/  Kakšna je razlika med besedama »ti« in »on«? Se ti je `e kdaj zgodilo, da je v tvoji prisotnosti kdo govoril »o tebi«, kakor da te tam sploh ne bi bilo? Kako si se poèutil? Se ti ni zdelo, da te reducira na nivo nekakšne- ga objekta? Oziroma, vprašanje bi postavil še drugaèe: Kaj se spremeni, èe namesto be- sede »ti« preprosto reèem »on«, »ona«? Da bi osvetlili odgovor, si poglejmo tekst, ki ga najdemo na zaèetku Svetega pisma, oz. be- sede, ki razkrivajo zaèetke tega, èemur pra- vimo èloveško `ivljenje. »Bog je ustvaril èloveka po svoji podobi« (1 Mz 1, 27). Tako beremo v prvi Mojzesovi knji- gi. »Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja èloveka, katerega je bil naredil« (1 Mz 2, 8). V prvem poroèilu o stvarjenju je popol- noma jasno zapisano, da je Bog ustvarjal »z besedo«: »Bog je rekel…« (Prim. 1 Mz 1). V drugem poroèilu pa lahko preprosto prebe- remo, da »je naredil Gospod Bog èloveka iz pra- hu zemlje in mu vdahnil v oblièje o`ivljajoèega duha.« In ga postavil v vrt Eden (prim 1 Mz 2, 7-8). Takoj za tem pa se stil svetopisem- skega teksta spremeni. Ne govori veè samo »o èloveku«, »o njem« temveè zaène govoriti »s èlovekom«. In Gospod Bog je rekel èloveku: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoz- nanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Za- kaj br` ko bi jedel od njega, boš moral umreti« (1 Mz 2, 17). Adam je dobil dru`ico, ki je po- slušala kaèo, in prva èloveka sta vzela sad pre- povedanega drevesa ter se skrila pred oblièjem Gospoda Boga (prim. 1 Mz 3). Po tem èlo- vekovem dejanju je Bog znova poklical Ada- ma: »Kje si?«, toda sedaj se prvemu èloveku ni bilo niè prijetno pogovarjati. Besede mu niso šle z jezika. Najrajši bi ostal skrit in ne bi niè odgovoril. Potem pa je v sili s prstom pokazal na Evo, rekoè: »Ona je kriva.« In ko Bog oèita `eni: »Zakaj si to storila?« (1 Mz 3,13), se tudi `ena izgovori: »Kaèa je kriva«. In je bilo konec pogovora. Ne le konec po- govora, temveè tudi konec `ivljenja v raju. Gospod Bog je prva dva èloveka izgnal iz raja in od tedaj mora èlovek trpeti, v potu svojega obraza u`ivati kruh, umreti in ima te`ave pri dialogu z Bogom. ": Ker je to tema našega razmišljanja, si po- stavimo vprašanje, kaj je sploh dialog. Slovar slovenskega knji`nega jezika1 pod geslom »dialog« dopušèa dve razlagi: »pogovor, navad- no med dvema osebama, dvogovor« ali pa »iz- menjava mnenj med zastopniki razliènih sta- lišè z namenom doseèi soglasje ali sporazum«. Dialog je torej verbalna komunikacija med razliènimi osebami, ki bodisi razmišljajo po- dobno ali pa se njihovo mišljenje razlikuje. Vsi izkušamo pomembnost pogovora za naše `ivljenje v skupnosti. Ustavimo pa se neko- liko pri èisto teoretiènem razmisleku in si po- skusimo odgovoriti na vprašanje: »Èemu slu- `i dialog?«. Prvo dejanje dialoga je izgovorjena beseda »ti«. Pogovarjati se namreè ne pomeni zgolj govoriti »o nekom«, temveè predvsem govo- riti »z nekom«. Dokler govoriš o nekom, se z njim še ne pogovarjaš. Pogovarjati se pome- ni nekomu reèi »ti«. S tem ga »izberem« za sogovornika in ga priznam za sebi enakovred- nega. Pa ne le to. Upam si trditi, da ko ne- koga poklièem s »ti«, zaènem obstajati »jaz«. Zakaj? Zato, ker dokler ne izreèem besede %  ,#   # »ti«, tudi besede »jaz« ne morem izreèi. Ka- kor brez severnega ni ju`nega pola, tako tudi brez »ti-ja« ni »jaz-a«. Izgovorjena beseda »ti« je priznanje in sprejetje obstoja drugaènosti. Še veè, izgovorjena beseda »ti« je zagotovilo mojega bivanja. Morda bo kdo zakljuèil: »To- rej me drugi omogoèa.« Ne! Ne drugi, dialog je tisti, ki omogoèa »mene«, »tebe«, »njega«, »nas«, »vas« in »njih« ter ohranja `ivljenje. Besedo »ti« pa lahko izgovorim šele takrat, ko se (z)najdem v odnosu s teboj. Jaz ne mo- rem vstopiti v odnos, ampak se lahko samo zavem, da v njem `e sem, saj je bil odnos (na nek naèin) pred menoj. Preprosto povedano, bil mi je podarjen. Mo`nost pogovarjanja mi je bila podarjena. Nobenih zaslug si ne mo- rem prištevati za dejstvo, da naju nekaj ve`e. Podobno kakor ne morem vstopiti v `ivljenje, ampak se lahko samo zavem, da `ivim. In `iv- ljenja tu nikakor ne pojmujem zgolj kot bio- loško bivanje, temveè kot prostor komunika- cije. Nihèe me ni vprašal, èe `elim `iveti ali ne. V `ivljenju sem se preprosto (z)našel, oz. sem ga sprejel kakor dar. Tako se (z)najdem tudi v odnosu s teboj, oziroma se s teboj zaè- nem sreèevati. Odnos je torej pogoj, zagoto- vilo in temelj najinega komuniciranja in s tem tudi zagotovilo najinega obstoja. Èe to- rej odnos obstaja pred subjekti, ga subjekt ne more ustvariti. Nasprotno, iz povedanega sledi, da odnos »porodi« in omogoèi subjekte. In »jaz« bom obstajal le toliko èasa, dokler bom tebe klical s »ti«, to je, dokler in kolikor bom ohranjal odnos. Èisto jasno je, da vsi, ki `ivimo, `ivimo v »svetu odnosov«. Komu- nikacija, dialog torej ni le osmišljevanje na- šega bivanja, je veliko veè. Omogoèa subjek- te. Daje `ivljenje in ga ohranja. Ko zaènem z drugim komunicirati, takrat zaènem obsta- jati in obstajam toliko èasa, dokler se pogo- varjam. To velja za vse. Tudi za kršèanstvo in islam. Nedaleè v zgodovini smo bili prièe zrušitvi nekega sistema, ki se je imel za edi- nega prinašalca èloveka vrednega `ivljenja. Toda, ker ta sistem ni bil sposoben dialoga, ne z drugaèe misleèimi re`imi ne s posamez- niki, ki jih je `elel odrešiti, je preprosto pre- nehal obstajati. Naše razmišljanje smo naslovili »Problem dialoga z islamom«. Potrebno je nekoliko spregovoriti tudi o pomenu besede »prob- lem«. Ali res obstaja problem dialoga? Èe smo vsi, ki `ivimo, hkrati tudi v odnosu z drugimi, bi to pomenilo, da je `e naš obstoj dokaz, da med seboj komuniciramo, da se pogovarjamo. Res je. Saj smo dejali, da sub- jekt, ki je, obstaja, ker se je znašel v odnosu z drugim. Med islamom in kršèanstvom `e obstaja neke vrste komunikacija. V nasprot- nem primeru ju ne bi bilo. Ampak, kakšna je ta komunikacija? Pravzaprav, èe `elimo go- voriti o dialogu z islamom, moramo najprej povedati, o kakšnem pogovoru bomo govo- rili, oziroma kdo ima te`ave v pogovoru z is- lamom, šele nato bomo lahko razpravljali o tem, kakšne so te te`ave. V franèiškanskem samostanu v Šiški v Ljubljani imamo `e nekaj let kuharja in hi- šnika, ki je evangelièan. Je redno zaposlen in odlièen pri svojem delu. Kadar pa je g. Arpad odsoten, ga nadomešèa ga. Šemsa, ki je mu- slimanka, in je ravno tako vestna in odgovor- na. Nobenih te`av ni v našem pogovarjanju in dogovarjanju. Zgodi se, da celo primerja- mo versko prakso in nauk treh verskih skup- nosti, debatiramo o primernosti in neprak- tiènosti zapovedi in prepovedi in razliènih ver- skih predpisov. Vsekakor — pogovarjamo se, odlièno sodelujemo in ravno to nam omogo- èa, da `ivimo drug ob drugem. Profesor Dra- go Ocvirk to vrsto dialoga imenuje »dialog `ivljenja«2. Sodelujemo, drug drugega spoz- navamo in uresnièujemo evangeljsko zapoved ljubezni do bli`njega. Zdi se mi, da tudi si- cer, na ravni posameznikov, ni veèjih te`av pri komunikaciji z muslimani - zgolj zaradi njihove verske pripadnosti. Nekaj drugega pa je naèin `ivljenja oz. njihova sposobnost pri- /       lagajanja kulturnemu okolju, v katerega so se priselili. Predvsem v zahodnoevropskih de- `elah, kjer so mnogoštevilèni, npr. v Franciji, kjer so nekatere mestne èetrti ali kraje tako gosto naselili, da so postali lokalna veèina. Tam je njihova drugaènost tako »moteèa«, da Francozi noèejo kupovati nepremiènin v so- sešèini. Cene stanovanjem in hišam padajo in to je še bolj ugodno za priseljence, ki ni- majo veliko finanènih sredstev. V teh prime- rih pa pogovor z muslimani ne poteka tako spontano. Bolj kot beseda »ti« se v govorjenju uporablja izraz »oni«. To pa spremeni polo- `aj. Èisto nekaj drugega je razmišljanje o mu- slimanih, kakor pa pogovor z muslimani. Evropski kristjani se zavedamo majhne nata- litete in ob številènih muslimanskih dru`inah se marsikdo ustraši, èeš, saj »oni« nas bodo preplavili, »oni« bodo cerkve spremenili v mošeje… V zahodnem svetu muslimane po- vezujemo tudi s terorizmom. Po 11. septem- bru 2001 so muslimani in islam tako rekoè povzroèitelji strahu pri vsakem, ki nanje po- misli. Èe namreè nekdo ubija v imenu Alaha, je strah pred »tem bogom« povsem upravi- èen. V Evropi je zelo prisoten tudi strah pred vstopom Turèije v Evropsko zvezo. To ni le vprašanje delovne sile, bolj se sprašujemo, kaj se bo zgodilo, èe islamska mentaliteta prodre v »kršèanske« dr`ave. Evropejci smo z veliko te`avo dosegli loèenost Cerkve in dr`ave, kar je vrednota tako za verne kakor za dr`avo. Is- lam pa tega ne pozna. In èeprav je Turèija v svoji ustavi dosegla to civilizacijsko vrednoto, jo v praksi zelo radi zaobidejo. Koran namreè zahteva zvestobo na vseh podroèjih. Kaj se bo /  Sura Merriam, ilustrirana dvojna stran rokopisa Korana, Lahore, 1573-1574, London, Britanska knji`nica.  # torej zgodilo, èe bo islam preplavil Evropo? In nas je zopet strah, ko razmišljamo »o njih«. To ni le strah pred drugaènostjo, to je pred- vsem strah pred dialogom z drugaènostjo. Problem dialoga z islamom je problem sre- èevanja dveh svetov: tako imenovanega krš- èanskega in muslimanskega sveta. Tu pa mo- rajo svojo vlogo odigrati institucije. Tako ci- vilne kakor verske. Zahodni — kršèanski — svet se namreè boji bli`ine islama. Zato rajši go- vori »o muslimanih«, kot pa da bi govoril »z njimi«. Tako jih v podzavesti poriva v stran. Kršèanski svet se boji, da bo beseda »ti«, na- menjena muslimanom, unièila njegovo iden- titeto, njegov »jaz«. Zato rajši od »ti-ja« iz- govarja »on«. Zato potiska islam stran in si zatiska oèi pred resniènostjo, da v bistvu ta dva svetova `e `ivita drug ob drugem - sku- paj. In ker smo tudi mi del tega, je bolje, da pišem v prvi osebi. Torej, dejstvo, da v stra- hu raje govorimo »o njih«, kakor »z njimi«, dejstvo, da jih raje naslavljamo z »oni« kakor z »vi«, nam daje slutiti, kakšen je problem dialoga z islamom.        V zgodovini sreèevanj predstavnikov krš- èanske in muslimanske veroizpovedi je bilo kar nekaj pogovarjanja, še veè pa vojskovanja. Odkar sta drug drugega spoznala kot razliè- nost, je bilo njuno sreèevanje osmišljeno ve- èinoma le z odpravo te razliènosti. Èe `e ob- staja »ne-jaz«, ga moram spremeniti v »jaz« /  Notranjost mošeje v Kordobi, prièetek gradnje 784.      ali pa ga unièiti. Nevernika je potrebno spreobrniti ali ubiti. Nekaj èez devetsto let je minilo od prvega klica na kri`arske vojne. Od takrat je zgodovina kršèansko-musliman- skih sreèevanj zaznamovana s krvjo. Èe se ni dalo nasprotnika spreobrniti ali unièiti, so se muslimani in kristjani ignorirali, oz. so se de- lali, kakor da drugega ni. To dr`o, na kršèan- ski strani, potrjuje tudi primer svetega Fran- èiška Asiškega. Je karakteristièen primer ob- našanja kristjanov. V sklopu pete kri`arske vojne za osvoboditev svetih krajev je ustano- vitelj Reda manjših bratov leta 1219 prišel do egiptovskega sultana Melek el Kamila z na- menom, da ga spreobrne k evangeliju. Sultan ga je lepo sprejel in Franèišek mu je oznanjal veselo oznanilo. Ker pa ni dosegel nièesar, se je vrnil med kri`arje, ki so sejali smrt in uni- èenje med »neverniki«. Niè kaj drugaèna pa ni bila dr`a turške vojske, ko je osvajala de`ele ju`nega Balkana. In zdi se, da naèelo »spreo- brniti ali pa ubiti« še vedno velja pri islamskih fundamentalistih. Hvala Bogu, da ne enemu ne drugemu tega ni uspelo uresnièiti. Ampak, kako si lah- ko razlagamo to skušnjavo, da bi unièili dru- gega? Nekoga ubiti pomeni prenehati izgo- varjati besedo »ti«. Kaj torej pomeni prene- hati izgovarjati besedo »ti«? Najprej to po- meni zanikati neko stanje odnosa — sreèeva- nja, v katerem sva se oba znašla, v katerem oba `iviva. To stanje nama je bilo podarjeno in midva bi se rada zahvalila za ta dar, èeš saj ga ne potrebujeva. Podobno kakor se èlovek zah- vali za dar `ivljenja, èeš, saj ga ne potrebujem in ga vrne, oziroma si `ivljenje »vzame«. Taka je tudi zakonitost v svetu odnosov, v katerem smo se znašli vsi, ki `ivimo — ki se pogovar- jamo. Sreèevanje nam omogoèa `ivljenje.        +; In vendar smo se znašli »z ramo ob rami«. Sobivanje, oziroma bivanje enega in drugega je mo`no le v dialogu, v tisti pravi komuni- kaciji, ki omogoèa in ohranja `ivljenje. Èe bi namreè dialog izginil, bi hkrati izginili tako »mi« kakor »vi«. Neka vez med nami `e ob- staja, v njej smo se znašli. Katoliška Cerkev se je zavedla dejstva, da je »moj« obstoj po- gojen z odnosom do »tebe«. Zavedla se je, da zapoved »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in svojega bli`njega kakor samega sebe« ne pomeni lju- biti samo somišljenike, ampak omogoèati `iv- ljenje, `ivljenje v polnosti tudi tistim, ki so razlièni. Tako, da ohranjaš dialog z njimi in ga krepiš. Zato je evangeljski nauk zares `iv- ljenjski — prinaša `ivljenje, ker uèi, da »karkoli storite kateremu mojih najmanjših bratov, meni storite«. Drugi je sleherni drugi ali pa to ni Drugi. In sleherni drugi je tisti, ki ti je dan — s katerim se sreèuješ, ne da bi si ga sam iz- bral, èetudi misli drugaèe, èetudi bi te rad unièil. Katoliška Cerkev je to svoje spoznanje zapisala v dokumentih II. Vatikanskega kon- cila, ki predstavlja veliko prelomnico za ka- toliške oblikovalce dialoga z islamom. Dog- matièna konstitucija o Cerkvi Drugega vati- kanskega koncila v šestnajstem poglavju pravi: »Odrešitveni sklep vkljuèuje tudi tiste, ki priznavajo Stvarnika; med temi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedo- valce Abrahamove vere in ki z nami èastijo edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan« (C 16). Izjava o razmerju Cerkve do nekršèanskih verstev Drugega vatikanskega koncila v tretjem poglavju spregovori o muslimanih takole: »Cerkev gleda s spoštovanjem tudi na mu- slimane, ki molijo edinega Boga, `ivega in v sebi bivajoèega, usmiljenega in vsemogoènega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril vsem lju- dem« (NA 3). V nadaljevanju omenja skupne toèke obeh veroizpovedi: Abrahama, priznavanje Je- zusa za preroka, èešèenje njegove matere Ma- rije, prièakovanje sodnega dne in Bo`jega /   # plaèila, ter omeni moralno `ivljenje, molitev, milošèino in post. Poglavje zakljuèuje z ugo- tovitvijo, da je v preteklosti med kristjani in muslimani neredko prihajalo do razprtij in sovra`nosti, da pa cerkveni zbor spodbuja vse, naj pozabijo na pretekle spore in se trudijo za razumevanje.3 Ta klic k razumevanju in spoštovanju je revolucionarna sprememba glede na prejšnje pojmovanje cerkvenega nauka, oz. glede na prejšnje ignoriranje islama v cerkvenem nau- ku. V tem duhu je pape` Janez Pavel II. `elel besede spremeniti v dejanja in se je med svo- jimi pastoralnimi obiski po svetu pogosto ̀ elel sreèati tudi s predstavniki muslimanske ve- roizpovedi. 27. oktobra leta 1986 pa je sedanji sveti oèe v Asissi povabil predstavnike razliè- nih veroizpovedi, da bi skupaj molili za mir. Nenazadnje je rezultat II. vatikanskega kon- cila tudi Komisija za medverski dialog in šte- vilne pobude za sodelovanje z islamskim sve- tom. Franèiškani so v preteklem letu ustano- vili novo skupnost v Carigradu z namenom, da bi gojili medverski dialog z islamom. Ko sem pred kratkim obiskal štiri franèiškane, ki tvorijo carigrajsko bratstvo, mi je Gwenole Jeusset, francoski èlan bratstva, zaupal, da je velika razlika med kršèanskim dialogom z mu- slimani v Turèiji in Franciji. Veliko la`e se je namreè z islamom pogovarjati tam, kjer so v manjšini, kot tam, kjer so v veèini. V Fran- ciji torej veliko la`je kot v Turèiji. In ker so muslimani v Sloveniji v manjšini (statistièni podatki zadnjega ljudskega štetja iz leta 2002 ka`ejo, da je v Sloveniji 47.488 pripadnikov islamske skupnosti, kar predstavlja 2,4 odstot- ka prebivalstva), bi lahko predpostavljali, da se bo z njimi lahko pogovarjati. Ampak v praksi ni vedno tako. Zdi se namreè, da is- lam še ni našel »razloga« za pravi dialog z Za- hodom. In to je druga plat medalje, ko go- vorimo o problemu dialoga z islamom. Èe povzamem besede Mohameda Talba, ki pra- vi, da islam ni v vojni z Zahodom in da v Ko- ranu ni najti niti ene same besede v prid te- rorizmu, ter poziva Zahod, naj ne istoveti Bin Ladna z islamom, lahko zapišem, »da je islam potreben svojega Drugega vatikanskega koncila!«4 Problem dialoga med zahodnim — kršèan- skim svetom in islamom je torej v tem, da mi veliko rajši govorimo »o njih« kakor pa »z nji- mi«. Muslimani pa morda še niso našli razlo- ga, zakaj bi se pogovarjali z nami. Kaj storiti?         Hkrati z opisom »materialnega« stvarjenja je na prvih svetopisemskih straneh opisano še eno. Stvarjenje v svet odnosov namreè. Bis- tvo èloveka ni bivanje, temveè komunicira- nje. Zato svetopisemski pisatelj v Bo`ja usta postavi besedo. Gospod Bog je namreè nago- voril èloveka. Rekel mu je »ti«. Kakor tudi otrok, ki prijoka v fizièni svet, zaèuti materin objem in njeno besedo, tako je prvi èlovek Adam zaèutil Bo`jo besedo. Izgovoriti besedo »ti« pomeni spoznati in priznati, da te na na- govorjenega ob tebi nekaj ve`e: odgovornost namreè. Ko tistega, s katerim se (z)najdeš v odnosu, nagovoriš s »ti«, priznaš, da vaju ve- `e pripadnost, oz. da v tej pripadnosti obstaja tudi neka odgovornost. Biti odgovoren za bli`njega, pomeni sprejeti ga za svojega. Od- govorna pripadnost pa osvobaja. V prispodo- bi bi lahko rekel, da smo ljudje podobni kaz- njencem, ki so med seboj priklenjeni z verigo. Dva, ki se ignorirata, sta podobna kaznjen- cema, ki noèeta »drug z drugim niè imeti«, in be`ita vsak v svojo stran, pa ne bosta ni- kamor prišla, ker sta med seboj povezana z verigo. Še veè, drug drugega ovirata. Ko pa drug drugega sprejmeta v situaciji, v kateri sta se znašla, se dogovorita, v katero smer bo- sta be`ala, in bosta ušla. Zato izgovorjena be- seda »ti« prinaša `ivljenje oziroma osvobaja. O svojem bli`njem lahko govoriš kot o »onem«, ker ne `eliš biti zanj odgovoren, zanj /       ti ni mar. Ampak to vodi v su`enjstvo in v smrt. Ko pa izgovoriš besedo »ti«, postaneš zanj odgovoren. Toliko odgovoren, da mu po- magaš zbe`ati in s tem rešiš tudi sebe. Tako bi moral tudi kristjan muslimana nagovoriti s »ti«, postati zanj odgovoren, tako odgovo- ren, da bi mu celo »pomagal« v njegovi pri- zadevanjih. Morda tudi pri graditvi d`amije. V bistvu je prvi greh v tem, da je Adam na Bo`ji »ti« odgovoril z »ona«, kar vodi stran od dialoga, torej v smrt. Ne kršèanstva ne islama se ne da ̀ iveti dru- gaèe kakor v dialogu, ki omogoèa ene in druge. Ali se bomo torej pogovarjali in `iveli drug z drugim v so`itju ali pa ne bomo obstali. V Sloveniji smo vse do sedaj muslimane ignorirali. Ne le politièna oblast. Tudi krist- jani oziroma katoliška Cerkev. Ko pa jim je uspelo pridobiti soglasje za graditev svojega verskega centra, smo zaèeli govoriti. Pa ne z njimi, temveè o njih. Na podoben naèin ka- kor drugod po svetu. Javnomnenjske raziska- ve so pokazale precejšen odpor ljudi do grad- nje islamskega centra v Ljubljani. Ljubljan- èane moti minaret, ki bi bil tujek v sloven- skem prostoru, veliko bolj pa tudi samo dejs- tvo organiziranosti muslimanov, ki vzbuja strah zaradi teroristiènih napadov islamskih fundamentalistov po svetu. Skratka, do pred kratkim so bili muslima- ni v slovenski javnosti skoraj neopazni. De- jansko so prišli »v razvid« z napovedjo gradnje /  d`amije in s prihodom Osmana Djogièa za muftija slovenske islamske skupnosti. S tem dogodkom sovpada tudi izjava nekdanjega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metro- polita dr. Franceta Rodeta na bo`ièni veèer 2002 za komercialno televizijo. Takrat je na vprašanje, ali je za gradnjo d`amije v Slove- niji, dejal, da je d`amija v islamskem pojmo- vanju politièni, kulturni, socialni in verski center. Hkrati pa je sam postavil vprašanje, èe se naši politiki strinjajo, da je na našem ozemlju nek center, ki je tudi politièni in ki predstavlja neko drugo kulturo. Mufti v Slo- veniji Osman Djogiè je nato trditev, da naj bi v cerkvi verniki molili, v d`amiji pa se šli politiko, oznaèil kot versko nestrpnost naj- višjega cerkvenega dostojanstvenika. Lahko bi dejali, da je bila nadškofova izjava zaèetek ne- kega dialoga, ki je od vsega zaèetka bolj vodil v konflikt kakor pa v konstruktiven pogovor. Mufti Djogiè se je na Rodetove besede od- zval po logiki »zob za zob« in hvala Bogu, da se dialog ni nadaljeval v tej smeri. 15. aprila 2004 so se na temo medverskega dialoga v Slomškovi dvorani v Mariboru se- stali štirje predstavniki najveèjih verskih skup- nosti pri nas. Zastopane so bile tri kršèanske Cerkve (pravoslavna, evangelièanska in kato- liška) ter islam. Tisti veèer je bilo spregovor- jenih veliko spodbudnih besed o sodelovanju. Visoki predstavniki kršèanskih cerkva in is- lamske skupnosti so si bili edini, da sodobna Del tekstila, 14. stol., Španija, svila; 102 x 36.3 c, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.  # /  dru`ba in vkljuèevanje naše dr`ave v evropsko integracijo tudi verske skupnosti nagovarja k tesnejšemu sodelovanju. Geza Erniša, škof evangelièanske cerkve, je dejal, da je dialog med cerkvami, torej med verskimi skupnost- mi nuja. Trditev je podkrepil z bistvom evan- geljskega sporoèila: èe `elimo ostati relevantni in èe `elimo resnièno slediti temu, k èemur nas tudi nekako zavezuje oznanjevanje bo`je besede, da smo torej v Kristusu eno, potem ne moremo razmišljati drugaèe. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Boškoviè je bil sicer preprièanja, da v Sloveniji obstaja dober dia- log med verskimi skupnostmi, s èimer pa se Osman Djogiè, mufti islamske skupnosti, se- veda ni strinjal, èeprav je poudaril, da je po- membno, da se vsaj pogovarjamo. Dr. Anton Stres pa je nakazal mo`nosti za skupni na- stop v razliènih dru`benih vprašanjih, kot je vprašanje novega predloga zakona o verski svobodi in verskih skupnostih. Vsi visoki predstavniki kršèanskih Cerkva v Sloveniji so si torej edini z muftijem Djogièem, da sta so- delovanje in pogovor med nami nujna. Nji- hove besede si torej lahko zelo optimistièno razlagamo.          Verski dostojanstveniki so zadovoljni s tem, da je njihovih sreèanj vse veè, vendar moramo poudariti, da lahko k boljšim med- sebojnim odnosom veliko prispevajo tudi ver- niki sami. Ampak dokler ne bodo videli zgle- da pri svojih predpostavljenih, ne bo zani- manja za tovrstna sreèanja. Ker doslej v Slo- veniji ni bilo tradicije sreèevanj med kršèan- skimi in muslimanskimi predstavniki, se mo- ramo v našem prostoru šele uèiti tovrstnega dialoga. Zelo je pomembno, da je v Sklep- nem dokumentu sinode Cerkve na Slovenskem, v poglavju, ki govori o dialogu katoliške Cerkve z drugimi kršèanskimi Cerkvami, cerkvenimi skupnostmi in skupnostmi dru- gih verskih izroèil, zapisano, da se katoliška Cerkev sreèuje tudi z islamom. Islam je bil dodan po intervenciji Svetega sede`a, ki se trudi za pogovor med kristjani in muslimani. V osnutku so bile v sinodalnem dokumentu namreè omenjene le nekatoliške kršèanske skupnosti. Pri nas je priznanje našega med- sebojnega sreèevanja novost. Kot bo moralo biti nekaj novega tudi redno sreèevanje krist- janov z muslimani. Ne bom govoril o tem, kaj naj bi storili eni in drugi, temveè se mi zdi nujno potrebno, da Slovenska škofovska konferenca ustanovi skupino za pogovore s slovenskimi muslimani. Ne za to, da bi jih preprièevali o dogmah, prav tako ne bi bila njihova naloga pogajanje o lokaciji in veli- kosti d`amije v Ljubljani. Edini cilj in smi- sel te skupine bi bil pogovor, ki bi ga gradili na tem, kar nas zdru`uje, in ne na tem, kar nas razdvaja. Morda bi bilo za zaèetek naj- bolj primerno reciproèno spoznavanje in so- delovanje pri projektih, ki se tièejo vseh ver- nih. Da ne bi tudi pri nas prišlo do konflik- ta, kot se je to zgodilo v Edenu in da ne bi bil kdo izgnan iz raja pod Triglavom, bi bilo dobro zaèeti pogovore — zgolj z namenom, da bi se pogovarjali in da bi preko dialoga vzpostavljali sobivanje in ohranjali `ivljenje vsakega posebej in vseh skupaj. 1. Slovar slovenskega knji`nega jezika, Ljubljana, DZS, 1998. 2. Ocvirk D., Za so`itje kristjanov in muslimanov, v Islam in mi, Trst 2003, str. 19. 3. Prim. Drugi vatikanski koncil, Izjava o razmerju Cerkve do nekršèanskih verstev 3. 4. Talb Mohamed, besede na zunanji strani knjige Islam in mi, Trst, 2003.