. r., vodja hrvaškega naroda, predsednik hrv. seljačke stranke itd. Mesto Cavtat v Dalmaciji, kamor je tako rad hodil Pašič na oddih, je spremenilo Radiču v čast svoje ime v Radičevo. Za gospodinje. Duh po čebuli, ribah ali sličnih rečeh takoj izgine iz posode, ako pridenemo nekoliko kisa vodi za pomivanje. Prideni vodi za splakovanje steklene posode nekoliko kisa in posoda se bo zelo lepo svetila. Z navadnim kislim mlekom moreš odstraniti rjaste madeže iz perila. Kadar pereš volneno blago, ga izpiraj v taki vodi, ki je tako topla, ko tista, v kateri si prala. Stare luknje od žebljev v lesu zamašimo z žaganjem, pomešanim s klejem. Ta zmes je tako trda ko les sam. Skrivljeno kuhinjsko desko spet poravnaš, če jo deneš na ravno mizo, kjer naj leži 24 ur med dvema mokrima robcema. Ako hočejo krompirjevi olupki razpokati, preden je krompir skuhan, odlij krop in zalij krompir spet z mrzlo vodo in kuhaj dalje. Če so čevlji od moče trdi, jih izmij s toplo vodo, potem jih pa namaži z ricinovim. oljem. Če zamrzujejo šipe v oknih, jih namaži na notranji strani z žličko glicerina, ki si mu pridejala nekoliko špirita. Kaj je smukavec? Zeleno zelnato listje zreži, skuhaj in zabeli kakor za kolerabice, dodaj krompirja in dišav, pa imaš okusno in tečno jed. Ako želiš, da bo miza posebno bela, jo ribaj najprej s polovico limone, nato pa z vročo milnico. Jajčni beljak uporabiš tudi za klej. Če je strgana knjiga ali je odletel košček lesa od pohištva, namaži z beljakom, pa bo držalo! Ako postanejo krtače za lase mastne, jih operi v mrzli vodi, ki ji prideneš nekoliko amoniaka. Kadar vkuhavaš sadje, prideni nekoliko sirovega masla, ki prepreči, da ne vzkipi. Če je tvoje kuhinjsko pohištvo belo pobarvano in dobi madeže, jih odstrani z mlekom. Da se ohrani sirkova metla delj časa, jo vtakni vsak teden za nekaj minut v vroč lug. Neprijeten duh po plesnobi in vlagi nastane v vlažnih stanovanjih. Zlasti imajo predali in miz-nice tak neprijeten duh. Odstraniš ga, če postaviš na take kraje posode z negašenim apnom. Apno povzame vlago, ki je v zraku dotičnega prostora, zrak se osuši in duh po plesnobi izgine. Razne praske v pohištvu odpraviš s tem, da obdrgneš dotična mesta s krpo, namočeno v mešanici olja in kisa. Treba je pa dolgo in vztrajno drgniti. Soli smeš pridejati krompirju šele tedaj, preden se začne krompir mehčati. Tako postane lepo močnat. Kumare kmalu rode, ako jim ščiplješ stranske poganjke. Perilo ti pri sušenju ne bo zmrznilo, če prideneš vodi za splakovanje pest navadne soli. m Glasnik Družbe sv. Mohorja. »Ni mnogo let mojega potovanja, toda huda so,« bi lahko rekla tudi Mohorjeva z očakom Ja-kopom. Beg iz Celovca, zasilno bivanje na Preva-ljah, nato zidava v Celju, zopetna selitev strojev, knjig in vseh priprav (bilo je vsega nad 30 vagonov!}, to so bile gospodarsko bridke ure za Družbo. Letos so izšle knjige prvič iz Celja, iz zemljepisnega središča Slovenije; v tem središču upa Družba, da bo njeno zgolj kulturno delovanje poslej mirno in uspešno. Sama hoče napeti vse sile, da bodo njene knjige najcenejše — in po vsebini in obliki resnični izraz in obraz sodobnosti. Ne bo drevela za raznimi poskusi, ki se hitro prežive, uvaževala pa vse lepe pridobitve sodobnega človeštva na vseh poljih vede in leposlovja. Ker se vsakdanjega, takorekoč enodnevnega čtiva tiska več kot dovolj, je sklep odbora, zlasti še na pobudo odličnih in izobraženih prijateljev Družbe, da ne sme izdajati tudi ona takega berila, čeprav bi ga marsikdo zaželel, marveč samo knjige, ki so spisane od strokovnjakov in imajo resno in trajno vrednost. Odbor upa, da letošnje izdanje peterih knjig povsem ustreza tej želji in tem načelom. Letošnji književni dar članom Družbe sv. Mohorja obsega petero knjig: Koledar, Večer-niče, Zgodovino slovenskega naroda, Kakosmo sezediniliin Življenje svetnikov. Vsaka teh knjig je po obsegu in po strokovni in književni vsebini taka, da je v navadnem knjigotrštvu ne bi bilo mogoče dobiti za 20 Din. Odbor Mohorjeve družbe se trdno nadeja, da je ustregel vsem članom in da ostanejo zvesti naročniki v prihodnjem letu in da pridobijo še novih članov. Vse gospode poverjenike zahvaljuje odbor za idealne žrtve, ki jih imajo z nabiranjem udov,' pa jih prosimo, naj se z vso vnemo potrudijo vnovič, da bi se število udov stalno dvigalo. Knjige za leto 1929. Prihodnje leto izda Družba sv. Mohorja desetero knjig: Petero kot redno izdanje, petero za doplačilo. 1. Koledar za leto 1930. Sedanja oblika Kole-darjeva bo neizpremenjena. Da je oblika in zunanjost dobro pogojena, dokazuje dejstvo, da so tudi druga taka književna društva (slovenska in hrvaška) to obliko točno posnela. Tudi po vsebini ostane kot doslej i čitanka o najvažnejših sodobnih vprašanjih za široke plasti naroda — zaeno z leposlovno vsebino. Kdor želi vezan Koledar, naj doplača 8 Din. 2. Slovenske Večernice 82. zvezek bo obsegal izvirno povest pisatelja Ivana Zorca: Kmetija ob Temenici. Povest slika vrline in slabosti, trmo in kes kmečke družine, veliko ljubezen do zemlje in doma, borbe in pokoro za samopašno trmoglavost. Povest je pisana krepko, sočno, napeto in bo zanimala prav vsakega. — Kdor želi vezane Večernice, doplačaj 7 Din. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 8. zvezek. Ta drugi zvezek dr. Malove Zgodovine bo obsegal dobo našega političnega jerobstva (1814—1848). Kakor je letošnji zvezek brez dvoma skoro za vsakega zgodovinsko razodetje naših razmer, tako bo tudi ta doba opisana, kaj se je godilo v politiki, kakšna je bila javna uprava, kakšno kulturno gibanje (romantika in ilirizem v slovstvu in politiki, janzenizem v verskih vprašanjih itd.). Opisani bodo boji za slovensko šolo, gospodarske in socialne razmere, sodbe tujih pisateljev o nas. (Opozarjamo občinstvo: ako ve kdo za zgodovinske slike in po- tega lepega molitvenika je pošla, zato je spisovatelj priredil drugo, izpopolnjeno izdajo. Vsem častilcem Jezusovega Srca kar najprimernejše berilo. Stane za ude vezan z rdečo obrezo 20 Din, z zlato obrezo 28 Din. Letnina za leto 1928 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 300 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Do-smrtniki z izplačano dosmrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron - 7- -------------------J uu^iataju UIL1, Z. UU&111I LI11I1U OU ftrUU dobe IZ tega časa, na) sporoči o tem uredništvu!) (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 4. Grče, izvirna povest, spisal SI. Savinšek. 200 kron (št, 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 Pisatelj je že znan. Vendar pa se je morda prav kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron s to povestjo šele našel in napisal delo, ki bo |S(št. 3332—3340) 3 Din. resničen užitek. Povest se godi v gorenjskih hri-^® Posamezni letni udje, ki se neposredno pismeno bih, značaji so kar izklesani, — res »grče«, de- oglašajo pri Družbi sv. Mohorja v Celju, plačajo janje_ je_ ves čas napeto. Kdor želi vezano knjigo, 29 Din, in sicer udnine 20 Din ter za poštnino in naj doplača 6 Din. 5. Življenje svetnikov (6, zvezek) bodo nadaljevali dosedanji gg. sotrudniki pod uredništvom prof. dr. Fr. Kovačiča. Knjige za doplačilo. 1. Knjiga o življenju, spisal dr. Aleš Ušeničnik. Prva izdaja te slovite knjige je naglo pošla. Pisatelj je knjigo priredil za drugi natis, ki bo brez dvoma za vsakega težko pričakovana. Izide kot II. zvezek Znanstvene knjižnice. Knjiga stane za ude: broš, 22 Din, vez. 28 Din. 2. Iz Kaire v Bagdad je nadaljevanje dr. Jehar-tovega poljudnoznanstvenega dela o deželah in mestih, kjer so se vršile zgodbe svetega pisma. Vsak lahko narodi s to knjigo tudi še prvi zvezek, če ga ni letos naročil. Knjiga stane 30 Din, oba zvezka skupaj vezana 68 Din. 3. Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi. II. zvezek. Prvih pet let javnega dela (1892—1897). 2. snopič: Govori in članki. Uredil Ivan Dolenec, — Ta knjiga je nadaljevanje dela, ki ga je začela Mohorjeva družba izdajati 1. 1927. Drugi zvezek Krekovih Izbranih spisov bo namreč obsegal v celoti skoro 400 strani, radi tega ga mora izdati Družba v dveh snopičih, da ni izdatek za knjigo v enem letu prevelik. Prvi snopič je obsegal uvod in leposlovne spise, drugi pa bo obsegal predvsem Krekove članke iz »Slovenca« v letih 1892 do 1897. Da fvorita oba snopiča eno samo knjigo, bo razvidno tudi iz tega, ker se bo štetje strani v 2. snopiču (ki bo po obsegu približno enak prvemu snopiču) začelo s prvo stranjo 195, ker obsega 1. snopič 194 strani. Cena za ude bo znašala 28 Din za broširan in 34 Din za vezan izvod. Tistim, ki 1. snopiča še nimajo, sporočamo, da lahko naroče oba snopiča skupaj vezana za 65 Din. 4. Palček, knjiga za otroke. Češki spisal V. Riha, prevel dr. Fr. Bradač. Knjiga ima lepe slike, pripoveduje lepo pravljico o palčkih. Med Čehi je žela mnogo pohvale in upamo tudi našim najmanjšim s tem prevodom napraviti veliko veselja. Kot nalašč je za Miklavžev dar ali za pod božično drevesce. Knjiga stane za ude: broš. 12 Din, vez. 17 Din. 5. Molitvenik o pobožnosti do Presvetega Srca Jezusovega. Spisal Janez Pristov, D. J. Prva izdaja odpravnino 9 Din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača še za poštnino: za »Knjigo o življenju« broš. Din 1-50, vez. Din 2'—; za drugi zvezek »Iz Kaire v Bagdad« broš. Din 1.—, oba zvezka skupaj vezana Din 2'50; za drugi snopič »Dr. Krek Izbrani spisi« broš. Din 1'50, vez. Din 2-—, oba snopiča skupaj vezana Din 4'—i za knjigo »Palčki« broš. Din 1"—, vez. 1'50; za molitvenik »Presv. Srce Jezusovo« vez. z rdečo obrezo Din 1-50, vez. z zlato obrezo Din 2-—. Udje v inozemstvu plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 Din. Kdor naroči kniige za doplačilo iz inozemstva, naj doplača še za poštnino: za »Knjigo o življenju« broš. Din 3'—, vez. Din 4"—; za drugi zvezek »Iz Kaire v Bagdad« broš. Din 2-—, cba zvezka skupaj vezana Din 5"—; za drugi snopič »Dr. Krek Izbrani spisi« broš. Din 3"—, vez Din 4"—, oba snopiča skupaj vezana Din 8'—; za knjigo »Palčki« broš. Din 2"—, vez. Din 3'—; za molitvenik iPresv. Srce Jezusovo« vez. z rdečo obrezo Din 3-—, vez, z zlato obrezo Din 4"—. Za ude v Ameriki velja zanaprej stara predvojna letnina, t. j, 1 dolar. Američani naj nakazujejo to vsoto po pošti ali po katerikoli banki vsak zase ali pa po več skupaj Družbi sv. Mohorja v Celju. Za knjige za doplačilo in za vezavo veljajo iste cene kot so označene zgoraj. Kdor pošlje zase naročnino, se mu dostavijo knjige na njegov naslov (prosimo točnih naslovov!); če se jih naroči več skupaj, naj se določi ime in naslov onega člana, ki se mu za vse skupaj pošljejo knjige. Poštnina knjigam za doplačilo je za Ameriko ista kakor za inozemstvo. Odbor Družbe sv. Mohorja: Dr. Fran Cukala, stolni kan. v Mariboru, predsednik. Dr. Rudolf Bliiml, tajnik društva Caritas v Celovcu. Jos. Zeichen, ravnatelj tiskarne in družbin blagajnik. Dr. Janko Breic, odvetnik v Ljubljani. Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani. Janez Hutter, duh. svetnik, prof. v p. v Celovcu. Dr. Franc Kotnik, prosvetni inšpektor v Mariboru. Msgr. Val. Podgorc, prof. pri uršulinkah v Celovcu. Janez Vidovic, stolni školastik v Celovcu. Urednik družb, knjig: F. S. FinŽgar v Ljubljani. Seznamek župnij, krajev, poverjenikov in število udov Družbe sv. Mohorja. Seznamek smo razvrstili po škofijah in dekanijah. — Številke na koncu župnij in krajev pomenijo število udov leta 1928, v oklepajih ( ) število udov leta 1927. — Pri krajih s poštnim uradom ni pošta posebej navedena. Krška škofija. 1. Beljak. Brnca. Gallob Jan. 20 (10). — Žila, Župni urad. (P. Beljak.) 12 (7). — Sv. Lenart. Sadjak Andf., žpk. (P. Rekarja ves.) 45 (48). — Loče. Ogris i Josip, župnik. 29 (23). — Šteben. Ožgan Ivan, žpk. (P. Malošče.) 38 (41). 2. B o r o v 1 j e, Žihpolje. Benetek Anton, dekan. 28 (29). — Golšovo. Dr. Sadolšek Janko, >rovizor. (P. Žihpolje.) 10 (10). — Bilčovs, Štih Jožef, župnik. (P. Bistrica v R.) 94 (101). — Borovlje. Koschat Maks. 21 (19). — Glinje, Wornig Matej, župnik. (P. Borovlje.) 32 (29). — Št. Janž. Virnik Franc, žpk. (P. Svetna ves.) 52 (52). — Kapla. Singer Štef., žpk. (P. Svetna ves.) 28 (33). — Kotmara ves. Mente K., žpk. 42 (40). — Ljubelj in Podljubelj. Oizinger L., prov. (P. Podgora.) 27 (28). — Sele. Vauti Alojzij, žpk. (P. Borovlje.) 86 (84). — Slov.Plajberk. MarktI Niko, provizor. (P. Podgora.) 36 (44). — Šmarjeta. Božič Lovro, žpk. 25 (37). — Sveče. Ruprecht Vikt., župnik. (P. Bistrica v R.) 75 (75). 3. Celovec. Celovec. Družba sv.Mohorja 27(21). — S v. D u h. Msgr. Podgorc Val., 10 (10). — Hodiše. Stare Iv., župnik. 38 (53). — Otok. Malgaj Friderik, župnik 14 (12). — Škoiiče. Nadrag Al., župn. upr. (P. Vrba.) 28 (24). — Vetrinj. Klatzer Štef. 12 (12). 4. Dobrla ves. Dobrla ves. — (89). — Apače. Nagel Ivan, žpk. (P. Galicija.) 17 (19). — Galicija. — (25). — Globasnica. Pšeničnik J., župnik. 30 (33). — Kamen. Šturm Anton, žpk. (P. Tinje.) 15 (16). — Škoc"'ao. Polianec Vinko, žpk. 80 (83). — Korte. Grfbelnik Mih. (P. Žel. Kapla.) 12 (16). — Št. Lipš. Zulechner Feliks, žpk. (P. Dobrla ves.) 48 (58). — Mohliče. — (81. — Obirsko. Zupan Ign., žpk. (P. Žel. Kapla.) 25 (25). — Rebrca. Sporn Iv., žpk. 16 (22). [ — Šteben. Mihi Fr„ žpk. v p. (P. Šmihel pri Plib.) 16 (20). — Št. Vid. Kindlman Jak., žpk. 57 (56). — Železna Kapla. Ebner Iv., žpk. 136 (143). — Žitara ves. WeiB Val., žpk. (P. Miklavc.) 38 (45). 5. Pliberk. Pliberk. Dr. Zeichen Fr., m. kaplan. 123 (121). — Kazaze. Hutter Alojzij, prov. 46 (51). — Šmihel. Vintar Josip, žpk. 113 (110). — Vogrče. Sekol Janez, žpk. (P. Pliberk.) 49 (48). — Žvabek in Suha. Uranšek Franc, žpk. (P. Pliberk.) 40 (38). 6. R o ž e k. Dvor. Fritz Jožef, dekan. (Vrba.) 21 (21). — Drava. Katnik Janez, posest. (P. Podravlje.) 14 (15). — Št. Ilj. Petrič Janko, ŽDk. (P. Vrba.) 41 (39). — Št. Jakob. Šenk Franc, župnik 113 (113). — Gozdanje. Kuchler Martin, žpk. (P. Vrba.) 20 (18), — Lina — (11). — Logaves. Bayer Štefan, župnik. (P. Vrba.) 27 (27). — Pečnica. Boštiančič Jos., žpk. (P. Ledenice.l 33 (35). — Podgorje. Vuk Franc, žpk. 50 (38). — Rožek. Dobernik Jož., žpk. 39 (39). — Skočidol. TJlbinfS Tom., žpk. (P. Podravlje.) 24 (28). 7. Šmohor. Blače. Maierhofer Janko. žpk. 14 (121. — Borile. Dr. Lučovnik Iv., župnik. (P. Gorice.) 12 (13). — Brdo. Wolfl Blaž, župnik. 35 (40). — čače. Havliček Fran, župnik. 3 (3). — Gorje. Katnik Franc, ž. upr. (P. Zil. Bistrica.) 13 (9). — Št. Jurij. Mošič Jakob, župnik. 12 (12). — Melviče. Mikula Franc, žpk. (P. Brdo.) 18 (17). — Št. Štefan. Pelnaf A., žpk. 4 (6). — Zil. Bistrica. Skrinar Alojz, žpk. 21 (24). 8. Tinje. Tinje. Dr. Ehrlich Martin, žpk. 30 (30), — Medgorje. Schuster Oto, župnik (P. Grabštanj.) 9 (10). — Podgrad. Schuster Oto, župnik (P. Grabštanj.) 8 (14). — Podkrnos Sirnik Iv., žpk. (P. Žrelc.) 4 (5). — Radiše. Holec Franc, žpk. (P. Žrelc.) 49 (47). — Št. Tomaž. Brabenec Iv., župn. (P. Šk. dvor.) 12 (12). — Žrelc. Supanc Ana. 6 (7). 9. Velikovec. Djekše. Trabesinger Lenart, žpk. 22 (20). — Gorenče. Muri Ign., župnik. 28 (25). — Št. Juri'. Kovač Franc, župnik. (P. Zg. Trušnje.) 9 (4). — Klošter. Kukačka Jož., žpk. (P. Grebinj.) 17 (25). — Št. Peter. Rosman Fran, žpk. (P. Velikovec.) 33 (34). — Ruda. Pirker Ffanc, prov. 14 (28). — Št. Rupert. Brandstatter Val., žpk. (P. Velikovec.) 22 (17). — Šmarjeta. — (10). — Vovbre. Zebedin Krištof, župnik. 15 (13). 10. Razne. Zg. Bela. Pleterski Fr. 1 (1). Skupno število udov: 2483 (2659). Lavantinska škofija. 1. Slov. Bistrica. Slov. Bistrica. Cerjak Jož , dekan. 194 (208). — Črešnjevec. Zamuda Al., žpk. (P. SI. Bistrica.) 88 (97). — Gor. Polskava. Gartner Franc, žpk. 58 (56). — Laporje. Ozimič Jože, žpk. 79 (72). — Majšperg. Bratanič R., župnik. (P. Ptujska gora.) 55 (64), — Makole. Šegula Fr., župnik, 124 f 118). — Sv. Martin. Sinko Franc, župnik. (P. Slov. Bistrica.) 64 (46). Poljčane. Citenšek Vekoslav, žpk. 135 (132). — Sp. Polskava. Zorko Melh., žpk. (P. Pragersko.) 65 (69). — Studenice. Čede Jož., župnik. (P. Studenice pri Poljč.) 60 (60). — Tinje. Hafner U., ?ok, (P. Slov. Bistrica.) 50 (39). — Sv. Venčeslav. Zakošek Iv., žpk, (P, Slov. Bistrica.) 30 (28). 2. Braslovče. Braslovče. Grobler Fr, Ks„ kapi. 156 (142). — Sv.Andraž. Ocvirk Maks, župnik. (P. Velenje.1 34 (47). — Gomilsko. Grobelšek Iv., žpk. 145 (143). — Sv. Jurij. Zdolšek Fr., žpk. 103 (100). — Marija Reka. Agrež Mart., župnik. (P. Sv. Pavel pri Preb.) 45 (42), — Sv. Pavel. Končan Fort,, žpk. 160 (168). — Šmartno. Presker K., župnik. 176 (162). — Vransko. Dr. Mortl Val., župnik, 138 (135). 3. Celje. Celje. Jurak Peter, opat. 463 (460). — Tiskarna. 120 (—1. Gotovlje. Vaclavik Robert, župnik. (P. Žalec.) 102 (90). — Galicija. Kramaršič Al., žpk. (P.Žalec.) 41 (43). — Griže. Krančič Iv., žok. 127 (1681. — Sv. Peter. Dr. Jančič Ivan, žpk. 175 (172). — Polzela. Jodl Ivan, žpk. 114 (111). — Teharje. Veseniak Pavel, kaplan. (P. Štore.) 257 (191). — Žalec. Veternik Anton, župnik. 272 (261). 4. D r a v s k o p o 1 j e. Hoče--(137). — Cirkovce. Ravšl Ant., žpk. 147 (146). — Črna gora. Zagoršak Franc, župnik, (P. Ptujska tfora.) 80 (77). — Fram. Kragl Viktor, župnik. 65 (89). — Št. Janž. Polak Franc, župnik. 141 (123). — Sv. Lovrer-c. Spindler Franc, župnik, 88 (86). — Slivnica. Mihalič Josip, župnik. 133 (138). 5. Dravograd. Dravograd. Serajnik Volbenk, prošt. 21 (17). — črneče. (P. Meža.) 10 (10). — Libeliče. Vogrinec Anton, žpk. 22 (24). — Ojstrica. Kociper Rudolf, prov. (P.Dravograd.) 22 (20). 6. Gornjigrad. Gornjigrad. Novak Ant., dekan. 83 (10). — Bočna. Kitak Jakob, žpk. (P. Gornjigrad.) 72 (68). — Sv. Frančišek. Vogrinec Ivan, žpk. (P. Radmirje.) 107 (102). — Ljubno. Krančič Jos., žpk, 105 (105). — LuČe. Mikolič Jurij, žpk. 100 (63). — Marija Nazaret, P. Cherubin Tušek, žpk. (P. Mozirje.) 93 (89). — Mozirje. — (115). — Nova Štifta. Ferme Gothard, župnik. (P. Gornjigrad.) 49 (40). — Rečica. Požar A„ žpk. 191 (187), — Šmartno. Štiglic Fr., žpk. 60 (61), — Šmihel. Gunčer J., žpk. (P. Mozirje.) 41 (40). — Solčava. Smid Mil., žpk. 73 (67). 7. Jarenina. Jarenina. Čižek Jos., dekan, 153 (134). — Št.Ilj. Vračko Ev., župnik. 157 (142). — Sv. Jakob. Erhatič M., župnik. 193 (183). — Sv. Jurij. Terstenjak Er,, žup. upr. (P. Zg. sv. Kungota.) 30 (34). — Sp. sv. Kungota. Kraner Vinc., žpk. 76 (74). — Svečina. Časi Fran, žpk. (P. Zg. sv. Kungota.) 51 (51). 8. Konjice, Konjice. Tovornik Fran, arhidijakon. 124 (123). — Čadram. Hohnjec Franc, župnik. (P. Oplotnica.) 143 (140). — Sv. Jernej. Pavlic Pet., žpk. (P. Lo'če.) 26 (26). — Kebelj. Panič Jožef, župnik. (P. Oplotnica.) 54 (60). — Sv. Kunigunda. Žgank Ferd., župnik, (P. Zreče.) 33 (32), — Loče. Žičkar Marko, župnik. 63 (52). — Prihova. Stakne Andrej, kapi. (P.Konjice.) 115 (83). — Stranice. Atelšek Iv„ žpk. (P. Konjice.) 25 (24). — špitalič. Goričan Jan., žpk. (P. Konjice.) 26 (25). — Zreče. Karba Mat., žpk. 43 (41). — Žiče. Tomažič A., žpk. (P. Loče.) 28 (25). 9. Kozje. Kozje. Tomažič Marka, dekan. 63 (42). — Buče. Turk Miloš, župnik. 56 (67). — Dobje. Vavpotič Franc, župnik. (P. Slivnica pri Celju.) 20 (29). — Olimlje. Lorbek Iv., župnik. (P. Podčetrtek.) 21 (13). — Sv. Peter. Lah Ivan, župnik. 50 (52). — Pilštanj. Rauter Jakob, župnik. 66 (70). — Planina. Cepuder Vlad., župnik. (P. Planina.) 50 (43). — Podčetrtek. Pire And., žpk. 44 (45). — Podsreda. Krohne Josip, župnik. 30 (30). — Polje. Mlakar Iv., župnik. (P.Podčetrtek.) 24 (19). — Prevorje. Skerbs Roman, žpk. fP. Pilštanj.) 20 (32). — Št. Vid. Vurkelc Janez. žpk. (P. Pilštani.) 50 (48). — Zagorje. — (19). 10. Laško. Laško. Dr.Kruljc Fr., dekan, nadžpk. 302 (225). — Dol. Gorjup Peter, župnik. 164 (152). — Sv. Jedert. Lončarič Jos., župnik. (P. Laško.) 75 (751. — Jurklošter. Kocjančič Anton, župnik. 30 (28). — Sv. Lenart. Kosi Jakob, žpk. (P. Laško.) 71 (47). — Loka. Sket Mihael, župnik. 92 (75). — Marija Širje. Kristovič M., proviz. (P. Zid. most.) 34 (38). — Sv. Marjeta. Bohak Jakob, župnik. (P. Rimske Toplice.) 41 (22). — Sv. Miklavž. Čebašek Jakob, žpk. (P. Laško.) 39 (44). — Razborje. Župni urad. (P Loka.) 22 (21). — Št.Rupert. Jager A„ žpk. fP. Sv. Jurij ob j. ž.) 60 (48). — Trbovlje, Gorogranc Martin, kat>l. 310 (283). — Hrastnik. S. k. izobr. dr. 21 (25). 11. Sv. Lenart v SI. gor. Sv. Ana. Šeško Konr., župnik, 72 (52). —• Sv. Anton. Škof Franc, župnik. 110 (101). — Sv. Benedikt. — (202). — Sv. Bolfenk. Lasbacher Jos., žpk. 62 (46). — Sv. Jurij. Bosina Iv., žpk. 145 (124). — Sv. Lenart. Janžekovič Jos., dek. 97 (106). — Marija Snežna. Vozlič L., žpk. 25 (29). — Negova. Bratkovič Fr., žpk. (P. Ivanjci.) 112 (111). — Sv. Rupert. Pajtler Iv„ žpk. (P. Sv. Lenart v SI. g.) 68 (68). — Sv. Trojica. P.D.Dušej, ž. upr. 95 (88). 12. Dolnja Lendava. Dolnja Lendava, Herman Ferdo, kaplan, 29 (7). — Beltinci. Ostre Alojz, kpl. 363 (300). — Benice. Marušič Matevž. (P Dol. Lendava.) 4 (5). — Bogojina. Baša Ivan, žpk. 70 (52). — Črensovci. Čačič Jožef, žpk. 82 (38). — Petešovci. Jelen Jožefa. (P.D.Lendava.) 5 (2). — Strehovci. Bojnec Franc. (P. Dobrovnik.) 12 (6). — Turnišče. Greif Ivan, župni upr. 84 (176). — Velika Polana. Rantaša Anton. (P. Črensovci.) 43 (33). — Hotiza. Zadravec Matija. (P, Dol. Lendava.) 4 (4). 13. Ljutomer, Ljutomer. Lovrec And., župnik, 222 (263). — Apače. Cilenšek Ivan, žpk. 70 (81). — Cezanjevci. Ferk Mih., eksp. (P. Ljutomer.) 61 (51). Sv. Jurij. Štuhec Fr., župnik. 159 (151). — Kapela. Meško Martin, župnik. (P.Radenci.) 125 (118). — Sv. Križ. Weixl Jos., žpk. (P. Križevci.) 306 (282). — Mala Nedelja. Ostrž Fr., žpk. 110 (120). — Gor. Radgona. Gaberc Mart., žpk. 240 (229). — Veržej. Perovšek Janez, ž. upr. (P. Križevci.) 61 (74). 14. M a r e n b e r g. Marenberg. Messner Ivan, uprav. 43 (44). — Brezno. Sagaj Marko, žpk. 30 (36). — Kapla. Lovrenčič V., žpk. (P. Brezno.) 42 (40). — Muta. Hurt Fr,, župnik. 41 (41). — Sv. Ožbolt, Brdnik BI., žpk, (P. Brezno.) 24 (20). — Remšnik. Pavlič Vid, žpk. (P. Marenberg.) 20 (42). — Pernice. Gešman Peter. (P. Muta.) 16 (14). 15. Maribor levi breg. Maribor. Stolna. Moravec Fr., st. žpk. 261 (228). — Bogoslovje. Dr. Cukala Fr., stol. kan. 49 (46). — Fračiškani. Hanželj fr. Vitalis. 561 (539). — Sv. Barbara. Potočnik Josip, žpk. 52 (52). — Sv. Duh. Rožman Jakob, žpk. (P. Selnica.) 32 (30). — Gornja sv. Kungota. Magdič Fr., žpk. 28 (54). — Kamnica. Božiček Fr„ žpk. (P.Maribor.) 121 (112). — Sv. Križ. Čepe Otilija, učit. (P.Maribor.) 67 (.110). — Sv.Marjeta. Frangež Jern., žpk. 80 (87). — Sv. Martin. Lajnšič A., žpk. 62 (69). — Sv. Pete. Štrakl Mat., žpk. (P. Maribor.) 91 (97). — Selnica. Ciuha F., žpk. 150 (200). 16. Maribor desni breg. Sv. Magdalena. Stergar Ant., dekan. 520 (500). — D. M. v Puščavi. Oblak Jan., prov. (P. Sv. Lovrenc pri Mrb.) 38 (51). — Limbuš. Bračič And., žpk. 64 (75). — Sv. Lovrenc. Oblak Jan., župnik. 77 (75). — Ruše. Pšunder Ferd., žpk. 225 (223). — Studenci. Oo. kapucini 58 (—). 17. Mežiška dolina. Prevalje. Riepl Matej, dek. 139 (132). — Guštanj, Rehar Jos., žpk. 88 (106). — Črna. Razgoršek V., žpk. 108 (122). — št. Danijel. Božič Fr., žpk. (P. Prevalje.) 40 (40). — Javorje. Viter-nik L., žpk. (P. Črna.) 9 (11). — Kotlje. Serajnik Iv., žpk. 48 (48). — Mežica. Hornbok Iv., žpk. 142 (141). Strojna. Božič Fr., žpk. (P. Prevalje.) 10 (10). 18. Murska Sobota. Murska Sobota. Horvat Štef., kateh. 66 (78). — Pavlič Lojze, kateh. 27 (22). — Martinišče. 1 (—). — Cankova. Oberžan Drag., kpl. 5 (7). — Gor. Lendava. Bednarik Rud., župnik 28 (15). — Gor. Petrovci. Cirič Ant. ,žpk. 10 (7). — Sv. Jurij. Berden And,, kapi. (P. Rogaševci.) 13 (6). — Kančovci. Benkovič M. Št. (P. Prosenjakovci.) 4 (2). — Krog. Titan Franc. (P. Murska Sobota.) 11 (—). — Mačkovci. — (2). — Martjanci. Horvat J., žpk. 28 (26). — Pečarovci, — (5). — Pertoča. (P. Rogaševci.) 2 (—). — Tišina. Krantz Jož., župnik. (P. Rankovci.) 57 (55). — Veliki Dolenci. Župni urad. 1 (—). — Večeslavci. (P. Rogaševci.) 1 (—). 19. Nova cerkev. Nova cerkev. Žagar Pavel, kanonik. (P. Vojnik.) 83 (94). — Črešnjice, Urleb Franjo, žpk. (P. Vojnik.) 17 (28). — Dobrna. Arlič Karel, žpk. 80 (35). — Frankolovo. Čech Vaclav, žpk. (P. Voinik.) 31 (32). — Sv. Jošt. Potokar Greg., soprov. (P. Dobrna.) 7 (5). — Šmartin. Ozvatič Fr., žpk. 51 (68), — Vitanje. Musi Jože, žpk. 101 (89). — Vojnik. Toman Janez, dekan. 160 (174). 20. P t u j. Ptuj. Mestna nadžupnija. Dr. Žagar Iv., inf. prošt. 115 (129). — Sv. Peter in Pavel. P.Alfonz Svet, župnik. 235 (206). — Sv. Andraž. Alt Ivan, žpk. 96 (91). — Hajdina. Skuhala Vek., žpk. (P. Ptuj.) 100 (116). — Sv. Lovrenc. Sinko Jožef, žpk. (P. Juršinci.) 71 (71). — Sv. Marjeta. Sketa Ivan, dekan. 166 (156). — Sv. Marko. Hlastec Franc, žpk. (P.Ptuj.) 114 (103). — PolenSak. Poplatnik J., žpk. (P. Moškanjci.) 62 (56). — Sv. Urban. Razbornik Iv., žpk. 100 (128). — Vurberg. Kokelj Al., žpk. 76 (68). 21. Rogatec. Rogatec. Šalathon Fr., dekan. 65 (58). — Sv. Ema, Plepelec J., žpk, (P. Pristava.) 26 (25), — Šv. Florijan. Malajnar Karel, žtfpnik, (P. Rogatec.) 13 (20). — Kostrivnica, Savič Janko, žpk. (P. Podplat.) 56 (35). — Sv. Križ. Korošec Fr„ nžpk. (P. Rog. Slatina.) 212 (205). — Sv, Peter. Pučnik A., župnik. (P. Podplat.) 28 (31). — Sv. Rok. Veranič Ant„ žpk, (P. Rogatec.) 26 (22). — Stoprce. Pichler AL, žpk. (P.Rogatec.) 30 (17). — Žetale. Lorber Jurij. 17 (20). — Rotar Milko, org. 35 (13), 22. Stari trg. Šmartin. Lenart Iv., nadžpk. in dek. (P. Slovenjgradec.) 115 (123). — Dolič. Ulčnik M., župnik. (P. Mislinje.) 39 (40). — Št. Ilj. Roškar Davorin, župnik. (P. Mislinje.) 100 (85). — Št. Jan. Župni urad. (P. Meža.) 13 (15). — Stari trg. Jurko Ivan, žpk. 140 (148). — Sv. Miklavž. Treiber Franc, župnik. (P. Slovenjgradec.) 28 (26). — Pameče, Trinkaus Ant., žpk. (P. Slovenjgradec.) 38 (36). — Sv. Peter, Vrhnjak AL,- žpk. (P. Meža.) 37 (25). — Podgorje. Pečnik Fr., žpk. (P. Slovenjgradec.) 30 (35). — Razbor. Kodrič Jož., žpk. (P. Slovenjgradec.) 42 (42). — Sele. Meško Ks., žpk. (P. Slovenjgradec.) 23 (25). — Slovenjgradec. Čižek Al., žpk. 80 (75). — Sv. Vid. Repolusk Frid., žpk. (P. Mislinje.) 40 (43). 23. Šaleška dolina. Škale. Msgr. Rotner Iv., dek. (P.Velenje.) 130 (128). — Bele vode. Essenko Anton, žpk. (P. Šoštanj.) 23 (16), — Št. Ilj. Schreiner Franc, žpk. (P.Velenje.) 65 (65). — Št. Janž. WeiB Matej, župnik. (P.Velenje,) 36 (24). — Sv. Mihael. Gril Pavel, žpk. (P. Šoštanj.) 301 (307). — Šmartno. Potokar G., žpk. (P.Velenje.) 74 (111). — Zavodnje. Rožman J., žpk. (P. Šoštanj.) 18 (16). — Zg. Ponikva. Gorišek J., žpk. (P. Žalec.) 96 (91). — Velenje. 1 (1). 24. Šmarje pri Jelšah. Šmarje. Lom Franč., žpk. 153 (151). — Dramlje. Sigi Jož., žpk. 39 (47). — Sv. Jurij ob j. ž. Mikuš Val., žpk. 182 (207). — Kalobje. Švegelj Pet,, žpk. (P. Sv. Jurij ob j. ž.) 33 (31). — Ponikva. Kociper Ant., žpk, 102 (116). — Sladka gora. Ivane Iv., žpk. (P. Šmarje pri Jelšah.) 39 (35). — Slivnica. Rabuza Jakob, žpk. 23 (20), — Sv. Štefan. Močnik Franc, žpk. (P. Šmarje p. Jelšah.) 13 (13). — Št. Vid. Župni urad. (P. Grobelno.) 24 (23). — Zibika. Jelšnik Iv., žpk, (P. Pristava.) 57 (46). — Žusem. Palir L, Žpk. (P. Loka pri Žusmu.) 9 (10). 25. Velika Nedelja. Velika Nedelja. Horvat Fr., dekan. 149 (135). — Ormož. P. Ciril Lekšan, žpk. 172 (102). — Sv. Bolfenk. Molan Franc, župnik. 45 (62). — Sv, Lenart. Zadravec Pet., žpk. (P. Vel. Nedelja.) 41 (41). — Sv. Miklavž. P. Anzelm Polak, žpk. 57 (100). — Središče. Cajnkar Jak., Žpk. 115 (120). — Svetinje, Bratušek Fr„ žpk. (P. Ivanjkovci.) 87 (83). — Sv. Tomaž. Žemljic Mat., žpk. 172 (184). 26. Videm. Videm, Medvešek Ivan, dekan. 104 (108). — Brežice. Jurhar Mart., žpk. 250 (200). — Artiče. Šribar Josip, župnik. 35 (28). — Bizeljsko. Krušič Janko, kaplan. 123 (96). — Dobova. Pernat Ant., žpk. 52 (63). — Kapele. Kolenc Leopold, žpk, (P. Dobova.) 30 (28). — Koprivnica. Doberšek Fr., žpk. 54 (43). — Pišece. Toplak Fr., žpk. 109 (109). — Rajhenburg. Šlander Maks, kapi. 200 (195). — Sevnica. Kuk Jos., kaplan. 130 (99). — Sromlje. Pečnak Jož., žpk. 48 (48). — Zabukovje. Stoklas Matija, žpk. (P. Sevnica.) 22 (8). — Zdole. Šoba Al., Žpk. (P.Videm.) 40 (46). 27. V u z e n i c a. Vuzenica. Hiittner Drago, dek. 69 (81). — Sv. Anton. Letonja Fr., žpk. (P. Vuhred.) 17 (47). — Sv. Primož. Dolinar Ivan, župnik. (P. Vuzenica.) 21 (21). — Ribnica. Fišer And., žpk. 117 (116). — Trbonje. Pohrašky Ferdo, žpk. (P, Vuzenica.) 33 (29). — Vuhred. Hrašovec H., žpk. 33 (30) 28. Z a v r č e. Zavrče. Podvinski Anton, dekan. 140 (127). — Sv. Andraž. Škamlec Ogn., župnik, 72 (72). — Sv. Barbara. Vogrin Janez, žpk. 112 (57). — Sv. Trojica. Jazbinšek Fr., žpk. (P. Podlehnik.) 70 (25). — Sv. Vid. Horvat Št., kapi. 60 (75). Skupno število udov: 21,957 (21.531), Ljubljanska škofija. 1. Cerknica. Cerknica. Juvanec Jožef, dekan. 236 (196). — Babno polje. Črnugelj Anton, adm. (P. Stari trg pri Rakeku.) 27 (31). Begunje. Ježek Mat., župnik. 122 (112). — Bloke. Švigelj Viktor, župnik, (P. Nova vas pri Rakeku.) 77 (79). — Grahovo. Wester Alojz., žpk. 73 (71). — Planina. Lovšin Iv„ župnik. 103 (95). — Stari trg. Hafner Jern., župnik. 240 (200). — Sv. Trojica. Žužek Karel, žpk. (P. Nova vas pri Rakeku.) 34 (29), — Unec. Martinčič And., žpk, 45 (41). — Sv, Vid, Pucelj Janez, žpk. (P.Begunje pri Cerknici.) 51 (30). 2. Kamnik. Kamnik. Špendal Iv., kaplan. 196 (142). — Dob. Ambrožič Franc, kaplan 111 (107), — Domžale. Bernik Franc, žpk, 128 (118). — Gozd. Selan Mat., ž. upr. (P. Kamnik.) 34 (30). — Groblje. Pire Franc, misij. (P. Domžale.) 42 (34). — Homec, Dežman Janko, žup. upr. (P. Radomlje.) 80 (78). — Komenda. Zabukovec Jan., župnik. 140 (121). — Mekinje. Čadež Viktor, žpk. (P.Kamnik.) 94 (87). Mengeš. Kušar Fran, župnik. 146 (149). — Motnik, Majdič Fr. Ks., žpk. 81 (78). — Nevlje. Rihar Leop., žpk. (P. Kamnik.) 43 (43). — Radomlje. Primar Iv., eksp. 34 (28). — Rova. Golmajer Fr., žpk. (P. Radomlje.) 29 (29). — Sela. Tomažič Ivan, župnik. (P. Kamnik.) 35 (17). — Skaručina. Dežman Jan., kurat. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 26 (20). — Sp, Tuhinj. Opeka Ivan, žpk, (P. Šmartno v Tuhinju.) 57 (48). — Stranje. Langerholz Jan., žpk. (P. Kamnik.) 41 (40). — Špitalič. Mezeg Ant., žpk. (P. Motnik.) 34 (30.) — Tunice. Razboršek J., žpk. (P. Kamnik.) 54 (39). — Vodice. Jane Peter, žpk. 176 (127). — Vranja peč. Knol Adolf, žpk. (P. Kamnik.) 62 (53). — Zg. Tuhinj. Burnik Janez, žpk. (P. Šmartno v Tuhinju.) 55 (48). 3. Kočevje. Kočevje. Fister Fr., kapi. 65 (34). — Čitalnica. 51 (35). — Banjaloka. Medved Anton, žpk. (P. Nova sela.) 64 (53). —- Fara pri Kostelu. Stare A., žpk. 90 (90). — Nemška Loka. Rogelj Jož., žpk. 5 (4). — Osilnica. Omahna J., žpk. 43 (42). — Spodnji Log. Župni urad. (P. Nem. Loka.) 8 (6). — Zdihovo. Kapš Rud., ž. upr. (P. Gor. Mozelj.) 6 (—). 4. Kranj. Cerklje. Dolinar Franc, dekan. 145 (160). — Kranj, Koblar Anton, žpk. 339 (280), — Besnica, Pokorn Fran, žpk. (P.Kranj.) 48 (48). — Duplje. Žvan Fran, žpk. 48 (44). — Gorice. Železny AL, žpk. (P Golnik.) 55 (60). — Jezersko. Drunecky Jan, žpk. 53 (61). — Št. Jošt. Kokel Fr., eksp. (P. Kranj.) 23 (22). — Kokra. Župni urad. 16 (20). — Kovor. Rozman Jurij, žpk. (P. Tržič.) 30 (32). — Križe, Hartman Josip, župnik. 178 (164). — Lom. Govekar Fr., župnik. (P. Tržič.) 50 (48). — Mavčiče. Mafčič Val., žpk. (P. Smlednik.) 111 (101). — Naklo. Župni urad. 76 (72). — Olševek. Ažman Šim., žpk. v p. (P. Preddvor.) 33 (22). — Podbrezje. Vondrašek V., žpk. 79 (74). — Preddvor. Lakmayer Fran, žpk. 121 (118). — Predoslje. Zupane Ign., žpk. (P. Kranj.) 93 (83). — Smlednik, Cegnar Josip, žpk, 139 (139). — Šenčur. Piber Iv,, župnik. 105 (84). — Hrastje. Zmrzlikar Jožef. (P. Kranj.) 26 (26). — Št. Urška gora. Ogrizek Jak., žpk. (P. Cerklje pri Kranju.) 31 (35). — Šmartin. Šareč Al., žpk. (P. Stražišče.) i 17 (105). — Trboje. Cuderman Iv., žpk. (P. Smlednik.) 31 (33). — Trstenik, Mikš Iv., žpk. (P. Golnik.) 49 (45). — Tržič. Škerbec Mat., žpk. 301 (232). — Velesovo. Voglje. Rajčevič Fr., žpk. (P. Šenčur pri Kranju.) 30 Brešar Jos„ žpk. (P. Cerklje pri Kranju.) 76 (73). — Voglje, Rajčevič Franc, benef., (P. Šenčur pri Kr.) 30 (27). — Zapoge, Koželj Fr„ žpk. (P. Smlednik.) 20 (19), 5. Leskove c, Leskovec. Štrukelj Alojz, kapi. 170 (220). — Boštanj. Rakovec Engelb., žpk, 48 (45). —Bučka. Frančič Janez, žpk. 50 (55). — Cerklje, Žust Jak., žpk. 70 (74). — Čatež. Kmet Mih., žpk. (P.Brežice.) 34 (46). — Sv. Duh. Župni urad. (P. Krško.) 73 (54). — Št. Jernej. Lesiak Ant., žpk. 86 (93). — Kostanjevica. Podbevšek Jernej, župnik. 96 (93). — Sv. Križ. Zupane Andrej, župnik. 80 (80). — Krško. Filipič J., žpk. 118 (93). — Raka, Škerjanec Martin, žpk. 102 (100). — Studenec. Štrukelj Ivan, žpk. (P. Sevnica.) 35 (43). — Škocijan. Anžič Jožef, žt>k. 53 (48). — Velika Dolina. Gnjezda Janez, žpk. (P. Jesenice na Dol.) 45 (53). 6. Litija. Šmartno, Rihar Matej, dekan. 182 (162). — Dobovec. Pogačar Jan,' ž. upr. (P. Trbovlje.) 29 (21). — Dole. Filler Vacl., žpk. 46 (43). — Hotič. Hromeč Ivan, župnik. (P. Litija.) 15 (13). — Janče. Dobnikar J., župnik, (P. Litija.) 19 (15). — Javorje. Javornik Tom., žup. upr. (P. Šmartno pri Litiji.) 56 (45). — Št. Jurij. Vodopivec Ivan, žpk. (P. Radeče pri Zid. m.) 26 (29). — Kresnice. Dolinar Jan., žpk. 43 (38). — Št. Lambert. Rupnik Karel, župnik. (P. Sava.) 21 (27). — Litija. Kralj Fran, ž. v p. 172 (158). — Polšnik. Kovič Jernej, ž, upr. (P. Sava.) 33 (35). — Prežganje. Stupica Jos., žpk. (P.Litija.) 27 (27). —- Primskovo. Plešic Anton, žpk. (P. Šmartno pri Litiji.) 27 (27). — Radeče. Lovšin Anton, župnik. (P.Radeče pri Zid. m.) 137 (112). — Sava. Širaj A„ žpk. 28 (28). — Svibno. Selan A,, žpk. (P. Radeče pri Zid. m.) 38 (39). — Štanga. Žnidaršič Ant., žpk. (P. Litija.) 40 (40). — Zagorje. Sitar Val., žpk. 176 (139). 7. Ljubljana, mesto. Stolna. Vindišar Ivan, stolni vikar. 280 (263). — Sv. Jakob. Barle Janez, m. žpk, 319 (306). — Mar. oznan. Dr. o. Gvido Rant, župnik. 484 (530). — Prosvetna zveza. 109 (—). — Uršulinke. Cegnar J., šp. 12 (12), — Trnovo. Hostnik Ant., kapi. 391 (513). — Nova založba. 161 (—). — Sv. Peter. Petrič Janko, žpk. 604 (597). — Splošna bolnica. Slana Ign., kurat. 69 (67), — Umobolnica. Orehek Mila. 23 (18). — Šmartin na P. Šiška Janko, žpk. v p. 40 (42), — Sv. Krištof. Laznik J., žpk. v p. 129 (75). — Spodnja Šiška. P. Pij Zankar. 231 (218). 8. Ljubljana, okolica. Brezovica. Lavrič And., žpk. 135 (127). — Črnuče. Tomelj Ant., žpk. (P. Ježica.) 125 (114). — D. M. v Polju. Muller Jan., žpk. 258 (240). — Dobrova. Havptman P., župnik. 108 (97). — Golo. Kunauer Jan., žpk. (P. Studenec-Ig.) 6 (7). —■ Ig. Klemenčič Jan., žpk. (P. Studenec-Ig.) 101 (104). — Sv. Jakob. Koller Gustav, župnik. (P. Dol pri Ljublj.) 78 (77). — Ježica. Košir Franc, žpk. 176 (172). — Sv. Katarina. Pavlin Andr., žpk. (P. Medvode.) 28 (24). — Preska. Oblak Val., žpk. (P. Medvode.) 124 (57). — Rudnik, Pfajfar Iv„ žpk. (P.Ljubljana.) 56 (48). — Sora. Kajdiž Valentin, žpk. (P.Medvode.) 119 (111). — Sostro. Poljak M., žpk. (P. Hrušica pri Ljubljani.) 145 (135). — Šmartin. Lesar Jan,, žpk. 110 (106). — Tomišelj, Zaje Fr., žpk. (P. Studenec-Ig.) 32 (52). — Vič-Glince. P.Teodor Tavčar, žpk. 360 (316). — Št. Vid n. Lj. Zabret Val,, dekan. 465 (453). — Belec Fran, prof. 59 (80). — Želimlje. Erjavec Iv., žpk. (P. Studenec-Ig.) 34 (27). 9. Loka. Stara Loka, Mrak Matija, dekan (P. Škofja Loka.) 123 (121). — Bukovščica. Benedičič Jak., žpk. (P, Selca.) 48 (42). — Dražgoše. Pfajfar Anton, žpk. (P. Železniki.) 37 (35), — Davča, Du-hovnijski urad. (P. Sorica.) 27 (40). — Javorje. Klopčič Jos., žpk. (P. Poljane.) 44 (44). — Sv. Lenart. Mevželj Janko, žpk. (P. Selca.) 48 (42). — Leskovica. Kos Matej, žpk. (P. Gorenja vas.) 37 (37). — LuČine, Poljanec Iv., ž. upr. (P. Gorenja vas.) 33 (31), — Nova Oselica. Tome Alojz, ž. upr. (P. Gorenja Vas.) 32 (40). — Poljane. Tavčar Matej, žpk. 154 (154).— — Reteče. Meršolj Janez, žpk, (P. Škofja Loka.) 84 (82). — Selca. Šušteršič Franc, žpk. 184 (160). _ — Sorica. Mikuž Jan., žpk. 43 (33). — Stara Oselica. Gogala Iv., žpk. (P. Gorenja vas.) 80 (80). — Škofja Loka. Dr. Arnejc Janko, župnik. 264 (250). — Trata. Brajec Josip, župnik. (P. Gorenja vas.) 62 (62). — Zali log. Hribar Anton, žpk, (P. Železniki.) 59 (50). — Žabnica. Verce Josip, žpk. (P. Škofja Loka.) 74 (65). — Železniki. Noč Ivan, žpk. 78 (76). — Žiri. Logar Josip, žpk. 153 (109). 10. Moravče. Moravče. Jerman Anton, kapi. 192 (153). — Blagovica, Štrekelj Jak., žpk. (P. Lu-kovica.) 50 (38). — Brdo. Slak Matija, župnik. (P. Lukovica.) 63 (63). — Čemšenik. Dagarin Mat., žpk, (P. Medija-Izlake.) 53 (64), — Češnjice. Perko Pav., župnik, (P. Šmartno v Tuhinju.) 11 (10), — Dol. Kastelic Matija, žpk, 90 (82). — Sv. Gora. Žganjar Ig., župnik. (P. Vače.) 30 (30). — Št. Gotard. Pfajfar Franc, žpk. (P.Trojane.) 57 (46). — Sv. Helena. Rihtaršič Jan., žpk. (P. Dol pri Ljubljani.) 100 (100). — Ihan. Kepec Janez, žpk. (P. Domžale.) 76 (61). — Izlake. Osolnik Fr., eksp. (P. Medija-Izlake.) 61 (63). — Kolovrat. Sušnik Janko, žpk. (P. Medija-Izlake.) 46 (33). — Krašnia, Breceljnik Al., žpk. (P. Lukovica.) 45 (36). — Sv. Križ. Komlanec Anton, župnik. (P. Moravče.) 25 (34). — Sv. Ožbolt. Vadnjal Ant., žpk. (P. Trojane.) 30 (30). — Peče. Borštnar Janko, žpk. (P. Moravče.) 30 (28). — Sv. Planina. — (6), — Sv. Trojica. Markič Jože, duh. (P. Dob.) 24 (25). — Vače. Rihar Ivan, žpk. 56 (50). — Vrhpolje. Jerše Valent., ekspozit. (P.Moravče.) 24 (20). — Št.Vid. Marješič Filip, ekspozit. (P. Lukovica.) 28 (28). — Zlatopolje. Kranjc Jožef, žpk. (P. Lukovica.) 22 (17). 11. Novo mesto. Novo mesto. Kek Fr., vikar. 213 (170). — Bela cerkev. Omahen Ign., žpk, 38 (45). — Brusnice. Šesek Ivan, žpk. 53 (46). — črmošnjice. Oražem Jan., kpl. 12 (—). — Mirna peč. Ravnikar Ant., kapi. 103 "(90). — Podgrad. Češenj And., žpk. (P. Novo mesto.) 25 (21). — Poljane. Lobe Janko, žpk. (P. Toplice.) 6 (5), — Prečna. Šmidovnik Ant., Ant,, žpk. 73 (85). — Soteska. Vole Al„ žpk. (P. Straža.) 30 (22). — Stopiče. Žitnik Franc, župnik. (P. Novo mesto.) 55 (50). — Št. Peter. Vovko Fran, žpk. 113 (102). — Šmarjeta. Perko Ivan, žpk. 84 (60). — Šmihel. Pečnik Ivan, kapi. (P. Novo mesto.) 184 (155). — Toplice. Erzar Franc, žpk. 124 (155). — Vavta vas. Bartel Bertold, žpk. (P. Straža.) 59 (51). — Gor. Sušice. Zoreč Fr,, žpk. (P. Toplice.) 5 (5). 12. Radovljica. Radovljica. Fatur Jak., dek. 139 (118). — Begunje. Zevnik Mih., žpk. 70 (68). — Bled. Oblak Jan., župnik. 149 (130). — Boh. Bela. Drolc Martin, župnik. 120 (100). — Boh. Bistrica. Krajec Andrej, žpk. 136 (118). — Brezje. P. Bonav. Resman. 106 (104). — Breznica. Koprivec Peter, žpk. (P.Žirovnica.) 102 (90). — Dobrava. Klavžar Janez, žpk. (P. Podnart.) 60 (58). — Dovje. Pečarič I Franc, župnik. (P.Mojstrana.) 112 (97). — Gorje. Knific Jož., žpk. 185 (165). — Jesenice. Kastelic Anton, žpk. 258 (306). — Kamna gorica. Zorko Fr., žpk. 94 (80). — Koprivnik. Kres Jos., ž. uprav. (P. Boh. Bistrica.) 56 (67). — Koroška Bela. Žbontar M., I žpk. (P. Javornik.) 170 (147). — Kranjska gora. Čuk Karel, žpk. 127 (121), — Sv. Križ. Krašna Fr., ž. up. (P. Jesenice na Gor.) 45 (35). — Kropa, Kanduč ■ Fr., žpk. 61 (51). — Lesce, — (67). — Leše. Ahačič Matej, žpk. (P. Brezje.) 52 (42). — Ljubno. Juvan Fr., žpk. (P. Podnart.) 34 (36). — Mošnje, Bleiweis Fr., žpk. (P. Radovljica.) 54 (51). — Ovsiše, Ocepek Jožef, žpk. (P. Podnart.) 19 (17). — Rateče, Lavtižar Jos., župnik. (P. Kranjska gora.) 72 (81). — Ribno, Kramar Janez, žpk. (P. Bled.) 84 (81). — Srednja vas. Golf Ant., žpk. 155 (155). — Zasip, — (41). — 13. Ribnica, Ribnica. Skubic Anton, dekan. 265 (244). — Dobrepolje, Presetnik Franc, kaplan, 136 (115). — Dolenja vas. Knafelj Ivan, kaplan. 72 (65). — Draga. Lončar Fr,, župnik. 26 (18). — Gora. Župni urad. (P. Sodražica.) 22 (25). — Sv. Gregor. Krumpestar Franc, župnik. (P. Ortnek.) 93 (81). — Loški potok. Pravhar Jos., žpk. 181 (195). — Rob. Zabukovec Tom., žpk. 60 (55). — Sodražica. Traven Fr., žpk. 159 (141). — Struge, Orehek Andrej, žpk. 60 (57), — Škocijan. Zupančič Iv., žpk. (P. Turjak,) 63 (32). — Turjak, Hiti Franc, župnik. 36 (29). — Velike Lašče. Ramovš Jakob, župnik. 144 (127). — Vel, Poljane, Skrajner Ivan. (P. Ortnek.) 19 (19). — Grčarice. Klemenčič Pavel. (P. Dolenja vas.) 4 (—). 14. S e m i č. Metlika, Cerar Gregor, prošt. 185 (133). — Adlešiči. Peček AL, župnik. (P. Črnomelj.) 38 (33). — Črnomelj, Bitnar Pavlin, žpk. 150 (200). Dragatuš. Novak Jos., župnik, 33 (21). — Planina. Wittine H., žpk. (P. Črnomelj.) 2 (2). — Podzemelj, Jereb Rem., žpk. (P. Gradac.) 45 (40). — Radovica, Novak Matija, žpk. (P.Metlika.) 35 (29). — Semič. Erklavec Rajnerij, kaplan. 89 (103). — Sinji vrh. Kos Lovro, žpk. (P.Vinica.) 14 (10). — Stari trg. Zupančič Fr., žpk. 27 (20). — Suhor, Pavlovčič Jak,, dekan. 40 (35). — Vinica. Kos Lovro. žpk. 96 (48). 15. Š m a r i j e. Šmarije. Pešec Franc, dekan. (P. Šmarije-Sap.) 92 (81). — Javor. Klinec Jem., žpk. (P. Dol. Hrušica.) 40 (24). — Št, Jurij. Debelak Jan., žpk. (P. Grosuplje.) 58 (56). — Kopanj, Kogovšek Ivan, župnik, (P. Grosuplje.) 44 (39). — Lipoglav. Pečarič Martin, žpk. (P. Šmarije-Sap.) 39 (22). — Polica. Bambič Joško, žpk. (P. Višnja gora.) 41 (40). — Št. Vid, Hladnik Janez, žpk. 269 (208). — Stična. Bolcar Bened., ž. uprav. 108 (107). — Višnja gora, Texter Konr., žpk. 142 (140). — Žalna. Šolar Josip, žpk. (P. Višnja gora.) 55 (62). 16. Trebnje. Trebnje. Plantarič Josip, dekan. 171 (147). — Čatež. Povše Henr., žpk. (P. Vel. Loka.) 56 (41). — Mirna. Vrankar Jos., župnik. 74 (82). — Mokronog. Bukowitz H., žpk. 71 (79). — Sv. Križ. Erzin Leop,, žpk. 76 (66). — Sv. Trojica. Vidmar Fr. Ks., župnik. (P. Tržišče.) 50 (37). — Št. Janž. Črnilec Janez, župnik. 118 (105). — Št. Lovrenc. Oblak Anton, žpk. (P. Velika Loka.) 106 (68). — Št, Rupert, Natlačen P., žpk. 135 (114). — Trebelno. Štritof Anton, župnik. 79 (67). 17. Vrhnika. Vrhnika. Kete Janez, dekan. 394 (360). — Bevke. Poljšak Anton, eksp. (P.Vrhnika,) 72 (58). — Borovnica, Strajhar Ivan, žpk. 89 (90). — Črni vrh. Dovč J., žpk. (P. Polhov gradeč.) 43 (34). — Horjul, Nastran Fr., žpk. 116 (94). — Hotedršica, Jarec AL, žpk. 38 (25). — Doi. Logatec. Remškar Val., žpk. 112 (112). — Gor. Logatec. Supin Karel, ž. upr. 84 (71). — Podlipa, Gnidovec Josip, župnik. (P.Vrhnika.) 32 (28). — Polhov gradeč. Štrukelj Janez, žpk. 88 (77). — Preserje, Perčič Mihael, žpk 68 (67). — Rakitna, Zaje Karel, žpk. 33 (19). -Rovte. Sušnik Mat., žpk. 90 (74). — Št. Jošt. Nagode Jos., žpk. 1P. Vrhnika.) 46 (45). — Vrh. Ramšak Fr., ž. upr, (P. Rovte.) 46 (40). — Zaplana. Mihelčič Iv., žpk. (P.Vrhnika.) 33 (36). 18. Žužemberk. Žužemberk. Mali Gr., kapi. 108 (74). — Ajdovec, Žust Ig., žpk. (P. Žužemberk.) 36 (19). — Ambrus. Žavbi iv„ žpk. (P. Zagradec.) 53 (60). — Dobrnič. Rebol Blaž, žpk. 110 (107). — Hinje. Porenta Anton, žpk. (P. Struge.) 17 (11). — Sela, Podlipnik Jos., žpk. (P. Zagradec.) 21 (16). — Šmihel. — (11), — Zagradec, Petrič Gabr., župnik, (P. Zagradec,) 48 (43). Skupno število udov: 25.115 (23.011). Ostale jugoslovanske škoiije. 1. Belgrajska nadškofija in druge. Beograd, Medved Davor., žpk.; dr. Korošec Ant., minister; Smodej Franc, Vodopivec Hilarion, Jugoslovanski klub, msgr. dr. Wagner V., msgr. dr. Madjerec J., Jug. akad. društvo sv. Cirila in Metoda, Jug And., Franjevački samostan v Zemunu, Krčmar O. F., dr. Šuman J„ dr. Pavletič Avg., Golia Drag., dr. Rapotec Fr., Radanovič Josip, Flere Pavle, dr. Jež Franjo, Ulaga Tomaž, Bukovič Ivo, Klemenjak Petar, Likovič Berta, Oblak Janez. Furlan Nežika, Oblak Josip, Kajnovič Slavica, Rakušček Pavlina, Ekonomides Lali, Selan Ivan, Podlesnik Anica, Mešiček Josip., Bardun Fr., Medvešček Vekoslav, Mastnjak Eliz., Erjavec M., Simonič Mar., Serjanc Julka, Kunstl Neža, Kotnik Ana, Bekič Fr., Roth Joško, Lenarčič Lojze, Lasnik Ana, Gorše, Kidrič Amalija, Lukežič Anastazija, Meden Fr., Stanovšek Mar,, Tepin Mar., Kobula Roz., Kobula Kristina, Repe Mici, Čop Kat., Blažin Ivanka, Moškon Ant,, Ambrožič Ivanka, Resnik Josip., Pustovrh Fani, Šuler A., Vuce Rezi, Spacapan Mici, Milojkovič M., Pavlin Mar., Simončič Joža, Jernejčič Jos., Vršnik Fr., Bradaška, Uran Pavel, Prevolčič Ivan, Hribar Joško, Bajde Albin, Štrucel And., Pintar Jak., Satler Berta, Rostohar Franc, Laznik Franc, Dolar Pavel, dr. Wigele Zdravko, Skrinar Mira, dr. Mašič Stanko, Janežič Marjeta, 81. — Repič Fr., ravnat.; Repič Srčan, Repič Borut, 3. — Štister Fr, 85 Bačka Palanka, Sever Ant. (P. B. Palanka.) 1 Cetinje. Prohart Jure, žand. nar. v.; Petek Matija, Marinčič Jos., Sedmak Ante, Puncer Jos., Premzel Ivan, Kink Mih., Likar Fr., Plomberger Mar., Potencin Hel,, Švajncer Alojz.; Nartnik And., voj. žpk.; Abram Jure, Češenj Jerica, (P. Cetinje.) 14 Debar. Šušmelj Mirko F, (P. Debar.) 1 Kragujevac, Kolman Franc. (P. Kragujevac.) 1 Kula. Beg Fran. (P. Kula.) 1 Kumanovo, Vahtar M., sr. vet. (P. Kumanovo.) 1 Novi Sad. Nardin J. Ludovik, Sirnik Jernej. — Kepic Ant., Hrovat Hinko, Pivk Leop., Trampuš Jožef, Vindiš Štefan. (P. Novi Sad.) 7 Novo Kosovo. Pavlin Jos. (P. Priština.) 1 Plevlje. Smrekar Lojze, v. kapeln, (P. Plevlje.) 1 Požarevac. Pivk Steva. (P. Požarevac.) 1 Ruski Krstur. Malacko Janez. (P. R, Krstur.) 1 Subotica, Fabčič Jos., Grbec Anton, Nester Ivanka, Kovačič Fanika. (P. Subotica.) 4 Vel. Bečkerek, Klenovšek K. (P. V. Bečkerek.) I Vršac, Pirkmajer Gabr., š. stan. (P. Vršac.j 1 Zaječar, Bezjak Franjo. (P. Zaječar.) 1 Število družnikov: 2 dosmrtna, 120 letnih. 2. Bosenske škofije. Sarajevo. Dr. Šarič Ivo, nadbiskup. — Slovenski klub, Murko Mih., Jenko Ivan, Urlep Janko, Železnik Ivan, Šubic Jos., Perhaj Jos., Rakar Anton, Pfeifer Val., Hude Vek., Mušič Fr., Bajec Alojzij, dr. Prenj Ferdo, Robek Fran, dr. Kržišnik Anton, Sušnik Stanko, Kos Franjo, dr. Čremošnik Gregor. (P. Sarajevo.) 19 Alipašin most. Paravan Fr., nadc. v p.; Pahor Ign., zid., Vajdner Julka. (P. Alipašin most.) 3 Banja Luka. Samostan trapistov, Baumkircher Franjo, Kocman Stanko, Sirotišče sv. Bernarda (6 izt.) (P. Banja Loka.) 9 Bileča. Cukale Stanko, geometer; Krajnc Janko, Pozderec Vilim, Ferezin Feliks, Zagorc A., Semcov Vikt., Legat Fr., Dugonik M. (P. Bileča.) 8 Doboj. Mauhar Anton. (P. Doboj.) 1 Drvar. Krašovec Ivan. (P. Drvar.) 1 Fojnica. Vričko Riko J. (P. Fojnica.) 1 Grebci. (Herc.) Žlebnik Alojzij. (P. Mokošica.) 1 Han Kumpanija Vitez. Ceznar Duro, duhovnik. (P. Han Kumpanija Vitez.) 1 Modrica. Kotnik don Ivo. (P. Modriča.j 1 Mostar. Marinčič Ig., voj. žpk.; Verhunc Fr., s. nadsv.; Grajžar Maks, b. ravn.; Lokar Ant., gen. št. p. puk.; Arnšek And., s. p. puk.; Mikuš N., p. major; Zupančič Josip, av. kapet.; Grebner Alb., Škerlj Jos., adm. k.; Zorn Božidar, p. kap.; Golob N., art. por.; Blažek Matija, Abram Lavoslav, ad. por.; Pucko Fr., vet. por.; Slapar Ant,, art. poruč.; Završnik Fr., urar; Šunta Jakob, nar.-vodn.; Zbor »Bakula«, Sirotišče šol. sester. (P. Mostar.) 19 Odžak. Mohorič Anto, župnik; Jurič Franjo, župnik-dekan. (P. Odžak.) 2 Podlugovo. Globankar Lambert. (P. Visoko.) 1 Srnetica. Kuk Mar., Petrič Fr. (P. Oštrelj.) 2 Tuzla, J e m c Ant., Mervar Ivan, Degan Jurij, Tratnik Lav., Hartman Jos., Pangeršič Iv., Urankar Anton, Truntič Valentin, Hauptman Franc, Žerjav Ivan. • (P.Tuzla.) 10 Vareš. Čeme Franc., Rozovič fr. E. (P. Vareš.) 1 Visoko. Starman Jos., Starman Marija, Kert Mar., Gruškovnjak Ant., Domicelj Ivana, Pungert Ivan, dr. Mikolji Vinko, Sajovič Iv., Gruškovnjak Fr , Črnologar Ignac. (P. Visoko.) 10 Zavidoviči. Vrh Mihael. (P. Zavidoviči.) 1 Število družnikov: 2 dosmrtna, 90 letnih. 3. Dalmatinske škofije. Dubrovnik. Dr, Malnerič Martin, Dolenc Janko, Udir Jos., Kramarič Ivanka, Grebene Oton, Koren Jos., Miklav Mici, Kopriva Anton, Durjava Albin, Bjelovučič dr. N. Z., Jadrič Ivo, Don Liepopili Ante, Skvarča Ljudevit, Gantar Filip, Don Fabris Spasoje, Don Capurso Karlo, Jamnik Franc. , (P.Dubrovnik.) 17 Knin, Mlakar Jan., orožn. (P. Knin.) 1 Novi Grad. Šiška Janko, dekan (4 izt.). (P. Novi Grad.) 4 Pučišče. Don Krstinič Fran, žpk. (P. Pučišče.) 1 Rab, Knafelj o. Ignacij; Petris Anton, župnik v pok. (P. Rab.) 2 Starigrad. Karnar E d., r. gr. šk.; don Ivanovič Niko, kateh.; don Makjanič Ivo; Plančič Fr., š. d. ur.; Rutar Fr., davk.; Rudolf Mart., stražm.; Rankar Iv., krojač. (P. Starigrad.) 7 Šibenik. Vreča Oton, Voje Stanko. (P. Šibenik.) 2 Število družnikov; 2 dosmrtna, 32 letnih. 4. Djakovska škofija. Djakovo. Sokol Jos., kanonik; dr. Belič Matija, dr. Wiischt Martin, odvjet.; Vodopija Josip, ravn.; Milkovič Fr., as. ph.; Bohm Fr., trg.; Lasser Fran, kapi.; Podržaj Fr., Kavčič Milutin, Pavlič Jož., uradniki; Poznič Janko, Ocvirk Leop., Stare Fran, Strmecki F., Jug M., Hotomar N. (P. Djakovo.) 16 Brod na Savi. Bo^žeglav Franč., Brence Ant., Beguš Olga, Bat Rafael, Bat Roman, Delež Anton, Duradbegovič Mar., Erat Apol., Pogačnik Ljudm., Rehar Iv., Viltužnik K., Viduč Pavla, Novak Jos., Škrabut Ines. — Kuzmič Milodar. (P. Brod n S.) 15 Erdevik. Vigele Ferdo. (P. Erdevik.) 1 Osijek. Živ ko Mihajlo, žpk.; Putrih o. H i n k o , vikar; Ogrizek I., Ogrizek II., Ogrizek III.; Kasper Fr., Horvat Iv., župnika; Vražič Jos., poc. kanon.; Mikulič Andrija, vp. kapi., Sokičič Jos., kateheta; Deutschbauer Stjepan, žpk.; dr. Pelz Stj,, profes.; Kamnikar Jos., učit. glasbe; Medved Anton, prof.; Usmiljenke v Sirotišču, Marijine sestre; Resetzky Rob., dekan; Machulka Milutin, b. r. v p.; Horvat Franjo, Bencina Mar., Kravos Ant., Luzner Ivan, Bončina Franjo, Pivec Pavlina, Roger Frančiška, Ferk o. Joakim, gvard.; Lorenčič br. Vid, Kapucinski samostan. (P. Osijek.) 29 Petrovaradin. Dr. Hočevar Janko, pom. min. s.pol.; Banovšek Silvija, dij. (P. Petrovaradin.) 2 Ruma. Kristl Ferd. (P. Ruma.) 1 Vinkovci. Sever F r., Resinovič Jos., Kokošar Fr., Smuk Ant., Margon Jos,, Vrh Iv., Kovačič Fr., Trost Alojzij, Malgaj And., Vrabec Jos., Suša Ida, Stare Ivan. (P. Vinkovci.) 12 Vrdnik. B a b n i k Rud., Dolinar Alojz, Babnik Ad., Godler Anton., Podlesnik Ant., Skobe Ivan, Kerenc Franč., Boh Jan., Zdouc Mart,, Kovač Mart., Babnik Avg., Čitaonica rud. rad. (P. Vrdnik.) 12 Zemun. Vrečko Jak., Mazi Fr. (P. Zemun.) 2 Število družnikov: 2 dosmrtna, 88 letnih. f 5. Škofija Krk. Krk. Dr. Srebrnič Josip, škof; Dminič Jakob, stolni dekan; Zahija Peter, kanonik; Mrakovčič Ivan, kancler; Lapanja Vek., upravitelj carinarne v p.; Dobršek Andrej, trgovec; Školaris Franjo, redar; Žic Jakob, trgovec; Rajčič Olga, učiteljica; Srebrnič Katarina, Brusič Josipina, Demšar Lucija. (P. Krk.) 12 Vrbnik. Kropeč Štefan. (P. Vrbnik.) 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 13 letnih. 6. S e n j s k a škofija. Glina, žužek Franc. (P. Glina.) 1 Gračac. Gevodeb Jos., Rigler Al., Zdora Avg., Stopar AL, Ferlež J., Robič Iv. (P. Gračac.) 6 Kastav. L a z i č Julij, katehet; Brnčič Mate, Turk Josipa, Ivančič Ivana, Osvalt Mar., Jurinčič Bruno; Košir Ant., žpk.; Sironič Šime, prof.; Bačič Anastaz, Bačič Val.; Hvala Adolf, žpk,; Sinčič Iv., Dukič Milena; Sironič Met., uč. (P. Kastav.) 14 Otočac. Planina Fr., prof. (P. Otočac.) 1 Trsat. Franjevački samostan, Treči red sv. Franje, Grgič Vjek., Novak Jos., Može Iv., Golob Franjo, Nemec Ivanka, Vičič Ivanka, Dolenec Marija. (P. Trsat.) 9 Zamet. Ponikvar Ad., carinik. (P. Zamet.) t Število družnikov; 2 dosmrtna, 30 letnih. 7. Škofija S k o p 1 j e, Prizren. Dr. Cnidovec lv. Fr., biskup; Plantarič A L, konzult.; dr, Knavs Fr., kane.; Vimpolšek SI., prof.; Farkaš Slavko, kapetan; Klančar Al., Bajuk Ciril, Klančar Leopold, Jarc Stanko, Marijine sestre. (P. Prizren.) 10 Bitolj. T u m p e j And., župnik; Bezjak Janez, Domanjko Al., Rakuša Mart., Šmuc Rad., Herrmann Jož., Marinič Matija, Pečar Jož., Vrhovšek Simon, Ramšak Fr., dr. Pertot Ivo, Strguljc Mart., Emeršič Ivan, Ukmar Rud., Mikolič Janko, Vogrinec Slavko, Vodenik Jož., Krumpak Iv., Husova Mara, Jezernik Pav., Emeršič Ant., Jamnikar Janko, Kraljič Pav., Orehek Ivanka, Rakuša Metod, Skoberne Jožef, Ozimič Fr., dr. Marič Ado, Lukež VI. (P. Bitolj.) 29 Orahovac. Nadlužnik J., or. n. (P. Orahovac.) 1 Skoplje. Bukovič o. Anton, duhovni pomočnik; dr, Janžekovič Fr., Krčmar Mirko. (P. Skoplje.) 3 Število družnikov: 2 dosmrtna, 41 letnih. 8. Zagrebška nadškofija. Zagreb. Legan Ivo, žel. ur.; Kastelic Robert, Konrad Jož., Žele And., Maček Ant., Kosi Josip, Petrovčič Fani, Skvarcy Emilija, Sila Št,, Praznik Al., Tomažič Bož., Gebauer Vilim, Jermančnik M., Mihevc Fr„ Arko Ivan, Semec Ivan, Konštantin Jos., Sagadin Fr., Mrak Vid, Praznik Anton. — B a š Jož., Gašperlin Ivo, Hrovat Silv., Nigl Fran, Pilko Št., Šolar Angela, Štrukelj Fr. — Kikl Lud., Senker Karlo, uradnika. — Fras Rado, orož. nar.; Maurer Št., or. podn. — Pemič Ant., Robek Jožefa, dr. Mikolič Stanko S., Meršol Milka; Prosen Josip, prof.; Sestre milosrdnice, Pleninger Ter., Ožir M., Radovanič Ana, dr. Skaberne Fr., Vidrajs Anica, Vizjak Josipa. (P. Zagreb.) 43 Cernik. Habjan o. Benvenut. (P. Cernik.) 1 Čakovec. Tišler o. Timotej, Magdalenič Iv., Šoltič Ana, Gjumbir T., Šimon Jer., Hari Jos., Posavec A., Jug Mar., Špiranec Mih., Špiranec Fr., Sopčič Karlo, Dokša Jos., Blazinarič Fr. (P. Čakovac.) 13 Donje Pazarište. Mandič Mar. (P. D. Pazarište.) 1 Dugaresa. Rovšnik Matija, Rovšnik Jurij, Grebenšek Luka, Petelinšek Matevž, Trošt Anton, Novak Jož., Osebik Maks, Šmid Iv., Jagodic Ivan, Lampreht L., Padar A., Kodrin M.; Čunko Marko, katehet; Vošnjak M., Rež Mar., Kovač AL, Wohl-gemut Marija, Menih Terezija. (P. Dugaresa.) 18 Goričan. Kristovič Jos., kaplan; Pavličič Julka, Šercer Ant., trg. (P. Goričan.) 3 Gor.Mihaljevec. Tkalec Franjo, župnik (23 izt.) (P. Macinec.) 23 Grabrovnik. Kerman Jos., Novak Jos., Tkalec M., Klovar Fr., Krištofič Vikt., Krištofič Fil„ Trstenjak Ant., Živkovič Jakob, Golenko Jurij, Žižek Anton, Bogdan Fr., Tkalčič Karel, Dvanajščak Ant., Novak Pav., Kovačič Tom., Trstenjak Jos., Cmčeč Ivan, Petovari Ištvan, Črešnjovec Terezija, Puconja Ivan, N o v a k T o m a ž, (P. Štrigova.) 21 Grahovljani. Kokot Adam, krojač. (P. Sirač.) 1 Koprivnica. Dom Presv. Srca. (P. Koprivnica.) 1 Križovljan. Mirth Ferdinad. (P. Vinica.) 1 Ljubeščica. Majsec J., žpk. (2 izt.) (P. N. Marof.) 2 Molve. Žnidaršič Ter., učit. (P. Molve.) 1 Mursko Središče. Levačič Ivan, Novak Jos., Muhvič Jak., Muhvič Jan., Cofek Kat., Levačič A., Bračko Jos., Poznič Fr., Palnec Anton, Ravnikar Ivan, Špolarič Mart., Horvath Mihael, Krakhakel Martin, Perhač Fran, Cofek Fran, Horvath Fran. (P. Murko Središče.) 16 Podturen. Zavrl Marija. (P. Podturen.) 1 Štrigova. Zadravec Fr., Ambruš Št,, Belovič Fr., Belovič Barb., Belovič Mart., Bogdan Julijana, Golenko Avgust, Horvat Iv,, Kerman Fr., Krištofič Albert, Kutnjak Mart., Kutnjak Pav., Lovrenčič F., Lopuh Imbro, Nemec Ant., Podgorelec Ant., Stojko Iv., Šranc Tom., Terčič Lud., Trstenjak Jož.,Valentič Matija, Zanjkovič Marija. (P. Štrigova.) 22 Varaždin. Franjevački samostan, Košutič Toma, žpk.; msgr. Prosenik Matija; Šic M., gospa; Kapucinski samostan, Canjuga o. Anzelm, Reberc o.Ivan, Goričan o. Ciril, O. Cap. — Makuc Josip, priv. veter. (P. Varaždin.) 9 Varaždinske Toplice. Zadravec AL, zač. kons. žpk.; Kukovič Gabriel, ravnatelj; Hajdukovič Josip, župnik. (P. Varaždinske Toplice.) 3 Zlatar. Mlinar Anton, Albreht Anton, kapi.; Cimerman Katarina; Habjanič Franjo, fin. podpr.; dr. Poje I., sodnik; Vlajnič Ivan, Majsec Josip, župnika. (P. Zlatar.) 7 Število družnikov: 3 dosmrtni, 184 letnih. Skupno število udov: 613 (534). Italija. Število družnikov: 31 dosmrtnih, 45 letnih = 76. Razne države. Avstrija. Brixlegg. Šinkovec Ivan. 1 Donawitz, Glastovec Ivan, kovač; Marenk Adalb., Rozman Ant., Košir Ant., Simič J., Delavec Fr., Waidhofer Katarina. 7 Kainbach. Šmavc Franc. 1 Kaindorf. Petek Neža; Tušek Jožef, pos.j Kavšek Frančiška, Rafolt Terezija. 4 Knittelfeld. Kuttin Karolina, Schnidler Alojzija. 2 Wien. Dr. Picigas Leopold, Pirnat Bern., Rizzoli Emil, Gabler Tončka, Kafka Nežka. 5 Število družnikov: 4 dosmrtni, 16 letnih = 20. Nemčija. Karnap bei Essen. Zveza slovenskih katol. društev v Nemčiji (5 izt.). 5 Buer. Oblak Franc, Derčar Jos., Kolar Vincenc, Hafner Andrej, Ploj Josip. 5 Buer-Resse. Pečnik Ivan, Oražem Ivan, Jakopič Ant., Mesnik Ant., Kraševec Jožef, Selič Ivan, Dolinar Ivan, Kokalj Jožef, Ravnikar Ant., Hvala Neža, Anžič Mart., Podpečan Frančiška, Krhlikar Jožefa, Koren Ant., Volčko Franč., Kralj Alojzija, Ušnik Marija, Žagar Elizabeta, Strajhar Marija, Zalar Ana, 20 Dortmund-Eving. Fischer Viljem, kapi.; Steiner Ernest, Strekar Franc, Britovšek Fr., Medved Ant., Grabner Fr., Mramor Jož., Mramor Jož,, Veternik Franc, Zupan Neža. 10 Habinghorst. Borišek Fr., Ropat Blaž, Eržišnik Ivan, Fink Jožefa, Janož Eliz., Gerbajs Mar., Butala Viljem, Izlakar Jožef, Siter Jurij, Uranc Anton, Štrajt Franč., Cuder Anton, Kolenc Ant,, Lomšek Marija, Vodenik Jožef, Grivec Marija, Jaršovec Anton, Silič Franc, Skoberne Franc. 19 Hamborn. Društvo sv. Barbare, Burnik Jakob, Oražen Peter, Vidovšek Fortunat, Šuštar Franc, Pungerčar Fr., Kodela Jožef, Smole Iv., Orehovec Marija, Trentel Ivan, Testan Franc, Škerjanc Ivan, Perzin Aleš, Omers Anton, Dremota Jakob, Sternat Ignacij, Oražem Ivan. 17 Hamborn-Marxloh. čič Jožef, Malis Anton, Kočar Ivan, Jereb Franc, Višnar Jak., Cizerle Frančiška, Zapušek Marija, Košir Jožef. 8 Holthausen. Boštjanšič Ivana, Hrovat Ant., Ulčar Ivan, Jazbinšek Simon. 4 Gerthe bei Bochum. Gobec Ant., Mahkota Fr., Vrtovšek Jurij, Zoreč Fr., Filipič Marko, Čampa Jožef, Holcar Albin, Inkret Jakob, Onič Jožef, 9 Gelsenkirchen. Koncilje Anton, Plaveč Franc, Rajer Ivan, Aubel Anton, Trebušak Jakob, Novak Matevž, Ramšak Mih,, Turk Franc, Tepaj Jera. 9 Mengede bei Dortmund. Pestotnik Ant., Krašovec Ant., Zupan Fr„ Romih Mart., Slabe Fr. 5 Meerbeck-Mors. Lindič Ivan, Zorko Matija, Les Jožef, Nadrah N., Zakšek Mart., Hribernik Fr., Ašič Ivan, Bozin Jožef, Urana Florijan, Tovornik Jernej, Krivec Avgust, Stražar Alojzij, Poreberšek Fr., Ašič Fr., Dernovšek Ivan, Knap Iv„ Plahutnik Matija, Bajt And,, Jančič N., Sotlar Iv., Pajtler Fr., Dolenc Marija, Likar Ivan, Krajšek Alojz, Lorbek Ant., Sapotnik Mar., Cepin Mih., Krivec Ant. 28 Lintiort-Mors. Kutnar Mihael, Senegačnik Ant., Lebenišnik Mat., Brecelj Jož., Goloraj Franč. 5 Borbeck. Lorgar Florijan, Thaler Martin. 2 Schonebeck bei Essen. Ramšak Jož. (3 izt.) 3 Osterfeld. Šnek Ivan, Jane Franč., Šalamon Fr., Pire Mar., Hilšbergar Karel, Društvo sv. Barbare, Rožnovenska bratovščina, Ogorevc Ivan, Breščak Karel, Jane Marija, 10 Castrop-Rauxel, Borišek Fr. z družino. 1 Gladbeck. Tensundern Božidar, Pokovec Fr., Društvo sv. Barbare, Bolnica sv. Barbare, Berlec Miha, Kostanjevic Anton, Jerina Janez, Dobrave Antonija, Langer Janez, Jurič Ant., Češka Ivana, Jazbez Janez, Urh Jernej, Rogar Janez, Dolšak Marija, Hervol Ant., Potočnik Jan., Kokalj Janez, Starina Uršula, Sikošek Jurij, Urankar Sim., Južnik Fr„ Vodenik Fr., Dobrave Miha, Čepin Aleksander, Novak Ant., Knez Jan., Škraber Miroslav, Gorše Jan., Gril Jože, Možgan Jož., Potočnik Fr., Lončar Mar., Lončar Mart,, Batič Sim., Zavodnik Vincenc, Sever Jan., Vernik Mih., Mlekuš Mar., Lončar Mar., Bartovšek Vene., Tomenjšek Franc, Vovk Uršula, Udovč Jan., Lapornik Franč., Merhaut Jan., Kovač Jan., Kovač Jan., Leskošek Mar., Bevc Mar., Murn Mar., Žagar Fr., Simone Fr,, Ritenšek Mar,, Sintič Jož., Zapušek Tom., Ramšak Fr., Kunstelj Karel, Kozole Jož., Jurežič Fr., Možgan Fr., Hočevar Jan., Kotar Ign., Strajhar Anton, Vovk Filip. 65 Kellersberg. Svetlin Franc. 1 Mausbach. Flamm Hermina. 1 Osterfeld. Skobe Anton z družino. 1 Pforzheim. Wolf Neža. 1 Pullach. Jugoslovanski filozofi D. J. 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 230 letnih = 230. Belgija. Winterslag. Društvo sv. Barbare (6 izt.). 6 Število družnikov: — dosmrtnih, 6 letnih — 6. Razni kraji. Praha (ČS). Ing. Arh Ivan; dr. M ur ko Matija, prof.; dr. Herič Fran, dr, Volkar Andrej, Skrbinšek Jos., prof.; Cvetnič Lavoslav, Jugoslov. katol. akad. društvo »Krek«, Šedivy Jan. 8 Šlapanice (ČS). Koudelka Alojz, župnik. Mericourt Čoron (Francija). Zupančič Rudolf. 1 Sofija (Bolgarija). Katholische Kirche, 1 Število družnikov; 2 dosmrtna, 9 letnih = 11. Amerika. I. Združene države (U. S. A.). Colorado (Colo.). Denver. Rev. J u d n i č J., žpk. , (2 izt.), Boje And. in Kat., Blatnik John, Baudek Fr. J — Leadville. Rev. T r u n k J. M. (5 izt.), Jamnik j John, Jamnik Mat., Rus Neža, Rus Martin, Ponikvar Anton, Ponikvar John. — Pueblo. Rev. Zupan Ciril (13 izt.), Spilar Josip, Škof Regina. 31 Indiana (Ind.). Indianapolis. Komlanc Luis, Koren Ana, Gerbek Jeni, Gerbek Fr., Mervar Jos., j Glais Mar., Cesnik Mart,, Gnander Frank, Može j Ana. 9 Illinois (111.). Chicago, Knjigarna Amerik. ' Slovenec (10 izt,), Koren Frank, Gottlieb John, Darovec Alois. — Joliet. Rev. Plevnik John (2 izt.), j Plut Aleš, Butala Kat, — La Sale. Rev. Šaloven j Francis. — Lemont, Rev. Snoj Benigen (10 izt.), j Terstenjak B., Fraus J. — Morris. Rev. Plaznik J. i — Peru. Rev. Šolar Vencesl., O. S. B. 32 j Kansas (Kans.). Ellinwood. Rev. Podgoršek A. P., 1 žpk. v p. — Fredonia. Bambič Jenny. — Kansas City. Stimec Anton, Poje Jakob. 4 i Michigan (Mich.). Houghton. V. Rev. Rezek Ant., i — Laurium. Ruppe Joseph, 2 Minnesota (Minn.). Eveleth. Rev. Leskovec Ant. (4 izt.). — Faribault. Rev. Vilman Ant. — Greaney. j Babich Ign., Škraba Pet., Kasun Jože, Starič Ant., Novak Mart,, Žgajnar Jože, Flak Ign. — Hopper. Preschern Mary. — Rice. Rev, Trobec John, j Rev. Trobec Joseph, Legat John, Seliškar Frank, Slivnik Joseph, Trobec Lusi. — St. Michael. Rev. Mikš -Anton. — St. Paul. Rt. Rev. Msgr, Ogulin j Anton. 21 New York (N. Y.). New York. Rev. B e g e 1 j K-, 1 župnik; Cuznar Jakob, Čagram Matej, Češko Katy, \ Danič Mary, Gril Ivanka, Holešek John, Hude Ign., j Jakopič Avg., Jazbec Mar., Jeglič John, Keršmanec j Rudi, Kobilca Val., Končan Metod, Kočar Mar., j Kralj Angela, Krč Ana, Likar Jože, Ogrinec Pavle, j Ovca Vinc., Pavlič Val., Pavlič Kat., Petek Peter, j Poje Mary, Remec Cilka, Swensheg Elsi, Tomec j Mar., Ulčar Ivanka, Vidic Anton., Vilar Ant., Vojska j Fr., Zabret Mina, Zidar Mar., Zobec Matilda, Zorman j John. — Brooklyn. Škrabe Jos., Anžlovar Ant., 1 Beljan Anton, Burgar Francka, Cvetkovič John, j Češarek Alois, Čik Mar., Felicjan Jos., Hodnik Jos., ] Grum Jernej, Kerkovič Jos,, Lustik Karel, Murn Mart., Nakrst Pavle, Slabič Jakob, Starin Anton, j Žagar Frank, — Herkimer. Martellotti Angelo. — Lockavvanna. Sraka Stjepan. 54 j Nebraska (Nebr.). Omaha. Playh Fr. Ant. 1 Oregon (Ore.), Portland, Šubic George. 1 Ohio (O.). Barberton, Rev. Bombach A. L., Beg j Frank, Brunski Ana, Kaserman Jak., Krantz A., ; Lekšan Jož., Podpečnik Jož., Pristov Kat,, Rataj j John, Ujčič John, Dormish Uršula. 11. — Bridgeport. Hočevar Mihael, Hočevar Anton, Hoge Pet., ; Gregorič Fr., Longar John, Fabijan Josip, Puharič j Alojzija z družinami. 7. — Cleveland. G r d i n a J., 1 Slovenska knjigarna (10 izt.), Rev, Jager Matija, Grdina Ant., Pire Franč., Setnikar Mihael, Svigelj Fran, Žigon Jak., Cook Mar., Flajnik Matija, Mulec Marija, Ogrin Jos., Širaj Marija, Beseničar Joseph, Drenšek Ana,' Trček Ivan, Bašca Ant,, Debelak Al., Šercelj Ant., Malovrh Jurij, Hace BI., Grdina John, Peterlin Ivan, Novak Frances, Gornik Mar., Pire Fr., Novak Ant., Fidel Antonija, Starin Fr., Gregorač Ant., Slokar Fr., Topariš Fr,, Novak Mar., Novak Pavla, Umek Franc, Kostajnšek Ant., Žele Mihael, Žabkar Metod, Slak Al., Golič Ant., Zakrajšek A., Ponikvar Jos., Snyder Hel., Spilar Ana, Lokar Iv., Gornik Ivana, Kolar Ivana, Hribar Jurij, Hrovat Jos., Adamič Jos., dr. Kern Fr. J., Rev. Ponikvar B. F., Valtar Ana, Udovič John, Koželj Ivanka, Lavrič Anton, Kosten Franc, Lach John (2 izt.), Gruden Ter., Jarc Jos., Istinič Mar., Slov. čitalnica Collinwood, Golič Ant., Petkovšek Terez., Hrvatin Jurij, Rezel Josip, Grebene Roza, Laušin Josip, Delisimunovič Pet., Zakrajšek Matija, Čampa Jos., Škufca Ana, Lorber Mih., Omersa Mar., Skebe Jera, Markolja Št., Smolko Jurij, Markež Angela, Prišel Ivana, Pezdirc Iv,, Knez Mih., Erjavec Jož., Zupane Ivan, Potokar Ivan, Levstek Ivan, Kostelc Alojzija, Somrak Ant., Lenaršič Ivan, Bajt Andrej, Sajovic Fr„ Kramar Ivan, Lah Apol., Modic Jos., Župančič Ign., Pišek Iv., Tomič Rozi, Sever Ivan, Dragolič Fr., Ličar Jos., Breskvar Fr., Brancelj Fr., Maly Hel., Novak Leopold, Meglic Jos., Terpin Ernest, Zakrajšek Fr., Frankovič Anton, Pikš Jos., Jerina Jakob, Porenta Marg., Ježek John, Krajnc Jožefa, Mulec John, Žitko Fr., Kovač Mar., Glavič Josip, Kastelič Anton, Lausche Franc., Kenik Fr., Lach F rane, Jakopič Anton, Čermelj Marija, Hrvat Ivan, Cerkvenik Rud., Hočevar Frank, Bohinc Frances, Tahija Jos. 137. — Rev. Oman J. J. (2 izt.), Rev. Gnidovec Albin, Slamnik Agn., Habjan Fr., Erjavec Frank, Valenčič Ant., Lindič Fr., Globokar Anton, Štepic Jožefa, Vencel Frank, Vrček Jožef, Hrovat Martin, Perko Fr., Štrekel John, Miserko Avgust, Mauer Mar., Zrimšek Jož., Grden Louis, Smrekar Frank, Hočevar Jož., Škufca Jož., Urbančič Jera, Jerič Jožef, Petrič John, Glavič Terez., Tomažin Ant., Bizjak Pet., Mirtel Mart., Turk Jož., Šušteršič John, Winter John, Perko Agn., Planinšek Frank, Perko John, Gliha Frank, Ajdešek Ant., Gnidovec Mike. 37. — Kuhar George, Groceries; Kuhar Jos., Kuhar Ana, Trček Frank, Močilnikar Frank, Pokelšek Mart., Kovačič Val., Samsa Jera. 8. — Karlinger Karel. — Collinwood - Cleveland. Rev. Slaje.Milan, Anzlin Mar., Berlan Mih., Brezar Mar., Ferjančič Ivan, Hrastar Mar., Ivančič Frank, Ivančič Jos., Jerkič Alojz, Jalovec John, Kogovšek Pav., Kovačič Frank, Kralj Agnes, Leskovec Mar., Mesec John, Mivšek Frank, Osredkar Anton, Pernuš Mart., Rakar Mart., Skerl Mar., Smrekar Mar., Stermole Uršula, Sedej Ter., Starich Joseph, Terček Mar., Zupančič Mar., Pire Anton, Prime Mar., Zaman Jožefa, Prostor Mar. 30 231 Pennsylvania (Pa.). A1iquippa. Rev.Potočnik Rud., — Allison Park. Levar Josepha. — Bridgeville. Rev. M o d a r A. F., Durnovšek Luka, Rainer Mart., Kos Marjana, Šeurich Fr., Martinčich John, Krek John, Čadež Jakob. — Forest City. S i v i c John, Kovačič Karel, Molek John, Švigel Marija, Novak Frank, Grum Matija. — Johnstown. T o m e c And., Pešič Mar., Rovan Mar., Gund Agn., Klučar Rosie. — Pittsburgh. Rev. Škur Josip, Golobič John (4 izt.), Mavrinc Mat., Valenčič Jos., Golobič Fr , Jordan Anton, Habijan Anton, Pavlakovič Mat., Kunčič Mat,, Vidina Jos., Berkopec Fr„ A^ilešič Nik., Kroteč Jos., Butkovac Jos., Brožič Frances, Valenčič Fr., Hajnrihar Al., Pikel M., Veselic G., Starešinič George, Vidina Mihael, Dekleva Anton, Berdik Mar., Sute Mat., Dolmovič Jos., Bašel Jos., Persetič Fr., Bohor Mih., Križnik John, Slovenska čitalnica, Šnelar Jos., Stavdehar George, Bohorič Jos., Balkovec Jos., Gerdun Nik., Pavlešič John, Koledar 1929. Čadonič Frank, Koge Mar., Tomec Viljem, Škof J., Fabec Ant., Kompare Alojz, Gorup Mar., Šepec M., Zbašnik Ant., Gašperič John, Golobič Mar., Veselic Jos., Zelnikar Ant., Gorišek Neža, Stajdohar John, Ivanič Mat., Cestnik Alojz, Spišič Frank, Vajdetič Mar., Vidina Mat., Pavlakovič Frank, Hlebec John, Cvetič Fr,, Klobučar Pet., Adlešič Jos,, Antlogar Mar. ; dr. Škur Anton, M. D. — Želko John. — Steelton. Rev. Gladek Luke (2 izt.), Rev. Petričak Jernej, O. F. M,, Kofalt Marko, Hren Ant,, Rev. Bratina Ant., Guštin Jure, Papič Anton. Zlogar Ant., Kastelc Ant., Kozjan Mar,, Petrašič Anton, Benkovič Janko, Slobodnik Marko. — Wilkes Barre. Mosser Anthony, Rogel John. Resnik Franc. 105 South Dakota (So. Dak.). Roscoe. Rev. Smoley John C. i Washington (Wash.). Enumclaw. Verhovnik Agn. — Puyallup. Malnerič Mat. 2 Wisconsin (Wisc.). Sheboygan. Kržišnik Marija. ~ Willard. Rev. Novak John (4 izt.), Košak Luis, Toleni Mary. 7 Wyoming (Wyo.). Ročk Springs. Kržišnik Ang. 1 Število družnikov: 7 dosmrtnih, 495 letnih = 502. II. Južna Amerika. Buenos Aires (Argentinija). Naglich Miguel. 1 Rio de Janeiro (Brazilija). Turk Francisco. 1 S. Paulo (Brazlija). Dernovšek Anton, Ambrož Ivana, 2 Lima (Peru). Onout Jakob, pos. in trg. 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 5 letnih — 5. Afrika. Aleksandrija. Čadež o. A d o 1 f , Šolske sestre, Cijan Hortenzi/a, Kaučič Ana, Zaje Franc, Kranj c Ema, Stegenšek Nežika, Škrabe Terez., Besednjak Justina, Novak Marija, Podberšič Marija, Slov. katol. izobr. društvo (3 izt.), Breginc Willy, Sulič Pepina, Tušar Marija. 17 Kairo. Stanet P. Evgen, Koban Lovrenc, Cotič Jožefina, Densa Mici, Kanonik Fani, Marvin Ter., Mozetič Mar., Ravnikar Pavla, Susič Pavla, Valenčak Marija, Zwolf Terez., Neimenovan, Slov. društvo, 13 Lydenburg (Transvaal). Musar Jož., misijonar, 1 Število družnikov: 3 dosmrtni, 28 letnih — 31. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1928 so vstopili kot dosmrtni člani tile udje in pristopnino vplačali v Matico: 3367. t 3368. > Delavska zbornica v Ljubljani Din 900-— 3369. J 3370. Šolska knjižnica v Preski . . » 300 — 3371. Ferk Franc, Domžale .... » 300 — 3372. Ing. Arh Ivan, Praga .... » 300 — 3373. Črne Terezija, Sostro .... » 300'— 3374. Osemrazredna osnovna šola v Toplicah, Zagorje ob Savi . » 300-— 3375. Lozej Marica, franč. župnija v Mariboru........» 300'— 3376. Dr.Slokar Ivan, gen.ravn., Ljub- ljana .........» 300 — Skupaj Din 3000 — R Imenik umrlih dosmrtnih udov. Naznanili so se nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu, ter se priporočajo v molitev in blag spomin: 902. Bernik Valentin (756), župnik, Komenda. 903. Dolenec Oroslav (1069), svečar, Ljubljana. 904. Glasenčnik Jan, (1410), Razbor, Slovenjgradec. 905. Jerič Jožefa (1598), Trebnje. 906. Kržišnik Jožef (1883), prof,, Št. Vid n. Ljubljano. 907. Limpl Valentin (1396), prost, Celovec. 908. Nemanič Martin (1164), župnik v p., Mekinje. 909. Dr. Pirnat Ferd. (3230), odvetnik, Slovenjgradec. 910. Pivec Štefan (819), dekan, Vuzenica. 911. Rakun Jožef (2420), Šmartno na Paki. 912. Sadar Ivan (2794), župnik, Koprivnik v Boh, 913. Stare Janez (833), Srednja vas v Boh, 914. Vrhnjak Ivan (1573), Pameče. 915. Sablačan Miha, trgovec, Glinje, Pregled udbv Družbe sv. Mohorja 1928. Škofije in dežele Šteje udov do-smrt. letnih vkup od 1. 1927 več manj Krška škofija . . Lavantinska škofija Ljubljanska škofija Ostale jugosl. škof. Italija..... Razne države . . Amerika . . . . Afrika..... 100 536 773 15 31 6 7 3 2383 21.421 24.342 598 45 261 500 28 2483 21.957 25.115 613 76 267 507 31 426 2104 79 172 112 176 4 ' 1 Skupaj . 1471 49.578 51.049 2893 181 več 2712 Statistični izkaz Mohorjanov v letu 1928. Velik prijatelj Mohorjeve družbe, svetnik Jan. Zabukovec, nam je poslal ta prezanimivi pregled o gibanju članov Družbe sv. Mohorja v letu 1928. Odbor mu je zelo hvaležen in priobčuje statistiko v Koledarju. Statistični izkaz Mohorjanov je izkaz, ki s številkami pove, koliko naročnikov je bilo v posameznih župnijah in dekanijah ljubljanske in lavan-tinske škofije in v vsej Sloveniji. Ko pravim, »koliko naročnikov je bilo«, ne mislim absolutnega, to je pravega števila naročnikov, ampak števila naročnikov v odstotkih, to je števila, ki pove, koliko naročnikov je bilo v vsaki župniji, dekaniji, škofiji in vsej Sloveniji na 100 prebivalcev. To število nam pokaže pravo sliko. Ko smo dosedaj čitali v Koledarju, koliko naročnikov je bilo po posameznih župnijah v tekočem in preteklem letu, si nismo mogli napraviti prave slike, koliko je vsaka župnija napredovala ali nazadovala, ker se absolutno število nič ne ozira na število prebivalcev in je zato župnija z več prebivalci izkazovala sicer večje število naročnikov kot maloštevilna župnija, pa je zadnja lahko daleč prekosila prvo. Naj pojasni to zgled. Recimo: župnija s 400 prebivalci izkazuje 40 naročnikov, župnija s 4000 prebivalci pa 200 naročnikov. Na videz ima zadnja župnija več naročnikov, v resnici pa jih ima po razmerju prebivalcev polovico manj kot prva. Pri župniji s 400 prebivalci, kjer je 40 naročnikov, pride na vsakih 100 prebivalcev 10 naročnikov, to je 10 odstotkov prebivalstva, pri župniji s 4000 prebivalci, kjer je 200 naročnikov, pa pride na 100 prebivalcev samo 5 naročnikov, to je 5 odstotkov prebivalstva. Že dve leti po vrsti je izšel statistični izkaz Mohorjanov v Domoljubu za ljubljansko in v Slov. Gospodarju za lavantinsko škofijo. Letos je tak izkaz za obe škofiji, torej za celo Slovenijo, ki jo tvorita te dve škofiji, v Koledarju Družbe sv. Mohorja. Ta izkaz naj kaže, kako je razširjena Družba sv. Mohorja po posameznih župnijah, dekanijah in škofijah Slovenije in v Sloveniji sploh. Naj bo ogledalo, v katerem se lahko ogleda vsaka župnija, koliko ima vneme in gorečnosti za najstarejšo slovensko kulturno ustanovo, in koliko veselja do dobre knjige. Ta izkaz naj bo tudi izpraševanje vesti za Slovence, kako podpirajo dober tisk. Dandanes, ko protiverski tisk preplavlja Slovenijo, je dolžnost vsakega zavednega krščanskega Slovenca, da dela zoper slab tisk s tem, da podpira dober tisk. Družba sv, Mohorja nudi zdravo, poučno in koristno berilo po tako zelo nizki ceni, da mora biti že precej brezbrižnosti in malomarnosti za dobro tam, kjer nimajo smisla za Družbo sv. Mohorja. Ta izkaz pa naj bo slednjič tudi bodrilo k plemeniti tekmi, da se po župnijah dvigne število naročnikov. Vsak naj pogleda, na katerem mestu stoji njegova domača župnija. Pogleda naj, koliko župnij je spredaj, ne, koliko jih je zadaj, in naj pri svojih znancih, ki še niso naročniki Mohorjevih knjig, dreza, da se vpišejo in tako domačo župnijo dvignejo do prvih mest, Po vrsti sledijo najprej izkaz Mohorjanov v ljubljanski škofiji po župnijah in dekanijah in vsej škofiji, potem enak izkaz mohorjanov v lavantinski škofiji in slednjič izkaz mohorjanov po župnijah in dekanijah v vsej Sloveniji kot celoti. Pred vsako župnijo, ozir. dekanijo, je spredaj številka. Ta pove, na katerem mesti^ je župnija ali deka-nija po številu naročnikov v primeri z drugimi župnijami in dekanijami. Za imenom župnije je številka v oklepaju. Ta številka pove, na katerem mestu je bila župnija 1, 1927, Na koncu je številka, ki pove, koliko naročnikov je na sto prebivalcev v župniji, dekaniji, škofiji. Da je bilo mogoče župnije pravično uvrstiti, sem moral vpo-števati tudi odlomke. Ako n. pr. znese odstotek 5'475, pomeni ta številka, da pride na 100 prebivalcev 5 naročnikov in nekaj čez, na 1000 prebivalcev bi prišlo 54 naročnikov in nekaj čez, na 10.000 prebivalcev 547 naročnikov in nekaj čez, na 100.000 prebivalcev 5475 naročnikov. Opombe k posameznim izkazom sledijo za vsakim izkazom posebej. Izkazi so namreč tako poučni, da je vredno, si jih dobro ogledati. Podal bom le nekatere opazke, čitatelji pa si lahko napravijo še svojo sodbo. 1. Bevke (12)...... 17 142 67. 2. Boh. Bela (4)..........16 000 68. 3. Lese (6).......15 476 69. 4. Motnik (1)............15-458 70. 5. Sv. Križ nad Jes. (11) . 15*000 71. 6. Javorje pri Litiji (30) . 14*659 72. 7. Vranja peč (7) . . . . 14*418 73. 8. Mošnje, Brezje (3) . . 13*982 74. 9. Črnuče (5)......13*888 10. Kamna gorica (14) . . . 12*929 75. 11. Velesovo (8)..........12*837 76. i 12. Lom (9)..............12*500 77. t 13. Mavčiče (13)..........12*000 78. 14. Turjak (26)............11*960 79. 15. Bukovščica (18) . . . 11*764 80. 16. Reteče (12)..........11*666 81. 17. Ribno (16)............11*066 82. 18. Goriče (10)............11*000 83. t 19. Javor (170) ..........10*810 84. 20. Križe (27)............10*433 85. 21. Mekinje (28)..........10*341 86. 22. Sv. Gregor (32) .... 10*333 87. 23. Preska (137)..........10*279 88. 24. Sv. Jošt n. Kranjem (25) 10*176 89. 25. Sv. Helena (22) .... 10*000 90. 26. Tunice (60)............9*782 91. 27. Ježica (15)............9*777 92. 28. Št. Vid nad Ljublj., zavod 93. sv, Stanislava (23) . . 9*747 94. 29. Zali log (36)..........9*640 95. 30. Vodice, Skaručina (63) . 9*596 96. 31. Kropa (39)............9*523 32. Besnica (29)..........9*504 97. 33. Trboje (17)............9*493 98. 34. Begunje pri Cerkn, (35) 9*384 99. 35. Radovljica (41) .... 9*379 100. 36. Št. Ožbalt (59) .... 9*345 101. 37. Podbrezje (34) .... 9*186 102. 38. Rateče (20).......9*000 103. 39. Sv. Katarina n. Lj. (50) . 8*974 104. 40. Sv. Lenart (43) .... 8*867 105. 41. Žabnica (48)..........8*809 106. 42. Sora (27)..............8*737 107. 43. Rova (56)............8*630 108. 44. Šenturška gora (21) . . 8*571 x09. 45. Gorje (51)......8*518 110. 46. Homec (33)............8*474 111. 47. Horjul (69)............8*309 112. 48. Trstenik (52)..........8*291 49. Koprivnik (24) .... 8*235 113. 50. Dražgoše (47)..........8*222 114. 51. Preddvor (42) .... 8*197 115, 52. Št. Jakob ob Savi (40) . 8*150 116. 53. Kranjska gora (49) . . 8 094 117. 54. Peče (54)..............8*086 55. Novo mesto (75) . . . 8*076 118. 56. Železniki (62)..........7*975 119. 57. Duplje (58)............7*966 120. 58. Dobrava pri Kropi (55) . 7*761 121. 59. Št. Lovrenc (129) . . . 7*709 122. 60. Ljubljana: Trnovo (45) . 7*612 123. 61. Krško (93)............7*600 124. 62. Dovje (79)............7*451 125. 63. Lipoglav (159)..........7*386 126. 64. Ljubljana: stolnica (65) 7*368 127. 65. Vrh (sv. Trije kralji) (92) 7*360 128. 66. Kranj (83)............7*347 129. 3) 0) 0) I. Ljubljanska škofija. a) Po župnijah, Stara Oslica (85) . Dol (73) . : . . . Zaplana (46) . . , Zaplana (46) . . . Šmartno pod Š. g. Smlednik (64) , . Podlipa (88) . . . Šmartin p. Litiji i. Litija (167 in 19) . . Št. Peter pri N. m. • Soteska (126) . . Dol. Logatec (67) Ihan (72) .... Vrhnika (84) . . . D. M. v Polju (99) Srednja vas v B, Želimlje (102) . . Bled (98) .... Štanga (76) . . . Tržič (107) , . . Boh. Bistrica (100) Lbčine (87) . . . Višnja gora (86) . Begunje p. Lescah (82) Planina p. Rakeku (77) Ljubno (61)..... Rovte (183)..... Čemšenik, Izlake (66) Gora (57)...... Koroška Blea (106) . Jezersko in Št. Andraž (38)........ Brdo, Št. Vid (81) . . . Naklo (78)..... Komenda (122) .... Predoslje (103) .... Št. Gotard (156) . . . Stara Loka (90) . . . Breznica (110) . . . . Sv. Duh (139) .... Gor. Logatec (118) . . Cerknica (124) .... Zg. Tuhinj (115) . . . Sostro (71)..... Blagovica (165) .... Št. Jurij pri Šm. (135) Struge (89) ..... Črni vrh nad Polhovim gradcem (142) . . . Škofja Loka (108) . . Selca (125)..... Čatež pri Zapl. (158) Nevlje (101) .... Moravče, Sv. Križ, Sv. Troj., Vrhpolje (127) Grahovo (109) . . . Vič (112)...... Javorje n. Šk. L. (106) Št. Jošt n. Polh. g. (90) Loški potok (97) Banja loka (162) Zlato polje (166) Dobrnič (117) . Davča (44) . . Rakitna (203) . Ambrus (91) . Sodražica (150) 7*272 7*200 7*173 7*142 7*068 6*950 6*911 6*882 6*848 6*818 6*808 6*787 6*769 6*754 6*681 6*679 6*621 6*535 6*251 6*476 6*470 6*454 6*445 6*434 6*432 6*428 6*404 6*376 6*374 6*362 6*319 6*300 6*250 6*241 6*222 6*150 6*142 6*083 6*059 6*054 5*984 5*981 5*882 5*858 5*842 5*810 5*802 5*769 5*708 5*657 5*613 5*611 5*538 5-.500 5*495 5*440 5*395 5*365 5*316 5*314 5*314 5*300 5*300 30. Krašnja (154) .... 5*300 31. Rudnik (145) .... 5*283 32. Ljubljana: Franč. (176) 5*275 33. Kamnik, Radomlje (178)..............5*227 34. Vel. Poljane (116) . . 5*205 35. Brezovica (132) . . . 5*202 36. Babno polje (95) . . . 5*152 37. Fara p. Kostelu (119) 5*128 38. Unec (138)..........5*067 39. Dob (113) .....5*045 40. Sp. Tuhinj (155) . . . 5*017 41. Ribnica (140) .... 5*000 42. Domžale (141) .... 4*951 43. Ljublj.: Sv. Jakob (133) 4*888 44. Kresnice (148) . . . 4*883 45. Gozd (131).....4*857 46. Škocijan p. Turj. (223) 4*846 47. Polica (168)..........4*823 48. Ajdovec (227) . . . 4*812 49. Vel. Lašče (174) . . . 4*766 50. Mokronog (114) . . . 4*720 51. Šmartin pri Kr. (157) . 4*698 52. Mengeš, Groblje (143) 4*675 53. Ovsiše (161) .... 4*634 54. Leskovica (164) . . . 4*625 55. Metlika (190)..........4*625 56. Sv. Trojica (204) . . 4*625 57. Preserje (121) . . . 4*620 58. Špitalič (163) .... 4*607 59. Št. Vid pri Stični (187) 4*595 60. Svibno (136) .... 4*587 61. Stari trg p. Ložu (177) 4*528 62. Sorica (188) .... 4*526 63. Radeče p. Zid. m. (181) 4*466 64. Bučka (128)..........4*464 65. Radovica (184) . , . 4*435 66. Sela pri Kamn. (230). 4*369 67. Kolovrat (199) .... 4*356 68. Kopanj (197) .... 4*335 69. Stična (152)..........4*320 70. Jesenice (120) .... 4*300 71. Vavta vas (180) . . . 4*253 72. Trebnje (182) .... 4*253 73. Dobrova (173) .... 4*251 74. Žalina (153).....4*166 75. Prežganje (160) .... 4*153 76. Toplice, G.Sušice (123) 4*108 77. Mirna (144)..........4*088 78. Št.Janž (186) .... 4*054 79. Krka (—)......4*043 80. Kostanjevica (175) . . 4*033 81. Nova Oslica (148) . . 4*000 82. Hotederšica (225) . . 3*958 83. Sela p. Šumberku (198) 3*929 84. Cerklje p. Kranju (172) 3*891 85. Šmihel p. N. m. (151) 3*828 86. Bela cerkev (146) . . 3*800 87. Šenčur, Hrastje, Olše- vek, Voglje (191) . . 3*786 88. Črnomelj (104) .... 3*780 89. Kovor (169)..........3*750 90. Rob (189).......3*726 91. Dobovec (222) .... 3*703 92. Polhov gradeč (192) . 3*686 93. Polšnik (170) .... 3*666 94. Šmarjeta (224) .... 3*652 8* 195. Trata (208)..... 196. Zagradec (200) . . . 197. Dolenja vas (195) . . 198. Št. Vid n. Cerk. (240) . 199. Dobrepolje (213) . . . 200. Šmarije (209) . . . . 201. Sv. Gora (193) . . . . 202. Sv. Križ p. Litiji (214) 203. Trebelno (237) . . . . 204. Kokra (149)..... 205. Hotič (216)..... 206. Borovnica (196) . . . 207. Žužemberk (220) . . . 208. Janče (229)..... 209. Vinica (246)..... 210. Dole (215) ..... 211. Ljubljana: Sv. Peter (194)....... 212. Osilnica (205) . . . . 213. Stranje (210)..... 214. Mirna peč (212).... 215. Brusnice (221) .... 216. Št. Lambert (179) . . . 217. Bloke (202)..... 218. Tomišelj (134) . . . . 219. Adlešiči (228) .... 220. Ig (211)....... 3636 3550 3-463 3-445 3-400 3-370 3-363 3-304 3-207 3-206 3-205 3-200 3176 3166 3120 3 066 3-044 3-044 3-037 3 029 3-027 3-000 2-984 2-909 2-883 2-837 221. Leskovec (185) .... 222. Podgrad (233) .... 223. Primskovo (220) . . . 224. Raka (219)..... 225. Sp. Šiška (—)* . . . . 226. Cerklje ob Krki (226) 227. Vače (232)..... 228. Št. Rupert (232) . . . 229. Zagorje (241) .... 230. Kočevje (250) .... 231. Studenec (206) .... 232. Prečna (217)..... 233. Sv. Križ p. Kost. (234) 234. Sv. Trojica v Trž. (243) 235. Semič (238)..... 236. Stopiče (245) .... 237. Zdihovo (—) .... 238. Boštanj (239)..... 239. Št. Jurij p. Kum. (235) 240. Velika Dolina (231) . 241. Suhor (242)..... 242. Čatež ob Savi (218) . 243. Sava (94)...... 244. Češnjice (244) .... 245. Draga (252)..... 246. Podzemelj (249).... 247. Stari trg p. Črn. (254) b) Po dekanijah. 2-833 2-777 2-724 2-720 2-717 2-692 2-658 2-638 2-514 2-511 2-464 2-296 2-285 2-272 2-200 2-200 2-181 2-181 2-139 2-071 2-040 2-000 1-866 1-833 1-733 1-657 1-500 248. Dragatuš (256) .... 249. Škocijan p.Mokr. (251) 250. Spodnji log (263) . . 251. Št. Jernej (247) . . . 252. Sinji vrh (255) .... 253. Poljane p. Topi. (261) 254. Grčarice (—) .... 255. Golo (253)..... 256. Hinje (259)..... 257. Nemška loka (258) . . 258. Čermošnjice (—) . . . 259. Planina nad Črn. (257) Lesce (31)..... Poljane n. Šk. L. (74) . Zasip (130)..... Sv. Planina (171) . . . Žiri (207)...... Šmihel p. Žužemb. (248) Stara cerkev p. K. (260) Stari log (262) .... Preloka (—)..... Borovec (—)..... Gotenica (—) .... Koprivnik p. Koč. (—) Polom (—)..... Reka Kočevska (—). . Topla reber (—j . . . 1-434 1-415 1-403 1-365 1-320 1-200 1-000 0-922 0-850 0-833 0-714 0-625 0-000 0-000 0-000 o-ooo 0-000 0-000 o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo o-ooo 1. Radovljica (1) , . . . . 7-160 7. Cerknica (9) . , . . . 5-138 2. Kranj (2)...... . 6-613 8. Stara Loka (4) . . . . 4-984 3. Ljubljana, okolica (3) . 6-527 9. Šmarije (11) .... . 4-822 4. Bočna (7)..... . 12-307 10. Ribnica (12) .... . 4-707 5. Vrhnika (6)..... . 5-917 11. Ljubljana, mesto (7) . 4-367 6. Moravče (8) .... . 5-672 12. Litija (10)..... . 4-052 13. Trebnje (13).....3*813 14. Novo mesto (14) . . . 3"764 15. Žužemberk (16) .... 3*425 16. Leskovec (15) .... 2667 17. Semič (17)......2*644 18. Kočevje (18).....1769 c) Vsa škofija: 4-757. Iz 255 župnij in 4 duhovnij, ki niso župnije (Sv. Jošt, Davča, Bevke, Zdihovo), imamo izkaz naročnikov. Iz 15 župnij ni nobenega izkaza. Med temi 15 je 8 župnij, ki so leta 1927 izkazovale naročnike, letos pa nič. Brez naročnikov gotovo tudi letos niso. Najbrž je poverjenik zamudil pravočasno od-poslati naročnino za knjige. Od ostalih 7 župnij je 6 kočevskih z nemškim prebivalstvom in je razumljivo, zakaj ni nič naročnikov. Slovenska župnija Preloka pa že več let ne izkazuje nobenega naročnika. Zakaj ne, morejo vedeti le tisti, ki poznajo ondotne razmere, jaz jih ne poznam, zato se vzdržim vsake sodbe. Do letošnjega leta je bil Motnik na prvem mestu. Tudi letos je sicer napredoval po številu naročnikov, a kljub temu je bil potisnjen na četrto mesto. Zastavo so mu prevzele Bevke. Z 12. mesta 1. 1927 so se 1.1928 dvignile na prvo mesto in tako dosegle v tekočem letu prvenstvo. Iz letošnjega izkaza kar vidimo, kako so nekatere župnije tekmovale za prvenstvo. Bohinjska Bela in Leše le malo zaostajata. Sploh se opaža splošen napredek v ljubljanski škofiji. Kar velja za duhovno življenje: Kdor ne napreduje na poti popolnosti, nazaduje, to velja letos pri delu za Mohorjevo družbo. Župnija, ki ni napredovala, ki je ohranila isto število naročnikov kot lani, je nazadovala, je bila v vrsti potisnjena nazaj. Da, celo, če je nekoliko napredovala, je bila potisnjena nazaj. To je razveseljivo znamenje. Opaža se splošno gibanje za napredek. Župnija, ki je po številu naroč- nikov nazadovala, je bila umevno radi tega zelo potisnjena nazaj. Zelo so napredovale sledeče župnije: Javorje pri Litiji od 30. na 6. mesto, en vzrok je, ker je letos število prebivalstva izkazano precej manjše; Javor pod Ljubljano kar za 151 mest, Preska za 114 mest (tu se vidi, kaj zmore poverjenik, — prej je bil drugi); Tunice za 34, Vodice za 33, Št. Lovrenc za 70, Krško za 32, Lipoglav za 96 mest. Šmartin pri Litiji je napredoval za 93 mest, glavni vzrok je ta, ker je zraven šteta Litija, nisem namreč mogel dobiti pravega števila naročnikov za Litijo, kjer se vpisujejo še iz drugih župnij. Soteska je napredovala za 50, Želimlje za 40, Rovte za 91, Št. Gotard za 55, Blagovica za 56, Čatež pri Zaplazu za 43, Banja loka za 39, Zlato polje za 42, Rakitna za 76, Ljubljana frančiškani za 44 mest, ker je odpadla Sp. Šiška, Kamnik za 45, Škocijan pri Turjaku za 77, Ajdovec za 79, Sv, Trojica za 48, Sela pri Kamniku za 64 mest. Napredovale so še druge, a naj čitatelj sam primerja, kako. Zelo pa so nazadovale: Mokronog za 36, Bučka za 36, Jesenice za 50, Toplice za 53, Mirna za 33, Šmihel pri Novem mestu za 34, Bela cerkev za 40, Črnomelj za 84, Kokra za 55. Sava za 149 mest zato, ker ni izkazanih naročnikov, ki so iz savske župnije vpisani v Litiji. Kdo bo prihodnje leto nosil zastavo? Bohinjska Bela naj dobi 9 naročnikov več, Leše 4, pa bodo Bevke potisnjene nazaj, — če ne bodo napredovale! Izkaz po dekanijah kaže od lani nekoliko iz-premenjeno sliko. Dekanija Stara Loka je iz četrtega mesta potisnjena na osmo. Glavni vzrok: iz Poljan in Žirov ni izkazanih nič naročnikov. Radovljica je sicer še vedno na prvem mestu, a odstotek naročnikov je padel, ker iz dveh župnij ni nobenega izkaza. Dolenjske dekanije so še vedno na zadnjih mestih, najvišje stoje Šmarije, ki so na 9. mestu. Vsa ljubljanska škofija izkazuje 4*757 odstotkov, to se pravi: na vsakih 21 prebivalcev pride en naročnik Mohorjevih knjig. Lepo je to, a še več se lahko doseže. Poverjeniki na delo! 1. Gor. Ponikva (1) ... 13*832 2. Gotovlje (8).....13-076 3. Sv. Peter v Sav. dol. (5) 12 676 4. Bočna (7) .....12-307 5. Gomilsko (6).....12-013 6. Marija Reka (9) ... 11-842 7. Marija Nazaret (4) . . . 11-204 8. Šmihel nad Moz. (3) . . 10*638 9. Zdole (98)...... 9-829 10. Sv. Martin ob Paki (11) 9-263 11. Solčava (15).....9-125 12. Ruše (10)...... 9 000 13. Žalec (13)......8*947 14. Veržej (—)......8-714 i 15. Prihova (41).....8'443 16. Sele (16)......8*278 17. Brežice (28).....8'031 18. Negova (18).....8-017 19. Sv. Križ priMarib. (2) 7*882 20. Sv. Frančišek (20) . . 7-653 21. Slovenjgradec (34) . . 7-234 22. Št. Ilj pri Velenju (22) 7*150 23. Šmartno ob Dreti (23) 7*083 24. Sv. Križ pri Ljut. (25) 7*066 25. Sv. Lenart n.Lašk. (120) 7*029 26. Planina (43)..... 6*839 27. Sv. Pavel pri Preb. (21) 6*802 28. Razbor p. Slov. gr. (24) 6*715 29. Črna gora (35) .... 6*611 30. Vuhred (42)..... 6*600 31. Pameče (30)..... 6*583 32. Laško (78)...... 6*565 33. Sv. Bolfenk v SI. g. (79) 6*526 34. Sv. Marjeta p. R. Topi. (137)....... 6*507 35. Št. Vid nad Vald. (27) 6*451 36. Sv. Andraž v SI. g. (39) 6*442 37. Sv. Jakob v SI. g. (31) 6*433 38. Selnica ob Dr. (14) . . 6*396 39. Polzela (38)..... 6*379 40. Sv.Mihael pri Šošt. (32) 6*270 41. Luče (117)......6*230 42. Zavrče (54).....6*100 43. Jarenina (64) ..■>.. 6*083 44. Braslovče (60) .... 6*000 45. Rečica (46)..... 5*968 46. Sp. sv. Kungota (49) . 5*937 47. Kotlje (44)...... 5*925 48. Nova Štifta (69) . . . 5*903 49. Št. Janž na Dr. p. (53) . 5*879 50. Čadram (50).....5*715 51. Kebelj (26) ..... 5*684 52. Ormož (144)..... 5*663 53. Št. Lovrenc n.Dr.p. (55) 5*641 54. Dol, Hrastnik (57) . . 5*640 55. Sv. Miklavž p. S. g. (68) 5*600 56. Vransko (62)..... 5*546 57. Sv. Peter n. Kr. g. (127) 5*538 58. Bele vode (106) . . . 5*511 II. Lavantinska škofija. a) Po župnijah. 59. Sv. Danijel pri Pr. (59) 5*471 60. Studenice (61) .... 5*454 61. Cirkovce (63) .... 5*444 62. Sv. Marjeta n. Pt. (73) 5*403 63. Slov. Bistrica (51) . . 5*388 64. Buče (29) ..... 5*384 65. Sv. Jurij ob Tab. (67) 5*372 66. Sv. Jedert (37) . . . 5*357 67. Gornji grad (77) . . . 5*319 68. Črešnjevec (47) . . . 5*282 69. Sv. Jurij v SI. g. (97). 5*235 70. Št. Ilj v Slov. g. (105) 5*233 71. Ponikva ob j. ž. (47) . 5*087 72. Stari trg (58) .... 5*072 73. Vurberg (85) .... 5*013 74. Ljubno (95)..........5*000 75. Sv. Ožbalt ob Dr. (87) 5*000 76. Sv. Primož na P. (82) 5*000 77. Poljčane (72) .... 4*925 78. Sv. Miklavž n. L. (56) 4*875 79. Makole (93)..........4*862 80. Strojna (84)..........4*854 81. Dobrna (194) .... 4*776 82. G. Radgona (221) . . . 4*770 83. Teharje (66) .... 4*748 84. Videm (70).....4*716 85. Trbonje (107) .... 4*714 86. Sv. Tomaž p. Orm. (71) 4*690 87. Sv. Trojica v SI. g. (92) 4*683 88. Sromlje (90) .... 4*682 89. Podčetrtek (89) . . . 4*631 90. Beltinci (128) .... 4*622 91. Zg. Polskava (100) . . 4*603 92. Sv. Marjeta ob P. (81) 4*545 03. Podgorje (66) .... 4*531 94. Polenšak (112) . . . . 4*482 95. Kamnica (109) . . . 4*481 96. Sv. Andrej n. Polz. (40) 4*473 97. Središče (91) .... 4*464 98. Velika Nedelja (118) . 4*458 99. Sv. Rok ob Sotli (173) 4*432 100. Ribnica na Poh. (74) 4*415 101. Sv. Peter pri Mar. (94) 4*308 102. Sv. Križ na Slat. fl03) 4*29* 103. Mala Nedelja (83) . . 4*296 104. Skale (108)..........4*240 105. Griže (52) ..........4*233 106. Sv. Jurij ob j. ž. (76) . 4*212 107. Loka (142).....4*181 108. Guštanj (75).....4*158 109. Brezno (80).....4*137 110. Kapela pri Rad. (115) 4*118 111. Vuzenica (86) .... 4*107 112. Sp. Polskava (102) . . 4*044 113. Pernice (202) .... 4*030 114. Svetinje (122) .... 4*012 115. Sv. Martin na P. (164) 4*000 116. Šmartno pri Šal. (108) 3*993 117. Maribor: franČ. (123) 3*971 118. Ljutomer, Cezanjevci (110).......3*930 119. Koprivnica (153) . . . 3*913 120. Kozje (180)..... 3 855 121. Sv.Anton v Sl.g. (138) 3-793 122. Št. Ilj pod Turj. (119) 3-787 123. Žiče (139)...... 3-783 L24. Sv. Andraž v H. (239) 3*775 125. Vitanje (149) .... 3-728 126. Laporje (104) .... 3*722 127. Sv. Duh na O. v. (158) 3*678 128. Ptuj, mestna ž. (111) . 3*646 129. Vojnik (121).....3*555 130. Šmartin pri SI. g. (124) 3 538 131. Zavodnje (143) . . . 3*501 132. Sv. Marko n. Pt. (145) 3*500 133. Črešnjice (45)..... 3*483 134. Celje (148) .....3*446 135. Svečina (168)..... 3*400 136. Maribor: Sv. Magda- lena, Studenci (161) 3*400 137. Šmartno v R. d. (96) . 3*400 138. Slivnica (134) .... 3 384 139. Šmarje pri Jelšah (150) 3*369 140. Ojstrica (147) .... 3*363 141. M.Širje (126) .... 3*359 142. Sv. Martin p. V. (129) 3*327 143. Pilštajn (l4l) .... 3*259 144. Črna (131) .....3*251 145. Dolič (146) .... 3*250 146. Sv.Lenart v Sl.g. (136) 3*233 147. Loče (176) ..... 3*230 148. Špitalič (154) .... 3*201 149. Limbuš (116).....3*200 150. Sv. Jurij ob Šč. (157) . 3*199 151. Kostrivnica (212) . . . 3*163 152. Kapla (133).....3*157 153. Stoprce (211) .... 3*157 154. Sv. Urban p. Pt. (114) 3*156 155. Libeliče (159) .... 3*142 156. Rogatec (170) .... 3*066 157. Bizeljsko (188) .... 3*052 158. Sv. Barbara v H. (213) 3*027 159. Maribor: stolnica (174) 3*027 160. Sevnica (183) .... 3*011 161. Prevalje (167) .... 2*963 162. Javorje pri Prev. (101) 2*922 163. Št. Janž pri Vel. (204) 2*917 164. Sv. Jurij ob Pesn. (192) 2*912 165. Sv.LovrencvSl.g. (165) 2*911 166. Sv. Anton na Poh. (17) 2*891 167. Bogojina, Strehovci (197)........ 2*888 168. Zreče (193)..... 2*888 169. Pišece (166)..... 2*868 170. Rajhenburg (169) . . . 2*857 171. Ptuj: Sv.Peter in Pavel (179)....... 2*777 172. Sv. Marija v P. (118) . 2*753 173. Sv. Barbara p. V. (171) 2*736 201. Polje pri Podč. (216) 2 000 231, Dravograd (233) , . . M17 174. Konjice (172) .... 2*691 202. Sladka gora (214) . . 1950 232. Remšnik (189) , . . Mil 175. Sv. Rupert n. L. (198) 2-690 203. Dobova (187) .... 1-915 233. Dobje (227) .... 0 998 176. Sv. Jakob v Gal. (156) 2*686 204. Jurklošter (215) . . . 1-901 234. Marija Snežna n. Vel. 177. Sv. Peter na M. s. (162) 2 666 205. Muta (207)..........1*863 (222)..............0-920 178. Fram (132)..........2*623 206. Trbovlje (224) .... 1*832 235. Žusem (236) .... 0*720 179. Sv. Venčesl (185) . . . 2*608 207. Črneče (—)..........1*818 236. Cankova, Skakovci 180. Št. Jernej pri L. (178) 2*600 208. Marenberg (208) . . . 1*791 (241) ....... 0*501 181. Sv. Bolfenk n. K. (135) 2*594 209. Sv. Peter p. Sv. g. (201) 1*789 237. Gor. Lendova (242) . 0*456 182. Sv. Lovrenc n. P. (196) 2*566 210. Majšperg (199) . . . 1*785 238. Dol. Lendova, Hotiza, 183. Hajdina (160) .... 2*566 211. Prevorje (151) .... 1*782 Petešovci, Benica 184. Sv. Lenart pri Vel. N. 212. Murska Sobota (227a) 1*726 (244)..............0*381 (181 )..............2*562 213. Artiče (227) .... 1*632 239. Sv. Jurij v Pr. (245) . 0*292 185. Sv. Vid na Plan. (190) 2*518 214. Sv. Trojica v Hal. (239) 1*618 240. Vel. Dolenci (0—) . . 0*077 186. Zibika (191)..........2*500 215. Sv. Florijan o. B. (184) 1*597 Kančovci (243) . . . 0 000 187. Gor. Sv. Kungota (88) . 2*462 216. Sv. Sebeščan (238) . . 1*585 Zagorje (177) .... 0*000 188. Sv, Kunigunda na Poh. 217. Podsreda (218) .... 1*578 Hoče (155)..........0 000 (182 )..............2*444 218. Črensovci (237) . . . 1*576 Tumišče (152) .... 0*000 189. Frankolovo (175) . . . 2*429 219. Kapele (225) .... 1*478 Nova cerkev (140) . . 0*000 190. Dramlje (163) .... 2*392 220. Zabukovje (240) . . . 1*466 Tinje (99) ..... 0*000 191. Sv. Rupert v SI. g. (186) 2*359 221. Sv. Vid p. Grob. (226) 1*461 Mozirje (33) .... 0*000 192. Stranice (195) .... 2*272 222. Št. Vid pri Pt. (205) . 1*415 Sv. Benedikt v Slov. g. 193. Kalobje (200) .... 2*237 223. Apače (219) .... 1*385 (19) ..............0*000 194. Sv. Ana na Kr. (210) . 2*236 224. Št. Janž p. Drav. (220) 1*382 Mežica (12).....0*000 195. Žetale (228) . . . 2*119 225. Slivnica (234) . . . 1*346 Skomarji (—).... 0*000 1%. Velika Polana (—) ■ ■ 2*118 226. Sv. Ema (231) .... 1*264 Sv. Jernej n. M. (—) 0*000 197. Sv. Miklavž p. O. (130) 2*111 227. G. Petrovci (229) . . 1*243 Koprivna (—).... 0*000 198. Martjanci (206) . . . . 2*107 228. Sv. Štefan p. Ž. (232). 1*181 Markovci (—).... 0*000 199. Tišina (203)..........2*025 229. Sv. Jošt n. Kozj. (235) 1*156 Pertoča (—) .... 0*000 200. Olimje (230) .... 2*009 230. Razbor p. Zid. m. (217) 1*153 Dobrovnik (—) ... 0*000 b) Po dekanijah. 1. Braslovče (1) .... 7*691 11, Maribor, levi dravski 19. Mežiška dolina (9) . . 3*125 2. Gornji grad (2) . . . . 6*088 breg (6)............3*893 20. Rogatec (24)..........3*046 3. Šaleška dolina (4) . . 5*514 12. Maribor, desni dravski 21. Nova cerkev (19) . . . 2*850 4. Jarenina (10) .... 5*416 breg (11)......3*811 22. Šmarje (23) ..........2*830 5. Celje (3) ...... 4*931 13. Konjice (17)..........3*610 23. Zavrče (22) ..........2*757 6. Stari trg (7)..........4*573 14. Dravsko polje (8) . . 3*534 24. Kozje (21)......2*588 7. Vuzenica (5)..........4*435 15. Videm (20) ..........3*479 25. Marenberg (25) .... 2*231 8. Ljutomer (16) .... 4*113 16. Laško (15)............3*367 26. Dravograd (27) . . . 2*030 9. Slov. Bistrica (12) . . 4*088 17. Ptuj (18) ............3*250 27. Doljna Lendova (26) . 1*699 10. Velika Nedelja (14) . 4*022 18. Sv. Lenart v SI. g. (13) 3*211 28. Murska Sobota (28) . 0*852 c) Vsa Škofija: 3*535. Lavantinska škofija izkazuje število naročnikov iz 240 župnij. Nobenega izkaza še ni iz 15 župnij. Od teh je 9 župnij, ki so lansko leto izkazovale naročnike, ostale župnije so povečini nemške oziroma madjarske. Splošno je lavantinska škofija letos nazadovala, četudi je nekaj župnij zelo napredovalo. Nazadovanje je toliko, da se ne more splošno reči: Župnija, ki ni napredovala, je nazadovala. Več je župnij, ki so se dvignile na višje mesto, čeravno niso napredovale po številu naročnikov, dvignile so se celo na višje mesto nekatere, ki so po številu naročnikov nazadovale. Prvenstvo je ohranila Gorenja Ponikva. Go-tovlje, ki so bile lani na osmem mestu, so ji pa letos že za petami. Naj pridobe 6 novih naročnikov, pa ji prihodnjič vzamejo zastavo, če se ne podviza in dvigne števila naročnikov. Izredno so napredovale Zdole za 89 mest, Sv. Lenart nad Laškim za 95, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah za 133, Luče za 76, Ormož za 92, Sv. Peter na Kronski gori za 70, Bele vode za 48, Dobrna za 113, Gor, Radgona za 139, Pernice za 89, Sv. Andraž v Halozah za 115, sv. Barbara v Halozah za 55 mest itd. Znatno so nazadovale: Sv. Križ pri Mariboru, ki je padel z drugega mesta na 19. mesto, Buče, ki so nazadovale za 35, Sv. Andrej na Polzeli za 46, Griže za 53, Črešnjice za 88, Javorje pri Prevaljah za 61, Sv. Anton na Pohorju za 149 (!), G. Sv. Kungota za 99 mest itd. Po dekanijah je veliko izpremembe. Prvo mesto je ohranila braslovška dekanija, Jarenina se je dvignila z desetega na četrto mesto, Ljutomer s 16. na 8., Maribor levi breg pa je padel s 6, na 11. mesto, Dravsko polje z 8, na 14. mesto itd. Čeravno vsa škofija izkazuje par naročnikov več od lani, je vendar odstotek letos nižji, ker se je pomnožilo število prebivalstva. Vsa škofija izkazuje 3*535 naročnikov na 100 prebivalcev, to se pravi, na vsakih 28 prebivalcev pride en naročnik. Gotovo bi se dalo število dvigniti, če bi bilo tudi drugod toliko vneme, kakor se opaža v nekaterih župnijah, zlasti še v tistih, ki niso siromašne. 1. Bevke........17-142 2. Bohinjska Bela .... 16-000 3. Leše ........15-476 4. Motnik .......15-458 5. Sv. Križ nad Jesen. . . 15*000 6. Javorje pri Litiji . . . 14'659 7. Vranja peč.....14-418 81 Mošnje ....... 13-982 9. Črnuče .......13"888 10. Gornja Ponikva . . . 13-832 11. Gotovlje.......13-076 12. Kamna gorica .... 12-929 13. Velesovo ......12*837 14. Sv. Peter v Sav. dol. . 12-676 15. Lom ........12-500 16. Bočna........12-307 17. Gomilsko ......12-013 18. Mavčiče ......12-000 19. Turjak........11-960 20. Marija Reka.....11-842 21. Bukovščica .....11-764 22. Reteče .......11 "666 23. Marija Nazaret .... 11*204 24. Ribno........11-066 25. Gorice . .'.....11000 26. Javor........10"810 27. Šmihel nad Mozirjem . 10-638 28. Križe........10-433 29. Mekinje.......10"341 30. Sv. Gregor......10-333 31. Preska .......10*279 32. Sv. Jošt nad Kranjem . 10-176 33. Sv. Helena .....10*000 34. Zdole........9-829 35. Tunice........9-782 36. Ježica........9*777 37. Št, Vid nad Ljubljano . 9*747 38. Zali log.......9-640 39. Vodice........9596 40. Kropa........9523 41. Besnica.......9"504 42. Trboje........9*493 43. Begunje pri Cerknici . 9*384 44. Radovljica......9*379 45. Št. Ožbalt......9*345 46. Sv. Martin ob Paki . . 9-263 47. Podbrezje......9*186 48. Solčava.......9-125 49. Ruše ........9-000 50. Rateče........9-000 51. Sv. Katarina nad Lj. . 8"974 52. Žalec ....... . 8-947 53. Sv. Lenart......8'867 54. Žabnica.......8-809 55. Sora......... 8*737 56. Veržej........8-713 57. Rova ........8*630 58. Šenturška gora .... 8*571 59. Gorje........8*518 60. Homec .......8*474 61. Prihova.......8-443 62. Horjul........8-309 63. Trstenik.......8-291 64. Sele . ........8-278 65. Koprivnik......8'235 66. Dražgoše.......8-222 67. Preddvor ....... 8*197 III. Vsa Slovenija skupaj. a) Izkaz po župnijah. 68. Št. Jakob ob Savi . . 8*150 69. Kranjska gora .... 8*094 70. Peče........8*086 71. Novo mesto.....8-076 72. Brežice....... 8 031 73. Negova.......8-017 74. Železniki......7-975 75. Duplje.......7-966 76. Sv. Križ pri Moriboru 7-882 77. Dobrava pri Kropi , 7-761 78. St. Lovrenc .... 7-709 79. Sv. Frančišek .... 7-653 80. Ljubljana: Trnovo. . 7-612 81. Krško .......7-600 82. Dovje .......7-451 83. Lipoglav......7-386 84. Ljubljana: stolnica . 7-368 85. Vrh (Sv. Trije Kralji) 7-360 86. Kranj .......7-347 87. Stara Oslica .... 7-272 88. Slovenjgradec .... 7-234 89. Dol ........7-200 90. Zaplana ......7-173 91. Št.Ilj pri Velenju . . 7-150 92. Zapoge.......7*142 93. Šmartno ob Dreti . . 7-083 94. Šmartno pod Šm. g. . 7*068 95. Sv. Križ pri Ljutomeru 7-066 96. Sv. Lenart nad Laškim 7-029 97. Smlednik .....6-950 98. Podlipa ......6-911 99. Šmartin pri Litiji . . 6-882 100. Št. Peter pri Novem m. 6"848 101. Planina ....... 6-839 102. Soteska ......6*818 103. Dol. Logatec.....6*808 104. Sv. Pavel pri Prebolda 6-802 105. Ihan........6-787 106. Vrhnika......6*769 107. D. M. v Polju .... 6-754 108. Razbor pri Slov.gr. . 6-715 109. Srednja vas v Boh. . 6-681 110. Želimlje ......6*679 111. Bled........6*621 112. Črna gora .....6-611 113. Vuhred.......6-600 114. Pameče.......6-583 115. Laško .......6-565 116. Štanga.......6535 117. Sv. Bollenk v Slov. g. 6-526 118. Tržič........6-521 119. Sv. Marjeta pri R. T. . 6-507 120. Bohinjska Bistrica . . 6-476 121. Lučine.......6"470 122. Višnja gora.....6*454 123. Št. Vid nad Vald. . . 6-451 124. Begunje pri Lescah . . 6"445 125. Sv. Andraž v Slov. g. . 6-442 126. Sv. Jakob v Slov. g. . 6-433 127. Planina pri Rakeku . 6"433 128. Ljubno.......6432 129. Rovte .......6-428 130. Čemšenik......6"404 131. Selnica ob Dravi . . 6-396 132. Polzela.......6-379 133. Gora........ 6 376 134. Koroška Bela .... 6"374 135. Jezersko in Št. Andraž 6*362 136. Brdo........6*319 137. Naklo .......6*300 138. Sv. Mihael pri Šošt. . 6-270 139. Komenda......6*250 140. Predoslje......6"241 141. Luče.........6-230 142. Št. Gotard.....6222 143. Stara Loka.....6"150 144. Breznica......6-142 145. Zavrče.......6-100 146. Jarenina......6-083 147. Sv. Duh ......6-083 148. Gornji Logatec . . . 6"059 149. Cerknica......6*054 150. Braslovče......6-000 151. Zg. Tuhinj ............5-984 152. Sostro ...... . 5-981 153. Rečica.......5-968 154. Sp. Sv. Kungota . . . 5-968 155. Kotlje .......5-925 156. Nova Štifta.....5-903 157. Blagovica......5*882 158. Št. Janž na Dr. p. . . . 5-879 159. Št. Jurje pri Šmarji . . 5"858 160. Struge.......5-842 161. Črni vrh nad Polh. g. . 5"810 162. Škof j a Loka.....5'802 163. Selca........5*769 164. Čadram ......5-715 165. Čatež pri Zaplazu . . 5*708 166. Kebelj.......5-684 167. Ormož.......5-663 168. Nevlje..............5*657 169. Št. Lovrenc na Dr. p. . 5-641 170. Dol-Hrastnik .... 5-640 171. Moravče......5*613 172. Grahovo......5-611 173. Sv. Miklavž pri Sl.gr. 5-600 174. Vransko ......5-546 175. Sv. Peter na Kr. g. . . 5-538 176. Vič ......'. • 5-538 177. Bele vode......5-511 178. Javorje nad Šk, L. . . 5"500 179. Št. Jošt nad Polh. gr.. 5495 180. Sv. Danijel pri Prev, . 5-471 181. Studenice......5-454 182. Cirkovce......5-444 183. Loški potok.....5*440 194. Sv. Marjeta niže Pt. . 5-403 185. Banja loka.....5*395 186. Slovenska Bistrica . . 5-388 187. Buče........5-384 188. Sv. Jurij ob Taboru . 5-372 189. Zlato polje.....5*365 190. Sv. Jedert......5-357 191. Gornji grad.....5-319 192. Dobrnič ......5*316 193. Davča .......5-314 194. Rakitna.......5"314 195. Ambrus.......5"300 196. Sodražica......5'300 197. Krašnja.......5*300 198. Rudnik.......5*283 199. Črešnjevec.....5-282 200. Ljubljana: frančiškani 5-275 201. Sv. Jurij v Slov. gor. . 5-235 202. Št. Ilj v Slov. gor. . . 5-233 203. Kamnik.......5*227 204. Vel. Poljane.....5*205 205. Brezovica......5*202 206. Babno polje.....5*152 207. Fara pri Kostelu . . 5*128 208. Ponikva ob j. ž. . . . 5-087 209. Stari trg......5-072 210. Unec........5*067 211. Dob ........5*045 212. Sp. Tuhinj .....5*017 213. Vurberg.......5-013 214. Ljubno.......5-000 215. Sv. Ožbalt ob Dr. . . 5-000 216. Sv. Primož na Poh. . . 5-000 217. Ribnica.......5*000 218. Domžale ......4*951 219. Poljčane ......4-925 220. Ljubljana: Sv. Jakob . 4*888 221. Kresnice......4*883 222. Sv. Miklavž nad Lašk. 4-875 223. Makole.......4-862 224. Gozd........4*857 225. Strojna.......4-854 226. Škocijan pri Turjaku . 4*846 227. Polica.......4*823 228. Ajdovec......4*812 229. Dobrna.......4-776 230. G.Radgona.....4-770 231. Velike Lašče .... 4*766 232. Teharje ......4-748 233. Mokronog .....4-720 234. Videm ......4-716 235. Trbonje ......4-714 236. Šmartin pri Kranju . . 4*698 237. Sv. Tomaž pri Ormožu 4-690 238. Sv. Trojica v Slov. gor. 4-683 239. Sromlje.......4*682 240. Mengeš.......4*675 241. Ovsiše .......4-634 242. Podčetrtek.....4-631 243. Lekovica......4*625 244. Metlika ......4*625 245. Sv. Trojica .....4*625 246. Beltinci.......4-622 247. Preserje ......4*620 248. Špitalič.......4 607 249. Zg. Polskava.....4-603 250. Št. Vid pri Stični . . 4*595 251. Svibno.......4*587 252. Sv. Marjeta ob Pesnici 4-545 253. Podgorje......4*531 254. Stari trg pri Ložu . . 4*528 255. Sorica .......4*526 256. Polenšak......4-482 257. Kamnica . . ... 4-481 258. Sv. Andrej na Polz. . 4-473 259. Radeče pri Zid. m. 4*466 260. Bučka .......4*464 261. Središče.......4-464 262. Velika Nedelja .... 4-458 263. Radovica......4*435 264. Sv, Rok ob Sotli . . 4-432 265. Ribnica na Pohorju . 4-415 266. Sela pri Kamniku , . 4*369 267. Kolovrat......4*356 268. Kopanj.......4*335 269. Stična .......4*320 270. Sv. Peter pri Mariboru 4-308 271. Jesenice ......4*300 272. Sv. Križ na Slatini . . 4-296 273. Mala Nedelja .... 4-296 274. Vavta vas .....4-253 275. Trebnje.......4-253 276. Dobrova ......4-251 277. Škale .......4-240 278. Griže .......4-233 279. Sv. Jurij ob j. ž. . . . 4-212 280. Loka........4-181 281. Žalina........4-166 282. Guštanj.......4-158 283. Prežganje......4-153 284. Brezno.......4-137 285. Kapela pri Rad. . . 4-118 286. Toplice.......4-103 287. Vuzenica......4-107 288. Mirna .......4*088 289. Št. Janž ......4*054 290. Sp. Polskava.....4-044 291. Krka........4*043 292. Kostanjevica.....4*033 293. Pernice.......4-030 294. Svetinje.......4-012 295. Sv. Martin na Pohorju 4-000 296. Nova Oslica.....4*000 297. Šmartno pri Šaleku . . 3-993 298. Maribor: frančiškani . 3-971 299. Hotederšica.....3*958 300. Ljutomer......3-930 301. Sela pri Šumberku . . 3*929 302. Koprivnica.....3-913 303. Cerklje pri Kranju . 3*891 304. Kozje........3-855 305. Šmihel pri Novem m. 3*828 306. Bela cerkev.....3*800 307. Sv. Anton v Slov. g. . 3-793 308. Šenčur ........3*786 309. Št. Ilj pod Turjakom . 3-783 310. Žice ........3-783 311. Črnomelj......3*780 312. Sv, Andraž v Halozah 3-775 313. Kovor .......3*750 314. Vitanje.......3-728 315. Rob ........3-726 316. Laporje.......3-722 317. Dobovec ............3 703 318. Polhov gradeč .... 3*686 319. Sv. Duh na Ostr. v. . 3-678 320. Polšnik.......3*666 321. Šmarjeta......3*652 322. Ptuj, mestna župnija . 3-646 323. Trata........3*636 324. Vojnik.......3-555 325. Zagradec......3"550 326. Šmartin pri Slov.gr. . 3-538 327. Zavodnje......3-501 328. Sv. Marko niže Pt. . 3-500 329. Črešnjice......3*483 330. Dolenja vas.....3*463 331. Celje .......3-446 332. Sv. Vid nad Cerknico 3*445 333. Dobrepolje.....3*400 334. Svežina ......3-400 335. Maribor: Sv. Magdal. 3-400 336. Šmartno v Rožni dol. 3-400 337. Slivnica ......3-384 338. Šmarije ......3*370 339. Šmarje pri Jelšah . 3-369 340. Ojstrica......3"363 341. Sv. Gora......3-363 345. 346. 349. 350. 351. 352. 342. M.Širje ......3-359 343. Sv. Martin pri Vurb. . 3-327 344. Sv. Križ pri Litiji . . 3*304 Pilštajn ......3-259 Črna........3-251 347. Dolič........3-250 348. Sv. Lenart v Slov. gor. 3-233 Loče........3-230 Trebelno......3*207 Kokra .......3-206 Hotič........3-205 353. Špitalič.......* 3-201 354. Lirnbuš ......3-200 355. Borovnica .....3-200 356. Sv. Jurij ob Šč. . . . 3-199 357. Žužemberk.....3-176 358. Janče .......3-166 359. Kostrivnica.....3-163 360. Kapla .......3-157 361. Stoprce ......3-157 362. Sv, Urban pri Ptuju . 3-156 363. Libeliče ......3-142 364. Vinica .......3*120 365. Dole........3*066 366. Rogatec ......3-066 367. Bizeljsko......3-052 368. Ljubljana: Sv. Peter . 3*044 369. Osilnica ......3*044 370. Stranje.......3*037 371. Mirna peč.....3*029 372. Brusnice......3*027 373. Sv. Barbara v Halozah 3-027 374. Maribor: stolnica . . 3-027 375. Sevnica ......3-011 376. Št. Lambert.....3*000 377. Bloke . ......2*984 378. Prevalje......2-963 Javorje pri Prevaljah 2-922 Št. Janž pri Velenju . 2-917 381. Sv. Jurij ob Pesnici . 2-912 382. Sv. Lovrenc v Slov, g, 2-911 383. Tomišelj ......2*909 384. Sv. Anton na Pohorju 2-891 385. Bogojina......2-888 386. Zreče........2-888 387. Adlešiči ......2*883 388. Pišece.......2-868 389. Rajhenburg.....2-857 390. Ig .........2*837 391. Leskovec......2*833 392. Podgrad ......2*777 393. Ptuj: Sv. Peter in Pav. 2-777 394. Sv. Marija v Puščavi . 2-753 395. Sv. Barbara pri Vurb. 2-736 396. Primskovo .....2"724 397. Raka........2*720 398. Spodnja Šiška .... 2-717 399. Cerklje ob Krki . . . 2*692 400. Konjice ......2-691 401. Sv. Rupert nad Lašk. 2-690 402. Sv. Jakob v Galiciji . 2-686 403. Sv. Peter na Medv. s. 2-666 404. Vače........2*658 405. Št. Rupert .....2*638 406. Fram........2-623 407. Sv. Venčesl.....2-608 408. Št. Jernej pri Ločah . 2-600 409. Sv. Bolfenk r:a Kogu , 2-594 410. Sv. Lovrenc na Poh. . 2-566 411. Hajdina.......2-566 379. 380. 413. 414. 415. 416. 417. 418. 419. 420. 421. 422. 423. 424. 425. 426. 427. 428. 429. 430. 431. 432. 433. 434. 435. 436. 437. 438. 439. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji..... Sv. Vid na Planini . . Zagorje ...... Kočevje ...... Zibika ....... Studenec ...... G. Sv. Kungota . . . Sv. Kunigunda na Pohorju . Frankolovo v Slov. g. Kostanj, v Tržišču Kremb. Dramlje . Sv. Rupert Prečna . Sv, Križ pri Sv, Trojica Stranice Kalobje Sv. Ana na Semič . Stopiče Zdihovo Boštanj Št. Jurij pod Kumom . Žetale ....... Velika Polana . . . Sv. Miklavž pri Orm. Madjancl...... Velika Dolina .... Suhor ....... 2-562 2-518 2-514 2-511 2-500 2-464 2-462 2-444 2-429 2-392 2-359 2-296 2-285 2-272 2-272 2-237 2-236 2-200 2-200 2-181 2-181 2-139 2-119 2-118 2-111 2-107 2-071 2-040 1. Braslovče..... . 7-691 2. Radovljica..... . 7-160 3. Kranj....... . 6-613 4. Ljubljana, okolica . . 6-527 5. Kamnik...... . 6-142 6. Gornji grad .... . 6-088 7. Vrhnika...... . 5-917 8. Moravče...... . 5-672 9. Šaleška dolina . . . . 5-514 10. Jarenina...... . 5-416 11. Cerknica ..... . 5-138 12. Stara Loka .... . 4-984 13. Celje ....... . 4-931 14. Šmarije ...... . 4*822 15. Ribnica...... . 4*707 16. Stari trg...... . 4-573 440. Tišina .......2-025 441. Olimje.......2-009 442. Polje pri Podčetrtku . 2 000 443. Čatež ob Savi .... 2-000 444. Sladka gora.....1-950 445. Dobova.......1-915 446. Jurklošter .....1-901 447. Sava........1866 448. Muta........1-863 449. Češnjice ......1-833 450. Trbovlje ......1-832 451. črneče.......1-818 452. Marenberg .... 1-791 453. Sv. Peter pod Sv. g, . 1-789 454. Majšperg......1-785 455. Prevorje ......1-782 456. Murska Sobota . . . 1-726 457. Draga .......1*733 458. Podzemelj .....1*657 459. Artiče .......1-632 460. Sv. Trojica v Halozah 1-618 461. Sv. Florijan ob Boču . 1-597 462. Sv. Sebeščan v Pečar. 1-585 463. Podsreda......1-578 464. črensovci......1-576 465. Stari trg pri Črnomlju 1"500 466. Kapele.......1-478 467. Zabukovje ..... 1-466 468. Sv. Vid pri Grob. . . 1-461 469. Dragatuš......1*434 bj Izkaz po dekanijah. 17. Vuzenica.......4-435 18. Ljubljana: mesto . . . 4-367 19. Ljutomer.......4-113 20. Slovenska Bistrica . . 4-088 21. Litija........4-052 22. Velika Nedelja .... 4-022 23. Maribor, levi dravski breg........3-893 24. Trebnje.......3 813 25. Maribor, desni dravski breg........3-811 26. Novo mesto.....3"764 27. Konjice.......3-610 28. Dravsko polje .... 3-534 29. Videm........3-479 30. Žužemberk......3"425 470. Škocijan pri Mokron. 1-415 471. Št. Vid pri Ptuju . . . 1-415 472. Spodnji Log.....1-403 473. Apače.......1-385 474. Št. Janž pri Dravogr, 1-382 475. Št. Jernej......1365 476. Slivnica ......1-346 477. Sinji vrh .....1"320 478. Sv. Ema ......1-264 479. G. Petrovci.....1-243 480. Poljane pri Toplicah . 1*200 481. Sv. Štefan pri Žusmu . 1-181 482. Sv.Jošt na Kozjaku . 1-156 483. Razbor pri Zid. m. . . 1-153 484. Dravograd......1-117 485. Remšnik ......1-111 486. Grčarice ......1'000 487. Dobje .......0-998 488. Golo................0 992 489. Marija Snežna na V. . 0-920 490. Hinje................0 855 491. Nemška Loka .... 0-833 492. Žusem .......0-720 493. Črmošnjice .....0'714 494. Planina nad Črnomlj. 0'625 495. Cankova......0 501 496. Gor. Lendova .... 0-456 497. Dol. Lendova .... 0-381 498. Sv. Jurij v Prekmurju 0-292 499. Vel. Dolenci..........0 077 31. Laško........3-367 32. Ptuj.........3-250 33. Sv. Lenart v Slov. gor. . 3-211 34. Mežiška dolina .... 3125 35. Rogatec.......3-064 36. Nova cerkev.....2-850 37. Šmarje........2-830 38. Zavrče........2-757 39. Leskovec ......2*667 40. Semič........2-644 41. Kozje........2-588 42. Marenberg......2-230 43. Dravograd......2-030 44. Kočevje ....... 1*769 45. Doljna Lendova .... 1699 46. Murska Sobota .... 0-852 c) Vsa Slovenija; 4-099. Zajemljiv je pregled čez vso Slovenijo, Da je bolj jasen, so župnije oziroma dekanije iz lavan-tinske škofije tiskane debelo. Na prvi pogled opaziš, da je štajerska župnija, ki je doma na prvem mestu, tukaj šele na desetem, da so na prvih mestih župnije iz lavantinske škofije bolj redke. Pri izkazu dekanij pa vidimo, da je na prvem mestu štajerska dekanija Braslovče, ki za pol odstotka presega prvo kranjsko dekanijo Radovljico. Vsa Slovenija kot celota izkazuje 4-099 Mohorjanov na 100 prebivalcev, to se pravi: na vsakih 25 prebivalcev pride en Mohorjan. Kaj menite, ali se ne bi mogel dvigniti odstotek Mohorjanov na 5, da bi tako prišel en Mohorjan na vsakih 20 prebivalcev? Samo nekoliko več gorečnosti po nekaterih župnijah je še treba, pa bo šlo! — Vem, da marsikateri res mnogo žrtvujejo za naše časo- pisje, za misijone in druge dobre namene. Težko je nadlegovati še za nove žrtve. Toda Mohorjeva družba je v čast slovenskemu narodu, je naš ponos, naša dika. Dasi se mnogo tiska, zlasti časopisov, ne sme radi tega trpeti dobra knjiga. Časopis se navadno zgubi, knjiga ostane, Mohorjeva družba izdaja sedaj res samo knjige s trajno vrednostjo, in take, ki so za izobrazbo prav ta čas nujno potrebne. Vsaka, posamič izdana izmed peterih, je več vredna nego stane vseh pet skupaj. Zato naj nihče ne toži, da ne zmore kupovati knjig. Tu jih lahko dobi vsak — za malenkostno vsoto. In čim več bo naročnikov, več in obsežnejših knjig bodo dobili. Dvigajmo jo više in više, da bo mogla živeti in dvigati narod do vedno višje kulture. Od 499 župnij je doseglo 5 odstotkov že 217 župnij. Ali jih bo prihodnje leto 300? Bomo videli. Sejmi. V Sloveniji. Dnevi pomenijo vobče letne in živinske s_ejme. — Pri srezih in krajih, ki so zaznamovani z zvezdico je opomniti tole: Ako pade sejm na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrii sledeči delavnik; dnevi v oklepajih ( ) pomenijo sejme samo za blago. Ljubljanska oblast. Mesto in srez Ljubljana. Ljubljana (mesto). Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca sejm za živino; če je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Dolsko. Ponedeljek po tihi nedelji, 21. okt. (sv. Uršula). — Grosuplje. 25. apr., 29. septembra. — Horjul. 26. marca, 12, jul., torek po roženv. ned. — Ig. 27. febr., 20. marca, poned. po beli ned., četrtek po bink., 10. avgusta; 11. nov. — Šmarje. Torek po sv. Florijanu, 16. avgusta. — Vrhnika. Prvi poned. v postu, torek po veliki noči, poned. pred vneboh., poned. pred Telovim, 25, jul., 6, nov,, 27, dec, Srez Brežice.* Brežice. 14. febr., ponedeljek po sv. Florijanu, 13. junija, 10. avg,, 6. nov,, soboto pred božičem; vsako soboto prašičji sejm. — Dobova. 31. januarja, 26, marca, 25. apr., 10, jul., 13. sept., 9. decembra, — Golobinjek. 14. sept. — Kapela. 17. jan., 10. marca, 17. apr., 7. jun., 17. avg,, 17, sept. — Pišece. 19. febr., 8. jul., 1. avg., 6. okt., 3. nov. — Planina. 11. jan., 1. marca, 12. maja, 15. jun., 12. jul., soboto pred ang. ned., 15. okt., 3. dec. — Rajhenburg. 29. jan., veliki četrtek, poned, pred bink,, dan po sv. Petru in Pavlu, 26. avg,, 10. okt. — Sevnica. 14. februarja, poned. po tihi nedelji, tretjo sredo po veliki noči, 22. junija, 16. avg., 21. okt., 6. decembra. — Videm. 21. jan., 20. febr., 1. aprila, 21. maja, 3, avg., 26. okt., 16. dec. — Zabukovje. 3. aprila, 18. julija, 20. sept., 6. nov. (vsi za živino). — Zdole. 15, marca, 24. apr,, 15, jul., 15. sept. — Žigarsld vrh. 21. jun., 1. sept. Srez Črnomelj. Črnomelj. Prvi četrtek v mesecih jan., febr,, maj, avg. in sept, veliki sejmi za blago in živino; ako je ta dan praznik, je sejm drugi četrtek. Torek po 1., 2,, 3, in 4, kvat. nedelji, torek po cvetni ned,, torek po veliki noči, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po sv. Simonu in Judi, Vsak četrtek sejm za prašičke. — Črmošnjice. Sv. Matije dan, 24. junija, 12. sept. — Gradac. 21. januarja, 11. marca, 13. maja, 8. jul., 9. sept., 25. novembra. — Metlika. Torek po sv. Treh kraljih, torek po svečnici, torek po sv. Jožefu, torek po beli ned., torek po bink., torek po sv. Marjeti, torek po vel. Gosp., torek po sv. Mihaelu, torek po sv. Martinu, torek po sv. Miklavžu. Vsak poned. za prašičke. — Planina. 1. maja, poned. po angelski ned. — Semič. 14. febr., 15. marca, 26. apr., 15. jun,, 24. jul., 12, okt. — Stari trg pri Poljanah. 18. marca, 13. jun. — Vinica. Poned. po Izpr. Pavla, poned. po tihi ned., drugi poned. po beli ned., poned. pred bink., poned, po sv. Marjeti, poned. po Mar. Imenu, poned. po 4. oktobru, Srez Kamnik. Kamnik. 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avgusta, 15. okt., 4. dec. — Dob. 14. febr., 15. jun., 10. avg,, 28. dec — Domžale. 4, jan,, 4. maja, 26, jul,, 25. nov. — Gor. Tuhinj, 20. febr,, 3, marca, 3. aprila, 12. jul., 21. sept. — Krašnja. 5. avg., 21, dec, — Lukovica, 3. febr,, 26. marca, 27. aprila, 9. sept., 18. oktobra. — Mengeš. 9. febr,, 6. marca, 25. maja, 5, jul,, 29. sept., 6. nov., 13, dec. — Moravče, Dan sv. Matija, velikonočni poned., 16. maja, 21. jun., torek po sv. Jerneju, 11. nov. — Motnik. 12. febr,, tretji poned. v postu, 22, apr., 2. jun., sredo po roženv. ned, — Skaručina, 15, apr., 1. sept,, 28. okt. — Št, Gotard pri Trojani. Petek pred cvetno nedeljo, 5. maja, 25. maja, 2. jul., 11. novembra. „ __ brez K a s t a v. Predgradje. 20. jan., 22. maja, prvo nedeljo v okt., 13. dec. — Sv. Matej (Saršoni).* 24. februarja, 30. junija. • Srez Kočevje. Kočevje, 20. jan,, 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. jul., 24. avg., 16. okt., 30. nov., 31. decembra. — Dolenja vas. 14. febr,, 30, maja, 5. julija, 4. sept. — Kočevska Reka. 16. maja, 2. julija. — Koprivnik, 12. maja, 20. julija. — Loški potok. 3. febr,, 4. apr., 7, junija, poned. po mali Gosp, — Mala gora. 5. apr., 25. maja, 1. jun., 30, jun. — Mozelj. 25, apr,, 20. maja, 28. jun, — Ribnica. 2, jan., velik, poned,, 24. junija, poned. po 2. avg., 21. sept. — Sodražica.* 22. jan., četrtek pred sv. Gregorjem, četrtek pred sv. Janezom Nep., 22, jul,, 2. sept., četrtek pred sv, Terezijo. — Stari log. 13. julija. — Trava, 1. maja, poned. po 4, jul,, 10. avg, — Turjak. 12. marca, 30, novembra. — Vel. Slevica pri Vel. Laščah.* 27. apr., 28. sept. — Velike Lašče. Poned. pred sv. Matijem, četrtek pred bink., 21, jun,, 9. sept,, 6. nov. — Vel. Poljane.* 1. marca, 15. sept. — Videm (Dobrepolje). 17. jan,, 1. maja, 31. avg., 5, dec, — Vrhovec, Četrti poned. po veliki noči, 5. avg, — Zdenska vas. Poned. po tihi nedelji, 13, jun., 17, jul., sredo po roženv. ned. Srez Kranj. Kranj. Prvi ponedeljek v mesecih maj, sept., okt., nov., dec. letni sejmi za živino in blago in vsak ponedeljek tedenski sejmi za živino in blago. — Cerklje. 17. jan. (sv. Anton), petek pred cvetno nedeljo, 16. avg., 21. okt. letni sejmi za živino in blago. — Jezero. Prvi ponedeljek po mali Gosp. — Hotemaže. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Hotavlje. 25. aprila, 16. avgusta. — Poljane. 5. maja, 18. okt, — Škofja Loka. 3. febr., 17. marca, 24. apr., 24, jun., 16. avg., 29, sept., 25. nov,; ako je ta dan nedelja ali preddan praznik, se vrši sejm poprej v soboto ozir. v petek, — Tržič. 18. febr., 16. maja, poned. pred vneboh.; (pri Sv. Trojici) poned. pred Telovim, 23. junija, 26. julija, 30. sept. — Železniki. 17. jan., torek po veliki noči, 10. avg., 30. novembra. — Jezero, Hotemaže, Hotovlje, Poljane, Škofja Loka, Tržič in Železniki nimajo živinskih sejmov, oziroma se ne vrše. Srez Krško. Krško. 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. jul., 25. novembra, soboto pred ang. nedeljo, ponedeljek po sv. Lukežu. — Boštanj. Prvo soboto v postu, 31. maja, soboto po sv. Urhu, torek pred povišanjem sv. križa. — Brunik. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Bučka. 24. febr., 25. apr., poned. pred 24. jun., poned. pred 24. sept,, 11. nov. — Bušeča vas. Torek po beli nedelji, torek po bink,, 9. sept,, 12. nov, — Drnovo. 12. marca, 24. jun., 29. sept. — Kostanjevica. 17. jan,, 31, maja, poned. po tihi ned., ponedeljek po sv. Jakobu, poned. po »v. Mihaelu, kvat. poned. v dec. — Leskovec. Ponedeljek pred sv, Jurijem, 26. jul., 14. avg, — Mokronog. 28. okt,, 9, dec., soboto pred tiho nedeljo, soboto po Srcu Jezusovem, soboto pred sv. Jernejem, tretjo soboto v sept. — Radeče. 25. jan., prvi poned. v postu, poned. pred sv. Jurijem, 25. maja, 27. jun., 17. jul., 9. avgusta, 1. sept,, 11. okt., poned. po sv. Martinu, 27. dec., prvi poned. v postu, poned. po sv. Martinu (11. nov.). — Slanč vrh, Poned. po sv, Urhu. — Studenec. 31. marca, 16. maja, 8, avg. — Škocijan. Vsak kvat. četrtek, 15. apr., 15, jul, — Št. Jernej. 12. aprila, 24. avg., četrtek po svečnici, poned. po sv. Trojici, poned. po vernih dušah. — Št. Janž, Prvi kvat. torek, poned. po 24, jun,, tretji kvat. torek. — Topolovec, Bink. torek, 7. sept. — Trebelno, Soboto po vel. noči. — Vel. Cirnik. Prvi petek v postu, sredo pred bink. — Vesela gora. 12. marca, 27. apr., 27. okt., četrtek pred bink,, soboto pred 8, sept, Srez Laško.* Laško. 24. febr., vel. četrtek, binkoštni torek, 24. jun., 24. avg., 21. sept., 11. nov., 21. dec. — Dol. 10. marca, 25. apr., 31. jul., 3. okt. — Jurklošter. 1. febr,, 1. jul., 4. okt., 13. dec. — Sv. Lenart nad Laškim. Cvetno soboto, 5. jul., 16. sept., 4. nov. — Loka pri Zid. mostu. 13. marca, 22. maja, četrtek po Telovem, 5. avg., poned. po Mar. Im., 17. okt. — Šmarjeta. 21. marca, 15. jul., 7. sept,, 9. oktobra, — Trbovlje. 3. febr., 17. marca, 18. okt., 5, dec. Srez Litija. Litija, Poned. po sredp. ned., 4. maja, poned, po Telovem, poned. po sv. Mihaelu, ponedeljek po sv. Miklavžu. — Brezovo, Četrtek po veliki noči, soboto po sv. Urhu, četrtek po mali Gosp. — Ko-tredež, .17. jan., 12. marca, dan sv. Jošta. — Krka. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 1. marca, 16. maja, 5. avg. — Javorje. Torek po tihi ned„ 24. avgusta. — Mišji dol. 13, decembra. — Podbukovje, Poned. sv, Urhu. — Radohova vas. 2. jan., pustni poned., torek po bink., 18. okt, — Stična. Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu, 20. avgusta, 25. nov. — Šmartno pri Litiji. Torek po 14, febr,, ponedeljek po 25. jul,, torek po 8. sept., ponedeljek po 11. nov. — Št. Lambert. 14. febr,, 22, maja, 17. septembra. — Št. Vid pri Stični. Sredo po veliki noči, 15. junija, poned. po mali Gosp,, drugi poned, po sv. Mihaelu. — Tirna. 1. maja, 9. jun,, 9. jul, — Vače. Poned, po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avg., 30, nov. — Veliki Gaber. 30. apr., 4. jul., 26. avg., 30. okt. — Višnja gora. 21, jan., poned. pred pustno ned,, poned. po prvi, drugi in tretji kvatrni nedelji, ponedeljek po cvetni nedelji, 24, jun., 26. jul., 1. sept., poned. po vseh svetih, poned, pred četrto kvat. nedeljo. — Zagorje. 9. februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12. maja, 30. junija, 29, avg,, 3. nov., 31. decembra. I — Žubina. Dan sv. Matija in 21. oktobra. Srez Logatec. Begunje, 18. marca, 8. okt. — Cerknica. Dan sv. Matija, poned. po sredp. ned., 26. jul., 2. nov. — Dol. Logatec. 3. jan., 12. marca, 24. okt. — Gor. Logatec. — 7. febr, za živino in blago, dan po vnebohodu, poned, po roženv. ned,, 13. dec. — Grahovo. 9. febr., 22. marca, 17. apr., 15. nov, — Hotedršica. 5. apr., 21. nov. — Lož. 19. febr., 15, marca, 4. maja, 10. jun., 16. avg, (sv. Rok), 28, okt., 5. dec. — Nadlesk pri Ložu. 28. marca, 20. sept., 15. okt. — Nova vas na Blokah. 1. marca, 24. maja, 22, avg., 29. sept, — Planina. Dan sv. Jurija, 13. julija, 16. avg., 30. nov. — Rakek. 30. jan., 2. aprila, 30. junija, 16. sept. — Rovte. 14. marca, 24. junija, 10. avgusta, 29. sept. — Sv. Helena v Rovtah, Ponedeljek po tihi nedelji torek po roženv. nedelji. — Št, Vid na Blokah, Ponedeljek po sv. Gregorju, ponedeljek po sv. Vidu, poned. po sv. Jerneju. — Unec. Dan sv. Antona, prvi ponedeljek marca. — Vrh. Poned. po tretji nedelji po vel. noči, 27. julija, 9. sept. — Žerovnica. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 14. febr., sredo pred bink., 15. dec. (vsi za živino). — Žiri. Sredp. sredo, sredo po vel. noči, 13. jun,, 4, jul., 21. oktobra. Srez Novo mesto. Novo mesto. Prvi ponedeljek vsakega meseca sejm za živino; vsak poned. (ako praznik, sledeči delavnik) sejm za prašiče; torek po sv. Antonu, torek pred sv, Jurijem, torek po sv. Jerneju, torek po sv. Lukežu, prvi torek v adv. — Kandija, Četrtek po 15, vsakega meseca, oziroma 15., ako četrtek in delavnik. — Črmošnjice, 12. marca, 24, jun., 9. sept,, — Lukovk, 16. maja, ponedeljek po sv. Jakobu. — Mirna, 24. junija, 2. nov, — Mirna peč. Ponedeljek po sv. Jožefu, 31. maja, 30. junija, 29. sept., 29. dec. — Smuk. 10. marca, — Sv. Lovrenc. 10. avgusta, 23. nov. — Toplice. Četrtek po sv. Matiju, četrtek po sv. Florijanu, 27. julija, 14. avgusta, četrtek po roženv. nedelji. — Trebnje. 13. jun., 13. jul., 16. avg. — Vel. Brusnice. Delavnik pred sv. Jožefom, sobota pred kvat. nedeljo v sept; (za živino). — Velika Loka. 12. maja, 25. julija. — Zagradec. Soboto po vel. noči, 7. sept. — Žužemberk. 3, febr., 17. marca, dan sv. Jurija, dan po vnebohodu, 9, jun., 14. jul., 9. avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 6. decembra. Srez Radovljica. Radovljica. 12. marca, dan sv. Jurija, torek po bink., (26. jul.), 28. okt,, 13. dec. — Bitnje, 26. julija, — Bohinjska Bistrica. 1. maja, (24. junija), 18. okt., (6. dec.). — Jesenice. 4. maja, 22, julija, prvi ponedeljek oktobra, 2. nov, — Kamna gorica. 10. avg,, 4. dec. — Kranjska gora. Prvi torek po veliki noči, drugo ned. okt. — Kropa, 19. julija, 6. nov. — Lesce, Dan sv. Matija, torek po vel. noči, 29. sept., 21. okt. — Mojstrana. 23. novembra. — Podkoren. Drugo nedeljo oktobra. — Rateče. Četrto nedeljo oktobra. — Sp. Gorje. Petek pred cvetno ned., 11, novemb. (sv. Martina dan). — Žirovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sredo pred bink. Mariboraka oblast. Mesto in srez Celje.* Celje (mesto). Vsako sredo in soboto svinjski sejm; letna sejma: 21. okt., 30. nov. — Dobrna. Poned, po svečnici, kvat, četrtek v sept,, 6, dec, — Dramlje. 2. apr,, 22, okt. — Frankolovo. 17. marca, 24. sept. — Sv, Jurij ob Južni žel, 2, jan,, 10. febr., 12. marca, 23. aprila, 4. maja, poned. po letnih in jes. kvatrah, 22. junija, 12. avg., 28. oktobra, 19. nov., 10. dec. — Sv, Lovrenc pri Prožinu. Poned. po ang. ned., soboto po brezm. spoč. Dev. Mar. — Nova cerkev, Poned. po sv. Treh kraljih, četrtek po vel. noči, poned. po Telovem, 6. nov. — Sv, Ožbolt, 21. marca. — Petrovče, 17, jan., 4. marca, 2. julija, 14, septembra. — Svetina. Poned. po Mar. Snežni, 25. maja. — Teharje. 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marijinem, 26, jul., 12, okt., 19. decembra. — Velika Pirešica (Pernov). 21. riiarca. — Vojnik, Poned. pred sveč., poned. po beli ned., 16. maja, 4, julija, 7. sept., 18. oktobra. — Žalec. 14. febr., 13. iunija, 25. julija, 29. avgusta, 4. okt., 13. dec. — Zibika. 20. marca, poned. po ang. ned. — Vransko. 3. marca, drugo sredo po vel. noči, 29. sept., 15. novembra. — Braslovče. Poned. pred sv. Matijem, cvetni petek, poned. pred sv. Matevžem, poned. pred sv. Martinom. — Sv. Jurij pod Taborom. 29. jan., 10. marca, 7. sept., 21. nov, — Sv, Pavel pri Preboldu. Živinski sejmi: 3. apr., 6. sept., 4. nov. Srez Dolnja Lendava. Dolnja Lendava. 25. januarja, četrtek po tretji postni ned., veliki četrtek, poned. po binkoštih, 28. jul., 28. avg., 28. okt., četrtek pred božičem: vsak torek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na torek, tedaj se vrši svinjski sejm nasl. dan. — Beltinci. 20. jan., 24. (prest. 1. 25.) febr., 25. apr., 27, jun., 15. jul., 5. nov. — Bogoiina. 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra, 16. nov, — Črensovci. Poned. po 3. maju, poned. po 14. sept. — Dobrovnik. Poned. po Telovem, 25. jul, — Dokle-žovje, 18. jun., 21. avg. — Tumišče. Četrtek pred cvetno ned., drugi poned. po vel. noči, četrtek pred bink., 12. jun., četrtek pred vel. Gosp., drugi dan po mali Gosp., 4. okt.; vsak četrtek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na četrtek, tedaj se vrši svinjski sejm naslednji dan. Srez Gornji grad.* Gornji grad. (6. febr.), 4. maja, 28. oktobra. — Ljubno. (19. marca), (1. maja), (24. jun.), (26. avg.), (19. nov.) — Luče. (25. maja). — Mozirje. 22. jan., 24. apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., poned. pred malo Gosp., 18. okt. — Rečica ob Savinji. 17. marca, 4, julija, 21. sept., 6. nov. Srez Konjice.* Konjice. 5. jan., 9. febr., 1. marca, vel. četrtek, križ. sredo, 24. jun., 31. jul., 31. avg. poned, po Mih., 4. novembra, 3. dec. — Vitanje. Sredpostno sredo, 25. maja, 20. julija, 14. sept., 2. nov., 27. dec . — Oplotnica. 3. marca, 25. aprila, 15. jun., poned, po škap. ned., 16. avg., drugi poned. po roženv. ned., 11. nov. — Loče. 23. febr., poned. po tihi ned., bink. torek, 13. jun., 13. jul., 15. okt., 24. nov. — Zreče. 30. jun., poned. po prvi nedelji v septembru. Srez Ljutomer. Ljutomer. Živ. sejm: 8. jan., 9. apr., 11. junija, 9. jul., 13. avg., 12. nov.; kram. in živ. sejm: 19. febr., 20. marca, 21. maja (tudi konjski), 17. septembra, 17. decembra; samo konjski in živinski sejm: 8. oktobra. — Cven. 7. sept. — Gor. Radgona. 3. febr., 25, maja, 10. avg„ 15. nov. — Sv. Križ. Poned. po tihi ned., 3. maja, 26. jul., 6. nov. — Mala Nedelja. Četrtek pred nedeljo presv. Trojice, 21. okt. — Veržej. 6. maja, 29. sept., 30. nov. — Sv, Jurij ob Sčavnici. 3. febr., 25. apr., 21, nov. — Sv. Duh. 24. avgusta, 13. dec. — Negova. (8. sept.) — Sv. Peter. 17. jan., (29. junija), 30. jun., 21. sept. Mesto in srez Maribor levi dravski breg,* Maribor (mesto). Vsak 2, in 4. torek v mesecu sejm za živino; če je v torek praznik, se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto je tržni dan, — Sv. Lenart v Slov, goricah. 20. jan., poned. po beli ned., 19. maja, 24. jun., 2. avg., 4. okt., 6. nov. — Marija Snežna na Velki. (20. maja), 6. avgusta. — Sv. Trojica v SI. gor. 20. marca, poned. po sv. Trojici, 28. avg., poned, po tretji kvat, ned. Srez Maribor desni dravski breg. Fram, 26. jul., 21, sept. — Poljčane. Poned. po kvat. ned. v postu, poned. po cvetni ned., poned. 13. maja, soboto 22. jun., 10. jul., 29. avg., 12, okt., 15. nov. — Slov. Bistrica. 24. febr., veliki petek, 4. maja, 4. jun., 25. jul., 24. avg., 14, sept., 28. okt., 21. nov, — Spodnja Polskava. 2. febr., 10. marca, 30. jun., poned. po 3. avg., 9. sept. — Studenice pri Poljčanah. 25. jan., četrti poned. po vel. noči, 13. dec. Srez Murska Sobota. Murska Sobota. Poned. pred pustno nedeljo, drugi poned. pred vel. nočjo, četrti poned. po vel. noči, 24. jun., 24, avg., 15. okt,, 6. dec. — Cankova. 19. marca, poned. po cv. nedelji, na Rupertovo, (11. nov.). — Gornja Lendava. 28. marca, 21. jun., 16. avg., 29, sept,, (30. nov.). — Gornji Petrovci. Ned. po sv. Trojici, 4. jun., 8. sept., (28. oktobra). — Hodoš. 10, marca, 5. julija, 19. avgusta, 5. oktobra. — Križevci. 16. aprila, 4. junija, — Prosenjakovci. 15. marca, 16. jun., 2. sept,, 28. novemb. — Puconci 28. maja, 10, julija, 10. sept., 10. nov, — Rakičan. 26. marca, torek pred bink., 2. julija, 16. avgusta, 8. oktobra. Srez P r e v al j e. Prevalje, Četrtek pred sv. Urbanom (25. maja), četrtek po sv. Jeronimu (30, sept.): letna in živinska sejma. — Guštanj. 17, jan. (sv. Anton) in na tiho ned. sejma lokalnega pomena ob priliki cerkvenega opravila; 24. aprila (sv. Jurij) živinski sejm; 24, junija, 1. sept., 18. oktobra in 25. nov. (sv. Kata. rina) letni sejmi. — Črna. Poned. po sv. Florijanu, god sv. Ožbalta (5. avgusta), god sv. Uršule: letni in živinski sejmi; če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sledeči delavnik. — Dravograd, 20. marca, 9. maja, 15. jun., 2. avg., 21. sept., 3. nov.: vsi živinski sejmi. — Kotlje. 25. maja (sv. Urban) in 13. jul. živinska sejma. — Mežica. 25. jul,, 4. dec. — Marenberg. Četrti poned. po božiču, 1. marca, ponedeljek pred cv. nedeljo, bink. torek, 21. junija, 31. julija, 29. sept., 11. nov. — Muta. 1. maja, 17. jul., 29. avg., 28. okt, — Remšnik. 2. julija, 24, sept. — Ribnica. 10. aprila, poned. po 24. jun., ponedeljek po 21. okt. — Vuzenica, Prvo soboto v postu, 24. aprila, 4. jul., 16. avgusta, 6, dec, — Vuhred. 10. marca, 4. sept. Mesto in srez Ptuj.* Ptuj (mesto). Živinski sejmi: za konje in ro-gato živino vsak prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avg., 25. novembra. — Sv. Andraž v Slov. gor. 13. junija, 30. nov. — Ptujska gora. 18. marca, veliki torek, soboto pred križ. nedeljo ali pa soboto po veliki noči, 2. julija, 14. avgusta. — Sv. Lovrenc na Dr. polju. 12. marca, 27. jun., 10. avgusta, 29. sept. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vnebohodom, 31. julija, soboto pred roženv. ned, — Sv, Bolfenk, obč. Trnovska vas. 30. junija, 2. sapt. — Sv. Urban. 25. maja, 25. julija. — Breg pri Ptuju. Drugi poned. v maju, 6. junija, drugi poned. v juliju, 26. avgusta, drugi ponedeljek v septembru. — Ormož. Cvetni petek, poned. po Jakobovem (25. jul.), na Martinovo (11, novembra), vsak prvi poned. v mesecih jan,, febr., marec, maj, junij, julij, september, okt., december (ako pade na enega teb poned, praznik, se vrši sejm na drugi poned.), svinjski sejmi vsak torek v tednu. — Sv. Tomaž. 21. junija, 29. avgusta, 28. oktobra, 3. decembra. Srez Slovenjgradec.* Slovenjgradec. Živinski in kramarski sejmi: 25. jan. (spreobr. sv. Pavla), 12. maja (sv. Pankracij), 10. avg. (sv. Lovrenc), 19. nov. (sv. Elizabeta); samo živinski sejmi so: vsako drugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v sept. in okt. — Št. Ilj pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred ang. nedeljo. — Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turj. Pustni poned., 1. jun., 13. okt. — Št, Ilj pri Velenju. Poned. po tihi ned., 4. avgusta, 1. sept. — Št. Janž pri Dravogradu. 15. apr,, 13. junija, poned. po Im. Marije. — Šoštanj. Četrtek pred pustom, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., 22. septemb., poned. pred sv. Katarino. — Velenje. Četrtek po pepelnici, 1. maja, poned. pred bink., 18. julija, 24. avg„ 24. okt. Srez Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah. Poned. po sv. Treh kralj., 20. marca, 3. poned. po vel. noči, 21, jun., 17. avg., poned. po Im. Mar., 4. dec. — Dobje, Soboto pred belo ned., 16. julija, sredo pred prazn. Im. Mar., 25. nov, — Sv. Eilip v Veračah. 14. jan., 22. febr., I. maja, 25, maja, 17. jul., 29. avg., 16. oktobra. — Sv. Gora pri Sv. Petru. 4. avg., 7. sept. — Koprivnica. 25. jan., 3. marca, 13, julija. — Kostrivnica. 10. marca, 25. aprila, 15, junija, poned. po sv Jak., soboto pred roženv. nedeljo. — Kozje. 24. februarja, 26. apr., 13. jun., 25. julija. — Lemberg. Poned. po sredpostni sredi, cvetni petek, 12, maja, sredo pred Telovim, ponedeljek po sv, Ulrihu, 5. avgusta, 25. okt., 25. nov, — Lesično. Poned. po vseh svetih. — Loka pri Žusmu. 13. apr., 20. jul., 25, avgusta, 12. sept. — Sv. Miklavž v Polju. 8. maja, 6. dec. — Sv. Peter pod Sv. Gorami. 5. februarja, 6. marca, 21. okt., 13. dec. — Pilštanj. 9. februarja, 8. marca, 16, maja, 9. jun., ponedeljek po Rokovem, 29. sept,, — Podčetrtek. 17, marca, veliki torek, 1. julija, 10, avgusta, 1. oktobra, 21. novembra. — Podsreda. 24, junija, 21. sept., 18. okt., 19. nov. — Ponikva. 14, febr., četrti ponedeljek po veliki noči, soboto pred sv. Martinom; živinski sejmi: 27. junija, 1. avg., sredo po roženv. nedelji. — Pristava (Sv. Ema). Torek po binkoštih, 17. okt. — Rogatec. 24. febr., 21. marca, ponedeljek po beli nedelji, ponedeljek pred vnebohodom, 25, maja, 12. julija, 24. avgusta, 14. sept,, 30. nov. — Slivnica (Sv. Urban'). Prvi četrtek po binkoštih, 22, julija, ponedeljek po rožen-venski nedelji, — Stara Sv. Gora. Soboto pred tiho nedeljo, bink. soboto. — Tinsko. Tretji ponedeljek po binkoštih, 2. julija, ponedeljek po angelski nedelji, — Zagorje. 31, julija. * * * M e d j i m u r j e (kotarska oblast Čakovec). Čakovec. Cvet. poned., 29. jun., 3. avg,, 25. nov — Draškovec. Sreda po Jurjevem, 7. in 16. avgusta II. nov. — Kotoriba. 9. marca, 27. jun., 30. sept., 30. nov. — Nedeljišče. 15. jun., poned. po ang. ned. — Prelog. Bink. torek, poned. po Jakobovem. — Rac-Kaniža, 16. maja, 24. jun., 10. avg., sredo po beli ned. — Mursko Središče. 1. maja, 20. avgusta, 26. oktobra. — Štrigova. 19. marca (sv, Jožefa dan) 22. jul., 30. septembra, 4. decembra. — Sv. Helena pri Čakovcu. 18. avg,, 22. septembra. — Sv, Rok pri Čakovcu, Na Rokovo in Mihaljevo. Na Koroškem. Št, Andraž. Cvetni petek, 3. maja, 28. avgusta, 30, nov. — Beljak. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sv. Lovrencu, — Borovlje, Poned. pred sv, Jožefom, sv. Martina dan (11, nov.). — Celovec, Prvi poned. v aprilu (če je ta dan praznik, se vrši prejšnji poned.), poned. po sv. Uršuli (za živino); vsak četrtek tržni dan. — Dobrla ves. Ponedeljek pred sv. Lukom (ako sv. Luka ni na poned.), poned, pred sv. Janezom Nep, — Grebinj. Pohed. po tihi nedelji, poned. pred bink., poned. pred sv. Terezijo (15. okt.). — Sv. Jakob v Rožu. Poned. po mali Gosp. — Labod. 12. marca, 4. maja, 24. avg., 27, dec. — Sv, Lenart, Velikon. torek, bink. torek, 10, avgusta, 28. okt. — Št. Mohor. Cvetni poned., torek po bink., 28. okt. — Nemški Bleiberg. 21. avg. — Št, Pavel. 25. jan., velikon. torek, bink. torek, 29. sept. — Pliberk. Poned. po sv. Treh kraljih, poned. po sred-postu, poned. po sv. Medardu, poned. po sv. Egidiju, poned. po sv. Lenartu. — Podgorje, Binkoštni torek, — Podklošter, 4. maja, ponedeljek po vseh svetih. — Rožek. 29. septembra. — Svinec. Torek pred cvet. ned., torek pred bink., 29. sept., 27. decembra. — Trg (Feldkirchen). Poned. po najdbi sv. križa, 24. apr. — Velikovec. Sredo po jes. kvat,, nedeljo in poned. pred sv. Miki. — Št, Vid n. Gl, Ponedelj. po Im. Jezus,, ponedeljek po sv. Mihaelu (29, sept.); vsak sejm traja štiri tedne. — Železna Kapla. I. maja, 2. julija, 16. avgusta, 28. oktobra. V Julijski krajini. Koroško. Naborjet. Ponedeljek pred vsemi svetimi. — Pontabelj. 30. jun,, 16. okt, — Trbiž, Prvo soboto v aprilu, 30. jun,, 16. okt., prvo soboto v oktobru. — Ukve. Zadnji poned. v marcu in septembru. Kranjsko. Črni vrh. Sv. Jurija dan, poned, po mali Gosp. — Ilir, Bistrica, Prvi poned. v juniju, ponedeljek po sv. Juriju, prvi poned. po mali Gospojnici in poned. po sv. Martinu. — Idrija, Kramarski sejmi na velik, sredo in dne 5. in 15. dec., živinski in kramarski sejm 16. maja, 15. okt. — Spodnja Idrija. Sv. Roka dan. — Prem. Ponedeljek po sv, Gregorju, poned. pred malo Gospojnico, ponedeljek po sv, Uršuli. — Postojna, Poned. po vneboh., sv. Luka dan, 24. avg,, 3. dec. in prvi dan vsakega meseca. — Senožeče. II. marca, 11. aprila, 11. maja, četrtek po binkoštih, 11. junija, 12. julija, 11. avg., poned, po kvat. nedelji v sept,, 11. sept., 11. okt. — Sorica. Sv. Luka dan (za živino). — Slap pri Vipavi, Poned. vel. tedna, 22. novembra, sv. Lucije dan. — Šturije. 1. febr. — Št, Peter na Notranjskem. 15. februarja za živino in blago, 17. marca, 18. aprila (kramarski, za govedo in konje), ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu, 9. avg, in četrtek po nedelji rožnega venca. — Št. Vid pri Vipavi. 14. marca, sv. Vida dan, 20. novembra, — Trnovo. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 24. junija, ponedeljek po sv. Petru in Pavlu, 19. oktobra. — Vrhpolje pri Vipavi. 22, januarja, sv. Primoža dan. — Vipava. Pustni ponedeljek, prvi poned, v sept., dan sv. Simona in Juda. — Zagorje. 10. marca, torek po binkoštih, 17. septembra, kvatrni ponedeljek v decembru. Opomba. Čitatelje prosimo, naj nam nazna-iijo netočnosti glede sejmov. lIllllilllllBiiiilll RAZGLAS! Naznanja se Vam, da je „Zlatorog terpentinovo milo" priznano nedosegljive kakovosti, pri uporabi jako štedljiyo in radi tega najcenejše, zato se Vam priporoča v stalno uporabo! mmiiimiiiiiiiB r 127 V KANADO in ZDRUZENE DRŽAVE s8 s ® ® a 4) a oi & k ca . 'S9 s E v Ž a m ® * J -3* a « * >5® S « o > g fc .g "3 a M S k © M "S h 05 a NE SERVICE CEAN & RAIL CANADI AN PACIFIC STEAMSHIPS-RAILWAYS -HOTELS-EXPBESS 2 tri H g >->.....i..................................................................................i.............i.......... Brezplačna darila dobi čitatelj tega koledarja 11111111 ■ 111 ■ 11 ■ i ■ 11 Miinmnunmm""«iin Z iuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prave švicarske žepne ure Št. 100 samo 49 Si Anker-Remontoir Roskopf štev. lil (brez kazala za sekunde) s 3 letnim jamstvom! samo G9 2D0inp ,IKO' ure v zlatu, srebru in niklju po vseh cehah, izredno tanke, gravirane ali gladke ,OMIKO' in ,AX0* ure zelo zanimivih oblik, moderne, z dobrim strojem. ANKER -Remont -Roskopf ure v raznih izvedbah. Ure za na roko in ure za dame ter verižice za gospode in gospe v zlatu, srebru ter drugih dragocenih kovinah Vse zajamčeno pravo! z malo truda. Ta darila so točno opisana v velikem ilustriranem sijajnem katalogu svetovne tvrdke za ure in dragulje H. Suttner, Ljubljana št. 201. Pošljite le svoj točni naslov in dobili boste brezplačno ta dragoceni katalog, kateri Vam bo napravil mnogo veselja z ogromno množino interesantnih slik in različnih novosti. Že 31 let uživa svetovna tvrdka H. Suttner najboljši glas radi svojega solidnega delovanja in zanesljivo dobre kakovosti svojega blaga, kar potrjuje na tisoče vnetih priznalnih pisem. Pri tvrdki Suttner se kupi takorekoč vse po originalnih tovarniških cenah. V lastni protokolirani tovarni Švicarskih ur po najboljših strokovnjakih zelo vestno in lepo izdelane ,IK0' URE so svetovno poznane, ker gredo točno na sekundo. Te ure so zelo vestno preizkušene in izredno trajne. Nikake nevarnosti! Kar ne odgovarja, se zamenja ali se denar povrne. Nikaka nevredna roba! Svetovna tvrdka Suttner vodi samo najboljše kakovosti, kar boste priznali Vi sami, ko si ogledate njen katalog. Zahtevajte ga takoj in dobite ga brezplačno, samo pošljite svoj točni naslov tvrdki H. SUTTNER Ljubljana štev. 201. ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi ■luninim iimiiii Prava ,ANKER' budilka št. 105 samo ||4 gjnp s pravim ,ANKER' strojem, znamenita kakovost s 3 letnim jamstvom! Budilke v raznih izvedbah. Ure z nihalom izvrstne kakovosti v raznih velikostih. Stenske, kuhinjske in vsakovrstne druge ure, nadalje vratne verižice, prstane, uhane, brože, zapestnice in vso zlato in srebrno robo v ogromni izbiri in še stotine drugih krasnih predmetov v najcenejših cenah dobit" - velikem katalogu. Vse zajamčeno pravo! 11 lii j i n i iii i ■ ii 11 f|n i n i iii 111» I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 ■ i ■■ i ■ 111 ■ 1111 ■ > I ;iiuiiiiiiiiiiiiimi"i A A ff ^ ^ i? ^ & * £ z ^ ^ ^ ^ /j litrska steklenica Din 20'—. Porabiti in naročiti je 3 steklenice. Leoithin krojrljloe z železom. Živčna hrana za živčno oslabele, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatla 24 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Učinkuje pri želodčnem katarju, to je: pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču, kislem izpahovanju in bljuvanju. Škatla 20 Din. Protlnskl ovet. Preizkušeno zdravilo zoper revma-tizem in trganje. Steklenica 14 Din. Frsnl Saj In prsni sok. Zoper kašelj in bolečine v prsih. Oboje 16 Din. Mlgrenol. V 10 minutah učinkujoče tablete zoper glavobol, trganje in vročico. Cevka z desetimi tabletami 15 Din. Za domače živali. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek irt rejo živali ter zabrani izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulin-svečioe. Edino zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Škatla z 12 kosi 30 Din. Frotlkatarnl prah za konje. Zanesljivo zdravilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Škatla 20 Din. Na vprašanja odgovarjam brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila! Izdeluje in razpošilja samo: lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 111. Čuvajte se ponaredb, zato naročajte le pri meni i Gramofoni od Din 345 dalje. Trobe od Din 505 dalje. IlittiapittHliS^lililt Gitarne citre od Din 192 dalje. Največja odpr. tvrdka glasbenih instrumentov v državi! Najboljše glasbene instrumente, gramofone itd. kupite po izredno nizkih cenah pri znani svetovni tvrdki: Skladišče MEINEL & HEROLD Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. (Imetnik: RUDOLF L0RGER) MARIBOR štev. 241 Zahtevajte naš veliki glavni katalog, katerega pošljemo vsakomur brezplačno! Ročne harmonike, dunajski model (enoredne) od Din 179 dalje. Nemški model (enored.) od Din 85 dalje. Violine od Din 95 dalje. Tambure od „ 98 „ Gitare od „207 „ Mandohne od „ I36 „ luninimi.....iihiiiiiiiiiiiiiiii.............................................umi..................■■■■■■■..........iinimiiiiii........i.............................. Tu najde vsakdo nekaj! Koliko truda, koliko časa in nejevolje bi si prihranili, ako bi vedeli, za kako malo denarja si morete mnogo preskrbeti, kar Vam vsak dan neštetokrat donese koristi in veselja! Morate enkrat prelistati veliki ilustrirani sijajni katalog svetovne po-šiljalne tvrdke H. Suttner, Ljubljana štev. 201. Čudili se boste, koliko važnih stvari je tu, katere potrebujete in še ne poznate! Vsak dan prinese nove čudežne izume kateri imajo namen, da olajšajo tudi Vam delo in Vam polepšajo življenje. Dovoljno je, da pošljete svoj točni naslov svetovni pošiljalni tvrdki H. Suttner. Dobili boste takoj brezplačno ta veliki praktični katalog. Tu samo majhen izvleček iz njega: = Na sto in sto različnih \ predmetov, za vse mo- = goče namene, dobite v jI [ velikem Suttnerjevem i katalogu. Kaj potrebujejo gospodje? Čudežni žepni nož, iz Ia jekla, s sedmimi rezili, izredno fini švicarski izdelek. Vsestransko orodje, svetovno znane klešče s kladivom, združene iz le enega kosa, velika množina različnega orodja. Priprava za majhno žagico z vsem potrebnim orodjem za izdelavo najlepših predmetov iz lesa. Kompletna garnitura za britje z varnostnim aparatom za britje in škatlico za nože prve kvalitete v elegantni škatlici. Lasni stroji in stroji za striženje, britve, ščetke za glavo in brke, glavniki in sto reči, katere mož dnevno potrebuje. Moške obleke in suknje v najmodernejšem kroju iz najboljšega blaga. Moške srajce, spodnje hlače in drugo perilo, nogavice, gamaše, naramnice, pasovi, rokavice itd. Čevlji iz najholjšega usnja v veliki izbiri za gospode, dame in otroke. Kai veseli žene 7 Kuhinjska posoda, najnovejši praktični izumi, kuhinjski noži, železa za likanje, čajniki, trajna posoda itd. Posoda za kuhanje iz jekla ,,Silit", novost, posoda v kateri se more vse kuhati, ker Vam ne morejo škodovati niti najnevarnejše kisline, ter se nikdar ne razbije. Jedilno orodje, prekrasne garniture v finih škatlicah, izredno poceni. Univerzalno orodje za domačo rabo, iz enega kosa, za brušenje nožev, škarij itd., za odpiranje konzerv, za vlečenje maškov, za rezanje stekla, žice itd. Moderne fine škarje za onduliranje las, glavniki, toaletni predmeti, ogledala, kasete itd. Damski dežni plašči, volneni žemperji, v različnih barvah, moderno izdelani, nogavice, robci, preproge, garniture za mize in postelje, odeje, zidne tapete itd. Za otroke volnene obleke, igračke v veliki izbiri. 11 Muzikalni instrumenti v ogromni izbiri po najnižjih cenah, • najboljše ustne harmonike in krasne harmonike na meh, izborne gosli s škatlo, citre, mandoline, okarine itd. NOVOST! Gramofoni in plošče po brezkonkurenčnih cenah BREZ RIZIKU! Kar ne odgovarja, se zamenja ali se denar povrne. Zahtevajte takoj katalog od svetovnoznane tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana štev. 201. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu K M E T S K I HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO TAVČARJEVA (SODNA) ULICA štev. 1. Brzojavke: ,.Kmetskidom!'. Račun poštne hranilnice št. 14.257. Telefon št. S Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6°/0, pri tromesečni odpovedi po 7 '/a Stanje vlog nad Din 20,000.000. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinje- nja obrestovanja. Posojila [daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12% in od 3-4V2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 ^ ure. HOTEL ..EVROPA ( si" r— V CELJU Prvovrstni hotel s najboljšo kavarno in restavracijo. Priznano najfinejša štajerska vina. PELJSKA POSOJILNICA D. D. __ v Celju (Narodni dom) Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000 Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000 Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse bančne,kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize ia valute. - - - Podružnici: MARIBOR, ŠOŠTANJ. Lastna hmeljar na v Šoštanju. Umetnost lep postati in ostati bo uspela vsaki mladenki, ženi in vsakemu možu, ako uporablja spodaj navedene prirodne preparate, ki se proizvajajo po receptih, preizkušenih skozi 32 let in so zato popolnoma neškodljivi: Plemenitijo kožo in Fcller-jeva kavkaška po-mada za obraz In kožo ,Elsa' varuje, obnavlja ter pomlajuje hrapavo, razpo-kano in luknji-čavo kožo obraza, vrata in rok. Po njej postane koža gladka, mehka, čista in elastična. Ona odstranjuje gube, razpoke in lišaje. Kar veselje je, haho hitro izginejo solnčne ____ j.Elsa* varovalna pomada varuje kožo od PEyE. raznih škodljivih uplivov vetra, vlage, prahu, solnčnega opečenja. Tisoči žena se imajo zahvaliti tej pomadi, da so do svoje smrti ohranile lepoto in mladeniško svežost. Lonček 12 Din. Zavojnina Za nego, ohranitev in krepitev kože na glavi in za lase se rabi in poštnina posebej. FEller-jcva motna \Elsa' pomada za past las, (Tanochina pomada), ki dovaja hranilnih snovi, koncem in koreninam las, povzroča bujno rast las, varuje pred prhljajem, izpadanjem in prezgodnjim osivenjem. Lase dela mehke in gibčne. Lonček 12 Din. Zavojnina in poštnina posebej. 7l nncbll&lin 2 l°n®ka ene ali po eden lonček IlU pUunUuklljU obeh pomad Elsa z zavojnino in poštnino 40 Din samo, ako se denar pošlje naprej, ker po povzetju stane poštnina 10 Din več. Elsa žganje za lose stranjuje prhljaje, polepša in pomladi lase. Steklenica 27 Din BO p. Zavojnina in poštnina posebej. Elsa tekoče lilijino mleko šanje. Daje polti mladeniški in svež izraz. Steklenica 13 Din -JO p. Zavojnina in poštnina posebej. Dr. Heiderjev prašek za zobe zobe, tuba Din 8'80. Ščetka za zobe Din 11-20. Fini parfumi z vonji raznih cvetlic v originalnih stekleničicah po Din 27-50. Dišeča blazinica za obleke in perilo 6 Din. Mazilo za brke Din 5-50. Šampon Din 3-30. Pomada za ustnice Din l-70 in Din 3-30. Najfinejši glicerin Din 5-50. razlikujejo od navadnih toaletnih mil po tem, da vsebujejo sestavine, katere so potrebne za lepoto in zdravje kože. Te 6 vrste mila so: Elsa lilijino milo, posebno fino cvetno milo, prav sveža, mehka in nežna. zelo blagodejno, tudi za najmanjše otroke. Elsa glicerin milo, SSJ&.- zel° Elsa boraksovo milo, nim izpuščajem. Elsa katranovo milo lase na glavi, posebno pri otrokih. katero razkužuje in obenem meči dlake, se zelo peni in ne draži kože. Ako želite Elsa milo za poizkušnjo, potem pošljite vnaprej 52 Din za 5 kosov mila skupaj z zavojnino in poštnino, ker po povzetju stane poštnina 10 Din več. Elsa milo za britje, izredno fina in priljubljena. V njenem oživljajoča svežost. Steklenica Elsa holinska voda, trajnem vonju je oživljajoč Din 16-50. Zavojnina in poštnina posebej Zdravstveni puder dr. Hlujer-ja (marka „Heger"). Ta puder za zdravje in lepoto je najfinejša vrsta, ki je dosedaj pri pudrih dosežena Škatla Din 27"50. Zavojnina in poštnina posebej. Puder za dame v vrečicah Din 4-40. Šminka v rdeči in beli barvi Din 3-30. CI ca lin H a 9 a licfa ohranja zobe čiste in UiSD VUUU bU UD 1(1 bele, osvežuje in razkužuje, odstranjuje neugoden vonj, utrjuje zobno meso in zabranjuje zobne bolezni. Steklenica Din 16-50. Zavojnina in poštnina posebej. Elsa pastile za pranje in kopanje, dalje Elsa prašek za pranje je izvrsten dodatek za pranje, kopeli in vodi za usta. Karton 10 Din. Zavojnina in poštnina posebej. Najmočnejše francosko žganje s Radikum marka. Velika steklenica Dm 10-80. Mast proti ozeblinam 11 Din. Mast za rane 11 Din. Žganje za golšo 11 Din. Feller-jev gozdni vonj „Elsa" JfSft napolni vsak prostor z divnim vonjem, razkužuje posebno bolniške prostore. Steklenica Din 16'50. Čim v