Leto VHL, šiev. 12. Celje, iorek 2. lebruarja 1926« PtitsiRB plafana i lotaritt NatroiniBa* Za Jngoslavljo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inojcemstvo: le.tno 240 Din. Posameua stevllka I Din. Izliaja v forek, telrtek tn sobofo, Redakclja in upravai Strossmagerjeva ullca 1, prltl, Tel.65.—Rač.p.-C.zavoda 10.666. Oglasl po stalnam oenlko. Triumf Svetozara Pribičeviča. Celje ]e doživelo v soboto politi- čen ck)godek prvega reda. Ta dan je stopil veliki vodja Samostojne demo- kratske stranke in eden prvih jugo- slovenskih državnikov Svetozar Pri- bicevič prvič na tla mariborske oblasti, otvarjajoč svoj triumfalni pohod tudi v to pokrajino z veličastnim političnim zborom v Celjskem domu. S tako ogromno udeležbo in takšnim sijajnim moralnim uspehom, kakršnega je bil v soboto deležen g. Pribičevič v Celju, se ni mogel doslej ponašati nobeden na§ politik. Tisočglave množice, ki so na sobotni večer napolnile mogočno dvorano nekdanje nemške trdnjave v Gelju, in nepopisni viharji navdušenja, s katerimi je ves zbor spremljal iz- vajanja g. Pribičeviča in ostalih go- vornikov, nepobitno dokazujejo, da se državna in nacijonalna ideja Samo- stojne demokratske stranke s Sirokim razmahom §iri tudi med naäim narö- dom v mariborski oblasti in da se njen korak kljub vsem naporom nasprotni- kov ne da ustaviti. Govor g. Pribičeviča ie prevevala neizprosna logika, prepričevalna objek- tivnost brez demagogije, ki se je ravno nasprotniki tako radi poslužujejo. Tem- peramentno podajanje njegovih nazorov je podžigalo množice od stavka do stavka in . izzivalo neprestane burne ovacije. Celje in sploh ves južni del ¦ivSe Spodnje Štajerske je v soboto "a nadvse časten način dokaza! svojo rceotnajno zvestobo do narodnih in dr- čavnih idealov, koje prva pobornica je Samostojna demokratska stranka s svojim Svetozarom Pribičevičem. Prihod g. Prlblčevlča. V soboto ob 13. je pričel pol- niti peron celjskega kolodvora Stevilno dernokratsko občinstvo. Ob 13 25, ko je prispel zagrebSki brzovlak, je bil peron natrpano poln. Ko je izstopil minister n. r. g. Pribičevič v sprem- stvu narodnega poslanca g. dr. Pivka iz vlaka, so zaorili iz občinstva burni 21vio-klici. V imenu krajevne organi- zacije SDS za mesto Celje je pozdravil losp. Pribičeviča njen predsednik gosp. *s. Kalan, izražujoč mu prisrčno dobro- došlico, ko st©pa prvič na tla mari- JorBke oblasti. G. Pribičevič se je na «ratko zahvalil, povdarjajoči da mora «>di Slovenija pokazati, da je napredna «n te'jskem razgovoru se je vrSilo na erasi Celjskega doma slikanje. Tekom >°Poldneva je sprejel g. Pribičevič de- FUtRcijo iz okoliške obCine, ki ga je drfrtSila za '»tervencijo glede izplačila arzavne podpore v znesku 100.000 Din sjradbo novega poslopia okoliške «srtovne Sole. Pred shodom se je ogla- ila pri njem tudi deputacija upokojen- Cev» ki mu je tolmačila želje svoje •»"Kanizaciie. O. Pribičevič je obema «eputacijama radevolje obliubil svojo Podporo. Celje pred shodom. S prvimi popoldanskimi vlaki so PNCele prihaiati v mesto številre mno- |ice zborovalcev iz vseh krajev bivže ^Podnje Stajerske. M. dr. so bili častno zastopani vsi kraji ob progi Celje—Ve- ^nJe, Mozirje, Gornji grad, Vojnik. L>obrna, Vitanje, Konjice, Store, Št. Jurij, urobelno, Ponikva, Šmarje pri Jel§»h, Jogaska Slatina, Rogatec, Lasko, Tr- »°v je in Rajhenburg. Večerni vlak iz ^avinjske doline je pripeljal nad 500 Ptsetnikov. V mestu je zavladaloproti večeru izredno živahno vrvenje. Že ob 19. se je pričela polniti velika dvorana Celj- skega doma in ob 20. uri je bila na- trpana do zadnjega kotička. Po sploSni sodbi je število zborovalcev presegalo 3000. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi, ki so dajali zboru pestro de- mokratično obeležje. Na nabito polni galeriji je zavzele svojo mesta naše napredno ženstvo. Vse je v živahni ne- strpnosti pričakovalo prihoda stran- kinega Sefa g. Pribičeviča. Na shodu smo opazili ponekod tudi nekaj pristašev drugih strank. Ob 2010 je stopil v dvorano mi- nister g. Pribičevič v spremstvu po- slanca dr. Pivka in predsednika kraj. organizacije dr. Kalana. Ovacij, ki so pričele v tern trenutku pretresati ozra- čje, ni mogoče popisati. Tisočeri robci in klobuki so mahali v pozdrav in fre- netični živio-klici so se spajali v prav- cat orkan, ki je trajal več minut. Prlčetek zborovanja. Ko se je navduSenje nekoliko po- leglo, je povzel besedo predsednik kraj. organizacije dr. K a I a n in otvoril zboro- vanje. Uvodorna ie med ponovnimi vi- harnimi ovacijami pozdravil velikega borca za jugoslovenska ideale g. Pri- bičeviča in narodnega poslanca dr. Pivka. Nato so bi!i na njegov predlog izvoljeni v častno predsedstvo sledeči gg;. : Lu- pan celjski dr. HraSovec, poslanec dr. Pivko, predsednik mariborske ob- lastne organizacije SDS dr. Lipold, pred- sednik celjske srezke organizacije SDS Ivan Prekoräek, voditelj slovenskega obrtniStva Ivan Rebek, gerent ljubljanske občine in podpredsednik SDS Josip Turk ter podžupan celjske okoliSke obCine in predsednik krajevne organizacije SDS za Celje-okolico Vinko Kukovec. Predsednik shoda je nato podal besedo g. Svetozaru Pribičeviču. V tern trenutku so se ponovile viharne ovacije Pribičeviču in z galerije se je vsula nanj ploha cvetja. Svetozar Pribičevič je naglo in z odločno gesto stopil pred govorniäko mizo in pričel svoj govor. Govor Svetozara Pribičeviča. Ponosen sem, da morem govoriti v Celju, ki ima slavno zgodovino za seboj. Znani so mi boji, ki jih je vo- dilo Celje za slovenske paralelke v gimnaziji. Nemci so se dobro zavedali, da so Slovenci avantgarda Jugoslo- venstva in zato je bil njihov pritisk na tern kraju vedno najhujši. A ti boji so bili karakteristična etapa. Sledila je velika borba za svobodo in ujedinjenje. Tudi v tern boju so bili Slovenci avant- garda za svobodo. Srbi in lirvali bi imeli mnogo težje stališče, ako ne bi bilo Slovencev, ki so jih varovali pred germansko poplavo. Boj je končal s častno zmago na§ega troimenega na- roda in zgodovina je dala prav nam, ki smo trdili, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. (Gromovito ploskanie in živio-klici-) Propadli so vsi nasprot- niki te ideje. (Klici: Tako je ! Živio Pribičevič !) Naša stranka je dolga Ieta trošila svoje sile v boju za rešitev državno- pravnega vpraSanja. Borila se je za obstanek države in bila vedno priprav- Ijena prevzeti tudi odij odgovornosti na sebe. (Klici: Slava ŠDS.) In če je po osmih letih skrahiral separatizem, je to samo naša velika historična za- sluga. Mi nismo nikoli vodili politike opurtunistične špekulacije, temveč po- litiko idealizma. Zato smo tudi zma- gali. Ravno oni elementi, ki nam oči- tajo ateizem, vodijo politiko materija- lizma. (Klici; Tako je!) Mi ljubimo svojo državo, pa naj bi nam bilo v njej tudi slabše, kakor v kaki drugi državi. (Burno odobravanje.) Naša država bo močnejša in krepka Ie tedaj, Ce jo bo vodila ideja edinstva. Osnovni ideal v politiki naše dr- žave mora biti oni, ki je ustanovil državo, t. j. edinstvo. Zato je fatalna pogre§ka, da so pri51i sedaj na vlado oni, ki so se borili proti edinstvu, v opoziciji pa so oni, ki so bili vedno pripravljeni žrtvovati tudi svoje živ- ljenje za to državo. A tudi sedanji ra- dikalno-radičevski eksperiment bo skra- hiral kakor so že skrahirali vsi prej- Snji komunistični, separatistični in fe- deralistični poskusi. Žalostno je samo, da smo v osemletnem boju za ureditev državno-pravnih vprašanj mnogo zgubili na prestižu in avtoriteti na zunaj. (Klici: Tako je !) Na vladi na§e dr2ave so sedaj ljudje, ki sploh ne vedo. kako politiko naj vodijo. (Klici: Žalostno !) Nikdo ne ve, kaj hočejo. Ne vedo niti tega, ali bo proraČun sprejet v skupščini ali pride morda nepričakovano kak do- godek, ki bo vse perturbiral. Sedanji položaj zahteva nove ljudi, pri nas pa vodijo oni isti ljudje dia- metralno nasprotno politiko. (Klici: Ža- lostno !) Pašič je ustanovil svoječasno z SDS Narodni blok, ki je pri volitvah tudi sijajno zmagal in je napravil te- rneljit obračun z raditevsko mirotvorno iepublikansko gonjo. Radikalna stranka je črez nekaj tnesecev pustila svoje energične in odkritosrčne zaveznike. (Klici: Sramota!) Radikali že čutijo posledice svoje pogreSne politike. Radi bi se približali zopet samostojnim de- mokratom. Toda mi vodimo načelno, programsko politiko, ne pa morda osebno. Žalostno je, da smo samostojni dernokrati edina aktivna parlamentarna stranka, ki vodi programsko politiko. (Klici: Taki hočemo tudi ostati I) Se- danji sistem na vladi mora skrahirati in pripraviti pot novim kombinacijam. Leta 1925. smo pristali na koope- racijo z radikali, da likvidiramo državno- pravno vpraSanje in da pristopimo k rešitvi socijalnih, kulturnih in gospo- darskih problemov. Mesto tega so osedlali Radiča, ki kot nekdaj zopet zbira svoje trume, Okrog njega se zbi- rajo zopet vsi anacijonalni elementi, Nemci in Madžari, mu vpijejo po zborih hozana. (Klici : Skandal I) Fatalno po- greško so napravili radikali, da so re šili radičevce. Sedaj so čez noč prišli v zagato, iz katere ne vedo izhoda. Namigujejo vedno, da smo samostojni demokrati nekaka njihova rezerva. Va- rajo se: Mi nočemo biti nikaki bul- dogi, ki bi se jih spuščalo z verige, kadar bi se komu vzljubilo. (Burno odobravanie.) Obupne so naravnost posledice se- danje politike posebno na finančno- gospodarskem polju. Na§i ministri so se hvalili, da so na§e finance ure- jene, da dinar raste, govori se, kako napreduie naše gospodarstvo in da so to posledice pametne radikalne politike. V resnici pa je položaj ravno nasproten. Vkljub temu, da ima sedanja vlada RR v skupščini dvetretjinsko večino, ne moresprejeti nobenega važnega zakona. Radič se pritožuje, da izda država 400 milijonov dinarjev za žandarje, ravno toliko, kolikor za ljudske sole. Nikjer pa noCe priznati, da je to predlog nje- gove »seljaške vlade«. Od julija 1925 do februarja !926 je bil sprejet v skupSčini samo inva- lidski zakon, a še ta Ie na papirju, ker sredstev za izvedbo zakona vlada vedno se ni dala na razpolago. Kako izgleda ta zakon vedo naibolje invalid! sami. Oficirji in invalidi iz prečanskih krajev niso izenačeni z oficirji iz Sr- bije, ker so se baje borili proti tej državi. Vprašam, a!i so oni krivi? In kdo je tisti, po katerega vzgoji bi še danes naši sinovi mogli biti sovraž- niki Srbov? Ta gospod sedi sedaj na vladi! Tudi za zakon o kmetijskih kre- ditih, ki ie bil sprejet, ni potrebnih s-redstev na razpolago. Sedanja vlada očividno niti tega ne ve, da je treba za izvedbo socijalnih in gospodarskih zakonov tudi denarja. KMub temu je na§ državni budžet narastel na astro- nomsko Stevilko 12 in pol milijarde dinarjev, bremena pa so krivično ne- enako razdeljena, kar vzbuja vsepovsod silno ogorčenje in nezadovoljstvo. (Burni klici: tako je!) NaSa kardinalna zahteva je, da se s sedanjim sistcmom prekine, bremena izenačijo in da se prične s pametnim gospodarstvom. Redukcije. ki so se iz- vršile, so prinesle komaj 600 milijonov dinarjev prihranka. Toda redukcije so se izvršile nereelno in popolnoma po strankarskem sistemu. Sedanja politika vlade preti ogroziti fundamente naše države. Uradništvo, jedro državne upra- ve, je nezadovoljno in se nahaja §e v slab5em položaju, kakor je bilo pod Tiszo na Madžarskem in pod Khuenom na Hrvatskem. Mi smo za to, da se eliminirajo iz državne uprave urad- niki, ki vodijo protidržavno propagan- do, zahtevamo pa na drugi strani, da gre država na roko uradnikom brez razlike njihovega političnega mišlienja, ki hočejo zvesto služiti državi. (Vellko odobravanje.) Naša stranka je vedno v vdiki meri posvečala svojo pozornost pro- svetnemu delu. Mi vemo, da je nafia bodočnost Ie v močnem prosvetljenem narodu. V tern oziru nismo nikoli po- znali in tudi ne poznamo nobenega kompromisa. Zahtevamo, da se vzgaja naša mladina v enotnem duhu. Million Slovencev naj bo enakopraven s 5e- stimi milijoni Srbov, a to je mogoCe samo na bazi narodnega edinstva. Oni, ki propagirajo avtonomijo, stoje na stališču, da so Slovenci narodna mani- šina! Povdarjam pa z vso odlofnostjo, da Slovenci v naši državi niso in ne smejo biti narodna manjSina, temveč sestaven in državotvoren del edinstve- nega našega. (Dolgotrajno barno odo- bravanje in klici Živio Pribičevič!) SDS je bila vedno za široko dekoncentra- cijo uprave na vseh pol jih. Ustava naj ne daje narodu samo nacijonalne svo- bode, temveč tudj pravico za čim večjo svobodo v samoupravi. Pripravljajo se velike transforma- cije in strankarske pregrupacije. Leto 1926. bo zelo interesantno. Vse stare stranke so že odigrale svoio vlogo. Radikalna stranka je dala kar je imela dati. Nobene nove ideje ni več v njej. Med radikale gredo samo še oni, ki iščejo kake osebne koristi. Radi ideje niso radikali dobili nobenega novega pristaša. (Tako je.) Tudi KoroSčeva stranka je s svojimi bivšimi gesli po- polnoma skrahirala. (Burno pritrjeva- nje.) Avtonomija Slovencem ne bi pri- nesla nobene sreče, kajti oni moreio biti politično, gospodarsko in kulturno krepki samo v čim tesnejših zvezah s Srbi in Hrvati. Treba pa je na vsak način postopati s Slovenci popolnoma drugače. kakor se dela to sedaj. Slo- venci ne smejo biti nikakor objekt za eksploatacijo. Država mora v Slo- veniji videti svojo kulturno, gospodar- sko in socijalno najbolj eksponirano pokrajino, katera zasluži še posebno pažnjo. To je mogoče samo v okviru državnega unitarizma. Oni, ki še ved- no zahtevajo avtonomijo Slovenije, se hočejo samo okoristiti s separatistič- nimi instinkti, ki žal radi tisočletnega. robstva med nami še vedno obstojajo. SUtP g »KOVADOBAi Siev n. Triglawanski pies se wrsi fine 8, februarja 1926 v Oeljskem domu w Celju. Edina stranka. ki je aktivna, ki rma jasno začrtan program, zgrajen na modernih načelih, a ki zna tudi delati in ima svežo energijo, je SDS. To vidi tudi na§ narod in vidijo po- sebno tudi naSi nasprotnikf, ki se ved- no bolj zavedajo naSe moči. Močni smo bili na vladi, še močnejši pa smo sedaj v opoziciji. (Burno odobravanje.) V opoziciji rastemo in bomo rastli, ker nas vodijo ideje na vseh področ- jih državnega življenja. Mi nočemo trošiti svojih sil za brezploden boj, pripravljeni pa smo nastopiti zopet z vso energijo, ako bi hotela dvigniti glavo separatistična in radicevska hidra. Mi hodimo ravno pot in tega se dobro zaveda tudi naš narod, ki je zato čvrsto na naši strani. (Viharno pritrjevanje.) Mi težko obljubljamo, a kadar kaj obljubimo, smatramo za svojo cast, da to tudi izvrSimo. Mi smo stranka, ki hoče vzeti v roke oblast, a se obenem ne boji odgovor- nosti. Oblast potrebujemo, ker mora- mo zanesti svoje ideje v najširše sloje naroda. Nočemo pa za vsako ceno biti na oblasti. Na oblast je treba stopiti z močjo, ako hočemo realizirati svoj program. Državno-pravno vpraSanje je pod streho, sedaj gremo v boj za iz- vedbo socijalnega, kulturnega in go- spodarskega programa. (Burno odobra- vanje.) Mi smo za sporazum, a nikoli za takega, ki predstavlja navadno partij- sko prevaro. Še danes ne v=mo, v čem obstoja pravzaprav sedanji spo- razum RR. Dosedanje izkuSnje kažejo, da obstoja samo v tern, da izigrava ena skupina drugo in zavrača nanjo odgovornost Toda pleča obeh so že tako slaba, da ne bodo mogla več dolgo nositi težkega bremena. Že se sliSijo glasovi, da je imela SDS popol- noma prav, ko je naglašala, da je z Radičem vsako realno in trezno delo «emogoče. O tern so sedaj prepnčani že vsi radikali. Odnošaji v na§i državi ne bodo urejeni toliko časa, dokler ne pride do popolne pregrupacije dose- danjih strank in se ne ustvari kon- stelacija, v kateri bomo igrali vidno m krepko vlogo tudi samostojni de- mokrati. Nobena poStena politika se ne more voditi brez nas, kajti mi smo iskreni in imamo jasen program, Zato vsi pod naše zastave, da bo na5a ar- mada čim krepkejSa in čim večja. (Več minut trajajoče ovacije govor- niku.) Ko je g. Pribičevič končal, je za- orilo po dvorani navdušenje in plo- skanje in vzklikanja ni hotelo biti konca. Z galerije se je zopet vsulo sveže cvetje na voditelja SDS, ki se je vidno ginjen zahvaljeval posiušal- cem za izraze simpatije in, zvestobe. Trajalo je nekaj minut, da se je vihar v dvorani nekoliko polegel, nakar je med novimi navdušeni ovacijami povzel ob 22. uri besedo poslanec dr. Plvko. V svojem govoru je razpravljal m. dr. o gospodarskih In kulturnih vprašanjih Slovenije in ugotovil stalno naraščanje samostojno demokratskih vrst v naši ožji domovini, kar dela pre- glavice zlasti Slovenski ljudski stranki. Pozval je k nadaljnemu vztrajnemu delu za strankine ideale in se v pri- srčnih besedah zahvalil g. Pribičeviču za njegova izvajanja Po njegovem govoru so zaorili po dvorani burni vzkliki: »Živio Pribi- čevič, živio Pivko, živio Žerjav!« Nato je še govoril župan dr. Hrašovec. Omenjal je odkritosrčni ton Pri- bičevičevega govora in veličastni obisk, ki je nadkrilil vsako pričakovanje. Končal je: »Videli in čuli smo danes našega voditelja in občudovali njegovo voljo, njegovo značajnost in njegovo doslednost. Naš vodja se bori za vse ono, kar je nam bilo vedno sveto. Reči moram, če bi imeli v vsaki naši upravni oblasti samo enega takega moža, kakor je na2 Pribičevič, bi bila srečna naša domovina. Več bi jih ne biio treba.« (Gromoviti klici : »Živio naš voditelj! Živio Pribičevič !«) Zaupnlca. Končno je bil med burnim odo- bravanjem sprejet predlog predsednika dr. Kalana, da izreČe shod voditelju SDS g. Pribičeviču ter poslancema dr. Žerjavu in dr. Pivku neomajno za- upanje, sporoči posebne pozdrave od- sotnemu slovenskemu voditelju SDS dr. Žerjavu in izreče zaupnico stranki in celokupnemu strankinemu vodstvu. Predsednik dr. Kalan se je še en- krat v prisrčnih besedah zahvalil gosp. Pribičeviču in ob 22*30 zaključil veli- častni shod, Nato se je zopet dvignil vihar navdušenja, ki se je Se stopnje- val, ko je stopil z odra g. Pribičevič. Množica ga je vzdignila na svoje rame in ga med frenetičnim vzklikanjem nesla proti izhodu. Odhod g. Prlblčevlča. Ob 23. uri je g. Pribičevič v sprem- stvu poslanca dr. Pivka, dr. Lpolda ter beograjskih in zagrebških novinar- jev nadaljeval svojo vožnjo v Maribor. Ko je vlak odhajal s postaje, so mu priredili navzoči ponovne živahne ova- cije. Občinstvo z dežele se je vračalo s prihodnjimi vlaki na svoje domove, prežeto z novo voljo in velikim nav- dušenjem za ideje Samostojne demo- kratske stranke, ki je doživela ta večer tudi v Celju veličasten triumf. —rp— Pribičcvlč v Marlboru. Shod Svetozara Pribičeviča v Mari- boru se je vršil v nedeljo ob uprav velikanski udeležbi. Velika in mala dvorana Narodnega doma je bila na- bito polna. Oalerija pa preobloiena. Zlasti se je bilo nabralo ljudstva iz okolice. Posebno močno je bil zastopan kmetski stan. Predsednik oblastne or- ganizacije dr. Lipold je otvoril shod ob pol enajstih dopoldne in je podelil be- sedo Svetozaru Pribičeviču, ki je s svojo znano logiko in jasnostjo govoril svoj velik govor. Za Pribičevičem je izpregovoril dr. Žerjav. V imenu Med- murcev pa je povzel besedo odvetnik dr. Novak iz Varaždina. — Po zboru je bil velik manifestacijski obhod po mestu od Narodnega doma do hotela »Union« pri kolodvoru, kjer je bil pri- rejen obed in banket za 200 zunanjih gostov. Po obhodu sta še narod zopet nagovorila Pribičevič in dr. Žerjav. — Shod se je sijajno obnesel in je na- pravil izredno globok utis. Kupujte Bafa čevlje ker 8 tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah Ä. Drof enik, Glavni trg. Politika* p Kriza v vladi. V političnih kro- gih zasledujejo z veiiko napetostjo razvoj zapletenih političnih dogodkov. HSS računa z gotovostjo, da pride med Radičem in radikali do ostrega kon- flikta, kar bo imelo za posledico razpad sedanje vlade. V soboto dopoldan je vzbudila vest, da so radikali stopili v stike v Davido/ičevimi demokrati in bosanskimi muslimani, veiiko senzacijo. Vodja radikalov Velizar Jankovic je namreČ konferiral v Sarajevu z dvema poslancema muslimanske stranke, ki sta obljubila sodelovanje v vladi, [če Radič razbije sporazum, Enako so po- tekla pogajanja z demokrati in je ra- Čunati, da bo v doglednem Času prišlo do radikalsko-demokratske koalicije. Z gotovostjo računajo, da bo HSS pri bodočih volitvah glasovala z opozicijo proti proračunu. p Ureditev amerišklh dolgov. Iz I Washingtona ie prispelo poročilo, da Danes 1. februarja vsi na obrtniški pies v Narodni dom. »Washingtons News« pišejo o rteuspe- hih jugoslovenske delegacije gledejjre- ditve dolgov v Ameriki. Jugoslovenska delegacija je zahtevala za izpl-aCMo dolgov slične pogoje kakor jih je do- bila Italija. AmeriŠka komisija pa je bila protivna. Jugoslovenski delegati so imeli daljšo konferenco z državnim podtajnikom Windstonom. Nekateri v Jugoslaviji živeči Amerikanci so naslo- vili na ameriško vlado posebno spo- menico, v kateri priporočajo Ameriki, da upošteva gospodaiski in fmančni položaj naše nove države. Spomenico je med drugimi podpisal tudi Mac Daniel, ki ima v Jugoslaviji investiran ogromen kapital. p Revoluclja naŠpanskem? Po- ročila iz Barcelone javljajo, da se pri- pravlja splošna revolucija proti dikta- torju Primo de Riveri. Močna akcija se pripravlja zlasti v Madridu, Barce- loni in Vaienciji. Vse levičarske stranke so se zdmžile proti vladi španskega diktatorja, ker uvaja v Špansko nered. Iz Madrida pa prihajajo preko Pariza poročila, da izbruhne v kratkem splo- šna revolucija proti Primo de Riveri. Med Španci v!ada revolucijonarno raz- položenje zlasti v glavnih mestih. Le- vičarske stranke so sklenile sporazum, da se upro sedanjemu režimu nasilja. Celjska kronika. c Rednl sestanek Članov orga- nlzacije SDS v Celju se to sredo ne bo vršil. c Sestanek Članov organizaclje SDS v Celju-okoHci bo v četrtek pri Neradu v Gaberju. c Iz občinskega sveta. V sredo dne 3. februarja se bo vršila seja ob- činskega sveta. Začetek ob petih pop. c Imenovanje. Za državnega prav- dnika v Celju je imenovan g. dr. Ivan Likar. c Poroka. V nedeljo se je poročil g. Miloš Pšeničnik, trgovec v Celju, z gdč. Albino Kovačevo iz lirastnika. Bilo srečno! c Glasbena Matica v Celju pri- redi danes v torek ob 4. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma koncert odličnega pevskega druStva »Ljubljan- ski Zvon*. Zanimanje za to priredttev je veiiko. Spored je okusno izbran in nam bo nudil izreden umetniški užitek. Vrle »Zvonaše« bodo pričakovala pev- ska druStva na kolodvoru ob 1/i 3 url popoldne. Občinstvo se udeleži sprejema. c Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Siovenijo sedaj v Celju si je v smislu čl. 6. drugtvenega zakona na občnem zboru dne 24. ja- niiftrja 1926 izvoiilo sledeče načelstvot Predsednik davčni nadupravitelj Rafael DolinSek, I. podpredsednik profesor Josip Kožuh, II. podpredsednik želez. uradnik Riko Twrdy v Novem mestu, tajnik major Rudolf Orel, njegov na- mestnik nadučitelj Martin Lah, bla- fajnik po§tni kontrolor Josip Kosi, njegov namestnik rudarski pristav Ivan Sadu. Odborniki: okrajni tajnik Vasilij VereSčagin. -E §.: Fedor Viktorovič Nemirov, rokodelec. (Konec.) Pokvarili so me in začel sem piti žganje; vsi so mi ponujali -¦ pomoč- niki in mojstri, zapravil sem petinpet- deset rubljev društvenega denarja. Ljudje pa so mi dali predujme, s katerimi sem pokrll primanjkljaj. De- nar sem kmalu zaslužil in se zopet upostavll. Ko so se moje razmere zboljšale, sem sklenil oženiti se — vzel sem za ženo neko siroto, in reči moram, da sem dobro volil. Bog mi je pustil živeti z njo le trinaist let. Nekoč sem moral oditi v neko cerkev, da popravim tarn božji grob: v Vologdi je razsajala takrat kolera. Moja žena je imela navado, da }e nakosila zgodaj zjutra] travo za kravo. Pri tern poslu je obolela. Pie- peljali so jo v kliniko in zvečer je bila mrlič — jaz sem zvedel o tern iele čez devet dni! Cerkev je stala za gozdom in ljudje so se bali hoditi za Časa kužne bolezni skozi gozd, Ko sem dokončal delo v cerkvi, sem se odpelial domov in od tedaj sem začel piti. Tako sem padel od mojstra zopet do pomočnika. Starši so umrli še pred smrtjo moje žene in padel sem vedno globje ter delal kot navaden rokodelec, dok- ler nisem prišel v sirotiSnico. Ljudi sem se sramoval, greSil proti Bogu, kajti ako sem zaslužil deset rubljev, sem jih zapil. Toda dalje: tu je živel posestnik Aleksej Fedorovič Ahmatov, vas Sa- kriSkino, sedem vrst od Vologde, je bila njegova last. Pri njem sem vstopil v službo kot dninar, delal in poprav- Ijal v hiši. Sobe niso bile tapetovane, prepleskal sem jih z različnimi barva- mi, nekoliko viSnjevo, nekoliko belo. Na viSnjevem dnu so bile srebrne zve- zde in v beli sobi zlate zvezde nasli- kane. Pozabil jih je zlatar, ki je živel tudi v tern kraju; pozlatil je v»e sobe — izgledalo je krasno! Po zimi sem se peljal domov, te- daj se je preselila moja gospoda v mesto, kakor vsi veleposestniki. Nekoč, ko so stanovali v Vologdi, je prišla neka žena k meni in mi po- nudila haljino za dvanajst rubljev; set sem h gospodu. Služabnik je rekel: »Ako mi kaj podariš, ti izdam nekaj dobregal« Obljubil sem mu lepo napitnino. »Gospod«, je dejal nato, je pri- igral včeraj petsto rubljev, priSel si pravočasno — danes dobiš denar.« Drznil sem se prositi gospoda za preduiem za prihodnje poletje. Gospod je korakal v sobi iz enega kota v drug^xa in žvižgal ... Bil je torej zadovoljen, da je dobil včeraj petsto rubljev. Služabnik me je prijavil In vsto- pil sem. »Milostivi gospod«, sem začel, »bodite tako dobri in dajte mi pred- ujem dvanajst rubljev, poceni mi po- nujajo haljino, a nimam denarja ; pri vas je vedno delo in prihodnje poletje bom odslužil.« »Poslušaj«, mi je rekel, »dobil jih boš, ker sem priigral včeraj petsto rubljev in kje? Pri najveščejih igralcih v Vologdi I« In dal mi je denar. Odšel sem; bllo je okoli Božiča. Kmalu pa sem slišal, da je zaigral Ahmatov svoje posestvo z vsemi ne- voljniki vred — in sicer pri ljudeh, pri katerih je prej dobival — zvodili so ga za nos. Njegova gospa Darja Borisovna se je radi tega razjezila ter se odpe- ljala v gubernijo Voronež, on pa je stanoval še nekaj časa v starem sta- novaniu brez nje in odšel potem ne vem kam. Pred odhodom sem ga obiRkal. »Milostivi gospod«, sem začel, »Vaši milosti dolgujem ge dvanajst rubljev, kako bova poravnala?« »Vdelaj mi s'pe v okna, ostalo ti podarim.« Vse sem poSteno naredil, za 5est ali sedem rubljev, zas'uzil sem torej pet rubhev — ki rni jih je podaril. č^z šest let sem bil v Petrogradu in stopil slučajno v neko pivnico. »Prijatelj, kupi mi kozarček!« me pokliče neki mož, ki je sedel na klepi. »Kdo ste?« sem vpraSal. »Veleposestnik Ahmatov.« Spoznal me je, jaz njega ne. Začel sem jokati. Naročil sem pol steklenice fran- coskega žganja, sam nekoliko pit in ker se mi je mudilo, sem pustil ostalo njemu ter rekel: »Piite na 7dravje, Aleksej Fedorovič! Tudi v bodoče lahko računate name, ako se kje srečava...« »Dan preživim tukaj, zvečer grem pa k svojemu bivšemu kuharju, ki živi pri nekem posestniku in tarn prenočim«. Nikifor je bil njegov nevoljnik, edini, ki mu je Se ostal, zakaj, ne vem povedati. Tudi pozneje sem ga često po- gostil, ker mi je bil dober gospodar. Ne vem, ali je le umrl, ali §e živi kje. Prej so mu ponujali za njegovo posestvo 65.000 rubljev, Živel je udobno in le malo pil. Ko je bil star triindvaiset let je priSel v vas in eden služabnikov se je smejal njegovi ženi. Jokala je in rekla svojemu možu: »Pripeljal si me na svoje posestvo, ljudje me pa zasmehujejo.« Služabnika je dal neusmiljeno pretepsti, zvezali so dve nagajki skupaj in kočijaži so pretepli lakaja ž njima. Sedaj pa je sedel v beznici v povriniku brez ro- kavov, kakor seljak, ce!a njegova obleka ni bila vredna štirideset kopejk. Sfov. 12 NOVA DOB A« SUaaS Jwip Ferk, sodni nadsvetnik Alfonz GalHnger, davčni nadupravitelj Ivan Kftop v Mariboru, ravnatelj pom. urad. Fran-e Logar, vdova sod. pis. ravna- telja Karoiina Mesarec, državni Surnar Pranc Peklar v Jesenicah, davčni upra- vitelj Simon Wult in Solski nadzornik in ravnatelj Josip Zupanek. Namestni- ki; sodni nadoficijal Albert Kopač, br- zojavni mojster Franc Lavrač", davčni nadupravitelj Ivan Pernovšek v Slo- venjgradcu in vdova okrajnega tajnika Katarina RoS. Preglednika: davčni nad- upravitelj Leopold Hasenbuechel ter administrativni poročnik Karo! Kolterer, kot namestnika pa policijskt detektiv Anton Komac ter sodni nadoficijal Jo- sip Pogačar — vsi drugi v Celju. —• Osebe novega odbora jamčijo za vz- trajno delovanje. DruŠtveni člani se vabijo, da Čimpreje poravnajo člana- rino po 12 Din za I. polletje, da pride načelstvo do potrebnega pregleda raz- položljive gotovine. Neorganizirane pa prosimo, da pristopijo h društvu. Ku- pijo si naj položnico za čekovni urad pri svojem poStnem uradu za 25 par in ptečajo na naš kont 12.450 za »Dru- 51 vo državnih upokojencev in upo- kojenk za Slovenijo« za I. polletje 15 dinar jev. c Tajepahuda. Julijana Pavšek, brezposelna delavka v Gaberju, je huda ženska. To je pokazala, ko se je sprla v delavcem Kvasom, katerega je hotela z nožem zabosti. PavSkovo so prijeli m spraviü na policijo, da si jenja. c Olepševalno in tujsko prometno aruštvo v Celju priredf na letoSnji Pustni torek ob 20. uri v obeh dvo- ranah m stranskih prostorih Celjskega aorna 11. veliko maskarado s sodelo- vanjem orkestra celjskega godbenega arustva »Iririje« Vstopnina Din 10' za osebo, obleka promenadna. Popoldne owe m sicer od 15. do 17. ure pa bo istotam slikovit mladinski korzo s so- delovanjem orkestra; vstopnina znaSa aLhn * nP° Din 3"-> za drastic toil. 7Ph° qm 5'~- T°P'a jn mrzla 0*bi n ° .P5JaC0 tes Sladk0 P«iVO Tomec. "^'^ cenah hotelir * za TH^Stanek daraskega komiteja cL faVanskl PJes se bo vršil v c^li n ;•tm- ob 17- uri v klubovi soDi Celjskega doma. Vse cenjene aame, ki so bile naproSene za sode- lovanje so vljudno vabljene, da se se- stanka sigurno udeleže. Istega dne se bo vrSH ob 20. uri na istem mestu sesianek prireditvenega odbora v zvezi s sestankom vseh aktivnih Triglava- nov kakor tudi vseh celj. starešin. Udeležba naj bo radi važnosti pogo- vora polnoštevilna. 143 c Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vidi od danes v Mestvtem kinu največji kulturni film „Na vrhunec sweta", ekspedicija na največjo goro sveta Mont Everest I. 1924. Natančneje o tern velezanimivem »Imo pige »Jutro- v nedeljski St. od J1- januarja str. 7 v članku »Tajna gorskega orjaka«. Film najtopleje pri- Poročamo. c Kino Gaberje. V ponedeljek 1., «"«* 2. in sredo 3. februarja vidimo "«« * dramo v filmu »Madona s 7» *\ , nadpis te drame nar" jamči d« jjboljši uspeh, Le paše poudarjamo, mentna rMadono s ceste« tempera- Dloe ?! T Viola Da™ in Monte - ' Je nadaljna reklama nepotrebna. Monumental™ film fadec Troje' pride! Sii*om domovine. tnJm ?• VentCem tn zareze' ki n« anigem tipu manjkajo. SploSno se ie temnevalo, da je drugi tip, ki"jeVel ^rei potvorjen. Po izjavi finanCnera wimstrstva sta oba tipa dobra in i|! oinark kovan v francoskih kovnicah drug, pa v belgijskih. Palzif.kati kova^ nega denarja torej sploh ne obstojaio. ^akor poročajo zagrebške >Novosti,, je reorganizacija prodaje trboveljskega premoga gotova stvar. Reorganizacijo bo izvedla nova delniSka družba, koje delnice bodo izključno v listnici Tr- boveljske družbe. Nova delniška družba se ne bo bavila samo s prodajo pre- moga. ampak ima dalekosežnejše cilje kakor odkrivanje novih nahajališč pre- moga, železa in drugih rud, snovanje novih podjetij na tern področju ter sploh pospeSevanje naše montanistike na mo- derni podlagi, poslužujoč se najnovej- 5ih tehničnih pomožnih sredstev. Dru- žbi se je baje posrečilo, pridobiti za to stvar prve' gospodarske osebnosti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. š Nadučltelj Matija Šmid — 70 letnik. V ožjem rodbinskem krogu je praznoval pretekle dni gosp. Matija Smid, nadučttelj v pokoju, sedemdeset- letnico svojega rojstva. Po 421etnem službovanju, katerega ni prekinil s prav «obenim dopustom, je stopil leta 1923. v Podgorju pri Slovenjgradcu v zasluženi pokoj. Celih 32 let je služboval tamkaj in si pridobil neštetih zaslug. Domača občina, kateri je med vojno več let načeloval tudi kot gerent, ga je imeno- vala za častnega občana in mu izro- Čila krasno izdelano častno diplomo. Svoji številni rodbini vedno skrben in Ijubeč oče, je vzgoiil svoje otroke v izrazito narodno-naprednem duhu. Ve- sten Solnik, neumoren prosvetnidelavec, zlasti na gospodarskem polju, priprost in skromeu po svoji vnanjosti, pa lju- bezniv in gostoljuben napram vsako- mur, si je pridobil zaupanje, ugled in spoštovanje ne-le svojih stanovskih tovarišev, temveč tudi svojih Stevilnih prijateljev in znancev kakor tudi sim- patije širše javnosti. Odličnemu možu kličemo iskreno: Še na mnoga leta! š Tlno Pattiera Član berllnske opere. Dalmatinski rojak, tenorist Tino Pattiera, je angažiran na berlinski Dr- Žavni operi. Podpisal je pogodbo za dobo treh let. S Zgodovinar Andrej Zeehe umrl. V Gradcu je umrl v starosti 76 let gimnazijski ravnatelj v pokoju, znani zgodovinar Andrej Zeehe. Pokojnik je bi več let tudi profesor na gimnaziji v Ljubljana od leta 1885.—1907. pa ravnatelj gimnazije v Beljaku. Poupo- kojitvi se je preselil v Gradec. Šir5im slojem je znan predvsem po svoii zgo- dovini za višje razrede srednjih Sol. 5 Oblastni Inšpektorat flnančne kontrole v Ljubljani razglaša, da ie v njeRovem območju, to je v Sloveniji in Psekmurju, vsak sprejem novince/ v službo finančne kontrole ustavljen. § Vlomllcl odpeljall blagajno. V Velikem Gradištu je te dni izvrSen drzen vlora. Doslej neznani zlikovci so vlomüi v tamkajgnjo manufakturno trgovino. Ker blagajne niso mogli raz- biti, so jo na vozu odpeljali izven mesta ter jo na polju razbili. V blagajni je bilo približno 70.000 Din gotovine ter več vrednostnih papirjev. Storilcem še niso prišli na sied. S Granata raztrgala štlrl pastirje. V okolici Pristine so naSli pastirji, ki so pasli ovee, v grmovju dve topovski granati. Hoteli so dobiti smodnikinso jih skušali v to svrho razbiti. Nena- doma pa je ena granata eksplodirala ter štiri pastirje in dve ovei raztrgala na kose. V bližini ni bilo nikogar, ki bi mogel nesrečo preprečiti. Pastirji so bili v starosti od 13 do 15 let. S Smrtna obsodba v Sar jevu. Sarajevsko okrožno sodiSče je obsodilo Jova Purkoviča zaradi uboja na smrt na vešalih. Ko sta se nekega večera brata Vaso in Stevan Mijatovič vračala domov, ju je v šumi pričakoval Pur- kovič, ki je živel Ž njima v starem sovraStvu. Iztrelil je na nju Stiri krogle. Vaso je bil smrtno zadet, njegov brat pa je ostal nepoškodovan ter je pri razpravi nastopil kot priča. Š Proti plesnlm krožkom. Itali- janko notranje ministrstvo je izdalo ukrepe za strogo nadzorovanje lokalov, kjer se vrSijo plesi Ie bolj v svrho zabav, ki niso v skladu z moralo in redom. Vrše se predpisane preiskave povsod. Š Ljubezenska tragedlja. Pred glavnim izhodom iz gledališča Rossetti v Trstu je 24 letni sluSatelj flozofiie David Brili ustrelil svoio ženo 24 letno Ines, ker se je ločila od nje^a in ni hotela nič več vedeti o njem. Ines je umrla, njena mati ie nevarno ranjena. Š Tlvat proglašen za mest<>. Selo Tivat v Boki Kotorski, kjer se n^haja glavni arsenal naSe vojne mornance, je s kraljevim ukazom proglaSeno za mesto. š »Ožlvel« po 11 letih. Nedavno se je oglasil iz Rusije viničarski sin Anton Ribič v Pekrah pri Mariboru, ki je bil 1. 1914 v Galiciji ujet in so ga od tistega časa. popolnoma pogrešali. Vsi so bili mnenja, da je že zdavnaj mrtev. — Enak slučaj se je zgodil v Limbušu, kamor se je oglasil iz Rusije za mrtvega progla5eni kmečki sin Ja- kob Terbos. Izbegavaj, zdravi, pobijaj uspešno m liitai ifl z rabo razkužilnih postilj Valdo. Toda uspeh je zagotovljen Ie tedaj, ako rabtš prave fpancoake postüje Mil Zahtevaj jih v vseh le- karnah in drogerijah v Skatiicah z napisom YÄLDÄ Ž JjOJ ZA NAROCNIKE. Neki beograj.ski list je vivedcl za svoje na- i'ücniko brezplačno zavarovanje proti nezgodaiTj. V slučaju smrti vsled nc- zgode dobe ponasreceneevi svojci deset tisoc dinarjev, v slučaju trajne inva- lidnosti pa dobi ponesrecenee 15.000 dinarjev. Naročnik nima zaradL zava- rovanja nobenih opravkov; treba mu je Ie plačati naročnino, pa mu uprava poslje polico, ki ostane v veljavi dotlej, dokler redno plačuje naročnino za list. Pozna se, da tisk v Jugoslavia i napre- duje. š »NA GRŠKEM NI SRBOV«. To j, st-m Vam brez bo- jazni vedno in povsod na razpolago. samo ne v javnih lokälih, kakor ste Vi hoteli, ker se to intelige.itnemu člo- veku ne spodobi. Pred v^em pa Vas pozivam, da priobčite zahrevano poslano v teku 8 dni po obiavl eniu moje^a poziva in da placate po D n 500'— v uredništvu »Nove Dobe« za Onuna Celje, Sokol Celje in Jadransko Stražo, ker sicer Vas born t. žil Gjuro Pastici, zastopnik tvrdke Gatej & Comp., Celje. * Za ta poziv uredništvo ne odgovarja. Qospodaratvo« g Mednarodna metrlčna konven- clja priznana Rusljl. Z odlokom ijud- skih komisarjev je veljavna v sovjetski Rusiji mednarodna metrična konvencija, sklenjena v Parizu 20. maja 1875. g Člpkarska zadruga v Idrljl. Ustanovila se je čipkarska zadruga z namenom, da se zopet dvigne ugled in veljavnost idrijskih čipk na tržiSčih. Zadnje case se je marsikaj prodalo za idrijsko blago, pa je bilo izdelano kdo ve kje. Zadrugo vodijo veSčaki. Zato je pričakovati dobrega uspeha. g Statistlka našega železniškega parka. Prometni minister je v svojem govoru k proračunu prometnega mini- strstva navajal tudi statistiko naSega železniškega parka. Skupno število lo- komotiv znaSa 2005, od teh je sposo- bnih za promet samo 1179. Železniš- kih vozov iraa 2elezni2ka uprava 48 tisoč 472, v prometu jih je samo 31 tisoč 556. Za ozkotirno železnico je določenlh 8134 vagonov, v prometu jih je 6423, lokomotiv 510, v prometu Ie 359. g Kreditl za gradnjo novfh že- leznlških prog. Proračun prometnega ministrstva določa tudi milijonske kre- dite za gradnjo oz. dograditev projek- tiranih novih železniških prog. Za gradnjo že projektiranih prog je dolo- čenih 80 milijonov, za dograditev že- lezniških prog 88 milijononov in za izvedbo projektov novih prog 68 mili- jonov. V proračunu je vstavljena tudi postavka za gradnjo železniSke proge Rogatec-Krapina v znesku 6 milijonov dinarjev. Varčnost. »V a r č n o s t« — ta poziv k varč- nosti je v zadnjem času polagoma pro- drl po vsej Evropi ter postal precej aktuelnejSi. Izgleda celo, da je prišel končno cas, ko se be celokupno člo- veštvo zbudilo iz letargičnega sna pre- vare in zaslepljenosti ter bo danaSnji težki ekonomski krizi naravnost in zavestno pogledalo v oči brez strahu pred kruto istinitostjo, toda tudi brez želje po njenem podaljšanju. »V a r L n o s t« — to je danes geslo vseh vlad in kabinetov, industrij in podjetij. Srečarno jo na vsakem koraku! Ako pa že najmočnejSe in največje instftucije celega komtinenta polagajo toliko važnosti na to ter vidijo edini izhod iz današnjega težkega položaja v pojmu te besede, kaj mora potem delati mali človek poedinec? Treba, da varčuje, da od svojih dohodkov dene dnevno Le tudi najmanjSi prihranek na stran. »Zrno do zrna pogača ...« »V a r č n o s t« — pri vsakem kora- ku in povsodl lzogibati se nepotrebnih izdatkov, kajti ni da!eL čas, ko se bo dinar smatral za vrlo dragoceno stvar. Kako treba varčevati, to ve vsakdo sam in vsakdo bo varčeval, kdor ve, da je dvakrat dve — Stiri I »Varčnost« — pa če se tudi samo dinar dnevno privarčuje. 10 di- narjev se že zamore naložiti v banki in za 40 dinarjev se more kupiti var- nosten državni vrednostni papir, ki ne samo da se dobro obrestuje, ampak je obenem tudi srečka, s katero se zamore brez kake zgube dobiti m i 1 i j o n di- narjev. »V a r č n o s t« edino nudi možnost samoohranitve. Razgled po svetu. r Namesto jelena je ustrelil lovce. Ta nesreča se je pripetila nekemu lovcu na vzhodnem SlovaSkem, ki je tez bo- ž:čne praznike lovil jelene na tatran- skih gorah. Prav ko je na nekem mestu nameril na jelena, so prišli v cilj trije lovci. Eden je bil takoj mrtev, dva pa sta obležala težko ranjena. r Izjalovljena komunistlčna za- rota v Rlgl. Poljski listi poročajo o senzacijonelnem razkritju nameravane komunistične zarote v Rigi, ki bi se nai bila izvršila v božični noči. Po na- vodilh litvanskih komunistov naj bi se zarotmki polastHi skladišč za orožje in municijo» nakar naj bi vdrli v pred- sednikovo palačo. Policija ie sretirala večino zarotnikov. r Militarlzera v TurČijl. Iz Cari- grada poročajo, da se je vršil v An- gori vojni svet na katerem je pred- sednik Mustafa Kemal paša izjavil, da potrebuje Turčija močno armado. Pred- lagal je proučitev vseh vprašanj, ki jih je treba rešiti v interesu ojačenja armade. Steam i »NOVA DOBA« Stev. -3 2. Pupilarnovaren In Jairnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska IT laitni palaöl ppi kolodvopu, it^fiUki drsmvsmw JMstatistvWM. TaiteanllMienl poall m tsrriutojo na|lLttIaiiln«|e, Hiiro Into«- Mi Ptt»floo •brmuCTanf«. Pf «illn In n«*T«fl bresptatno. VndnoM remervnih tAkiAdow md Ifron 8S.OOO.OOO*-. Zft brulto vtogs JnA ee$to OeQa • celim svojin premoženjem ta z vto svojo davino motyo. r Novo preganjanje duhovščlne v Rosljl« Moskovna vlada je dala are- tirati večjc število cerkvenih dostojan- stvenikov, ker jih dolži, da so priprav- Ijali monarhistično zaroto. r Strašen zločln. Iz Kottburga v Nemčijj poročajo, da je kurjač tamkaj- §nje dekliške Sole zvabil 14letno de- klico v kurilnico in jo hotel zlorabiti. Ker je dekle kričalo, ga je potolkel na tla in vrgel v peč centralne kurjave, kjer je truplo popolnoma zgorelo. r Tour Eiffel poSkodovan. Vihar, ki je divjal zadnjega decembra nad Parizom, je poSkodoval vrh znameni- tega, 300 m visokega Eifflovega stolpa. Ukrenjeno je vse potrebno, da se bo nemudoma popravil. r Levi med fiolarjl. Večje število äolskih otrok je obiskalo v francoskem mestecu Jaruac potujočo menažerijo. Med predstavo, ki se je vrštla v levji kletki, je nenadoma ugasnila luč. Kro- tilec je zbežal iz kletke in vrata samo priprl. Ko je luč zopet zagorela, so se levi nahajali med gledalci — šolarji. Nastala je panika in levi so bili zme- deni in prestrašeni. Krotilcu se je po- srečilo spraviti jih v kletko in reSiti otroke nevarnosti. r Brez harema nl žlvljenja! 0 tern, kako umira stara Turčija, priča nastopna vest iz Carigrada : Eden naj- bogatejših turških aristokratov Ahram beg ni hotel razpustiti svojega harema, če tudi mu je oblast to ponovno uka- 2ala. Dne 25. decembra se je oblekei y gala, zbral pkoli sebe 36 svojih dam in natrosii sebi In njim strup v jedila. Prihodnje jutro so naSli Ahrama bega in 36 njegovih žen mrtve za mizo. Preiji iz useh pudnihov dobavlja In dostav- Ija na dom FR. JOST, CELJE, Msandrova nl. 4 Plačilo tudi na obroke. „Werthelm" blagajna dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na Oaberc A Videmšek, Celje. 2-2 Kupi se večja množina slatinshih stehlenic. Kje pove uprava lista. 5—2 Prodajamo s Suha bukova drva, žagana Din 35'— » » » sekana » 38'— kameniti premog.....» 46'— drveni premog......» 23'— za 100 kg franko na dom postavljeno. Ml. Karlovšek & dr.. Lava. Lepo stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob s pritiklinami, par minut iz mesta, se zamenja z even- tuelno manjSim in čistim v sredini mesta. Odda Sti j meblovana soba z eno all dvema posteljama, takoj all I do 15. fobruarja. Poseben vhod, elek- trlčna razsvetljava. Naslov v uprav!. M\ seien iD mum v Goraji Rodgoni v dvoranl posojllnlce tik kolodvora 7. in 8. februarja 1926« Prlbližno 200 vrst za fzblro z veC tlsoči hektolitrov. — Izvrstne kakovosti. — Zmerne cenj. Prireditelj: Vinarsko druStro Gornja Hadgona. GostilniČarjem in vinskim kupcem se posebno priporoča obisk rastave z ozirom na zelt nlzke cene, katere še veljajo v tukajSnjih vinskih okoliših. Mtnistrstvo saobračaja je dovolilo posetnikom tega vinskega sejma na naŠih železnicah polovično vožnjo. ¦' R.ALMOSLECHNER juvelir in zlatar, Celjef Preiernova ul. I. Ustanovljeno leto 1876. 6—1 Bogata zaloga zlatnine, srebrnine, kina srebrnega jedllnega orodja, poroCnih prstanov v poljubni debelosti In velikosti. — Zaloga precizno idočih žep- nih ur J.t d. — V lastnl delavnici se popravila navedenih predmetov točno ^ in strokovnjaško izvräujejo. — Nakup in menjava zlatnine in srebrnine. Delaj, nabiraj in hranil I o I I E > I S c Mm ri Popolnoma varno naloZite denarne prihranke pri zadrugi LASTfU DOM stavb. ln kreditni zadr. z om. zavezo v Gabcrju pri Ccljn Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri ilaioib! zneska po 5rt nin se dobi I nablralnlk na dom. Jamstvo za vloge nad 1 m»|jön ZSÖ.Ö6Ö Din. I Plsarna v Celju, Prcšcrnova uliea št. 15. _________________ , ——-ir—— " ——mr— ¦ i-ii I: i pc I — Čas je denai! Kleparstvo, vodovodne inšta- lacije in naprava strelovodov Franlo Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjcma Vsa dcia zgoraj omcojcnib stroH HaHor tudi popraVila ?o$tr«žta tocna. Cue zracrnc. Solidna izVr^itcv. 25-9 Inserirajte v „NOVI DOBI"! S 40 dinarji zamorete due 16. febmarja 1926 clobiti I.mooo" Dinf Žrebanje obllgacij državne ga posojila za vojne škode. Dobitki so: 1,000.000 dinarjev 2 po 500.000 » 5 » 200.000 » 10 » 100.000 » . 20 » 50.000 > 50 » 20.000 » 100 » 10.000 » Usitj dobokk;og.ihnesku 7,000.000 dinarjev se morajO16 februarjabrezpOgOJnOizžrebati Te obligacije, ki predstavljajo nominalno vred- nost Din 1000"—, se zamorejo pri nas dobiti za 8 mesečnih odplačil po 40 Din, pri čemer se takoj s prvirn mesečnim odplačilom dobi popolno in neomejeno pravo na vse gornje dobitke. Po pošti se razpošilja samo preti vnaprej plačani pristojbini, V«6 kot 10 komadov se pod navedenimi pogoji posameini og6^'.11^11111?1*6 5L4s*opl*Ji' Banhavno homanditno društuo j WnSte a. REIN iJHIIB naslov! zaoPeb, TpB'I. b""«»j 15. ; Telefons-88li*17-03 Zostopnihi se iSiejo o vseh geiplmestih države. Tlrt. in l«toi. I,«»....^ - Odgovorn! so: ,. I.Cia.elja !>.»¦ Zafcufco«.fc, za tiskarno Mil.. Ctin. , za redakcijo Winko W. fiabero. - Vsl v C|«.