Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljtl: Za oelo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., začotrtleta
4 gld., za en meseo 1 gld. ^ kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl.^aa pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na do'm pošiljan velja 1 gl. 20 kr. ve«
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., čo se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
J^tev. 2.
V LjulDljam, v (-etrtek 8. januvarija 1884.
Letiiilc XII.
O novem letu 1884,
(Konec.)
Skrajni čas je bil tedaj, da je vlada vzela soci-jalno reformo v svoje roke. Vse prizadevanje fakcijozne stranke gre sedaj na to, zabraniti, da se ne zgodi v Avstriji kaj koristnega, kar bi zboljšalo gmotno stanje prebivalstva in kar bi narode med sabo pomirilo. Ker pa tega ne morejo doseči, hočejo pa vendar stvar zavleči in odlašati, kar le moči. Ako pa vlada ostane stanovitno pri svojem programu in se ne dii odvrniti od svoje poti, bode se vse to razkadilo in izgubilo, kakor dim pred vetrom, uvedle se bodo tolikanj potrebne reforme. Avstrija še ni zgubljena, dokler ima tako modro in previdno vlado, take rodoljubne in umne zastopnike v državnem zboru, le spomnimo se tistih zelo važnih besed državnega poslanca princa Alojzija Lichtensteina, ko je rekel, da imajo vsi stanovi jednake pravice in dolžnosti do države, in da mora vsak delati v prid države, ali tega, kar je gi-of Albert Appony rekel v Budapešti, kdor družbi več jemlje, kakor ji daje, ta je tat.
Na poti notranjega miru je Avstrija v preteklem letu prvi korak storila in delo začela, upajmo, da se bode pričeto delo nadaljevalo, da se sčasoma, kolikor moči, poravna prepad, kterega je napravilo jedno-stransko postopanje in povzročile razne okoliščine med najemniki in delavci, med velikim kapitalom in med malimi obrtniki, toraj smemo pričakovati, da se bodo našla sredstva, po kterih bode moč nakloniti ljudem poštenega zaslužka in zložnega bivanja v domovini.
Poglejmo še po svetu, kako se tam izvršujejo socijalne'reforme. Tadi na Nemškem so se začule na merodajnem mestu besede, da je država dolžna varovati v gospodarskem oziru slabejšega proti močnejšemu, Cesar pravi v svojem prestolnem govoru meseca aprila 1. 1883, da bi še sam rad videl napredovanje tega vzvišenega dela. Plemstvo, meščan in kmet delajo na to, da se začne krščansko-soci-jalna reforma. Kako pa to, da jim tam vse spodleti, in da so dotični predlogi, kakor so bili za napravo svobodnih zadrug (7. januvarija 1883), zarad posve-čevanja nedelj (februvarija 1883), vselej zavrženi?
Temu vzrok je kulturni boj. Majeve postave) že presedajo tem, ki so jih osnovali, zato je bila izdana cerkveno-politična novela (11. julija 1883). A ta postava odpravlja le najhujše krivice; hud jarem, ki tišči katolike, zadržuje socijalno ozdravljenje, konservativci ne morejo sprejeti brezpogojno vladnega programa ; na Nemškem se skriva celo kapital pod katoliško zastavo. Tudi nam bi ne bil v liberalni dobi prikračen kulturni boj z vsemi žalostnimi nasledki, ko bi ga ne bila odvrnila previdnost Božja in modrost vladarjeva. Zato pa je socijalna i-eforma v Avstriji našla ugodna tla, avstrijski katoličani so se obrnili do vlade, v državnem zboru in po časopisih so zagovarjali svoj program. In glej! začetek jo storjen, ko se zaupanje vtrdi, bode šlo hitreje naprej.
Na Laškem je socijalna politika še le na papirji ministerskega programa. A tudi tam so spoznali, da prosto tekmovanje ni druzega, nego zatiranje reveža po bogatinu.
Odkar je na Francoskem poosebljeno liharstvo prestol zasedlo, širi se tam socijalna beda, brezsrčni kapital zlorabi delo in zatira delavca. Prvaki na borzi napovedujejo mir ali vojsko, kakor se to prilega njihovi koristi. Cerkev napadajo, da bude strasti ljudstva in da pred njim zakrivajo sleparstvo, ktero uganjajo z deželo in nje premoženjem. Le po teh ovinkih je bilo mogoče, da leta in leta, dokler je imel Gambetta prvo besedo, ni bilo sklepa državnih računov.
Pod cesarstvom je bilo nezaloženega državnega dolga 800 milijonov, sedaj ga je nad 100 milijard. Veliki Gambetta, ki je na povelje denarnih velikašev kakor možiček na motvozi usta odpiral in zapiral, je umrl star 42 let 5 minut pred polnočjo, in pri njegovi smrti je bila denarna kriza pred vratmi. Primanjkljeja je sedaj 300 milijonov. — Posamezni na JVancoskem veliko store, da bi se krščanstvo vpeljalo zopet med delavce, snujejo taka društva med sabo, ki hočejo socijalno vprašanje na podlagi krščanske nravne resnice pri posameznih rešiti, da bi potem ta načela postala občno veljavna, ali francoski narod kot celota se drži načel 1. 1789 in tro-bojnice, kako bode se poboljšalo, ker še samega sebe noče spoznati.
Henrik V, zadnji kralj francoski, je umrl 1. 1883 v pregnanstvu, ker se je stanovitno držal bele zastave, to je, krščanskih načel; Francosko pa se ne more vpokojiti; osodo te dežele imajo v rokah Veliko-judje in borzni sleparji.
Bavili smo se dosihmal s socijalnim vprašanjem, ker se nam to v sedanjih okoliščinah vidi najvažnejše, ker od njega zavisi prihodnjost v Evropi, da, vsa omika in vse vzobraženje je v nevarnosti, ako se to vprašanje ne reši o pravem času, slep je, kdor tega ne vidi. Eazmotrujmo pa še nekoliko važnejše prigodbe preteklega leta. Malo ktero leto so bile venčane glave toliko na potovanji kakor letos. Brez pomembe to nikakor ni; dasiravno se mora vsak, naj bode kralj ali cesar, kolikor toliko ravnati po občni želji svojih podložnih, vendar osebno občevanje hitreje pripelje do porazumljenja, sploh se pa osoda narodov ne določuje tako izključljivo po vladarskih kabinetih kakor nekdaj, in tudi vojske današnjega stoletja so bolj narodne kakor kabinetne. Mir je vladal v Evropi, ni moglo drugače biti, bilo je nad milijone vojakov pripravljenih varovati ga. Euski car se je dal venčati, ali prav za prav sam se je venčal, iz vseh delov sveta so prišli imenitni in velikaši izmed narodov k ti sijajni slovesnosti, mogočni tega sveta so potrebovali miru, vladal je mir, še celo nihilisti so prisiljeni ali radovoljni mirovali in niso kalili občnega miru o tem času, ko je bila imenitnost vsega sveta zbrana v slavnem Kremlju.
Ako pa je bilo na površji Evrope mirno, pod zemljo je vrelo in vrelo, in anarhisti so se tu in tam pokazali, da še žive, n. pr. na Francoskem, Laškem, Nemškem in Avstrijskem, na Ogerskem se je pa ljudstvo vzdignilo tu in tam zoper judo, ker noče verovati, da bi bili potomci očaka Abrahama v blagor deželi, kjer se pomnože. — Nebeško luč je človek vjel in jo v svojo službo vdinjal, priča tega je bila p. 1. električna razstava na Dunaji, a elementi uničujejo tudi delo človeških rok in preobrazujejo lice zemlje, to so razodevali nam grozni potresi mi-nolega leta na otoku Java, v Mali Aziji in na otoku Ischia. Ljuta morilka je davila ljudi v mnogo stiskani deželi v Egiptu, vendar dosihmal nas še ni obiskala.
LISTEK.
Operacija za živo in mrtvo.
Dr. Emil Troval pripoveduje v nPolitiki" od 11. novembra nad vse zanimivo dogodbo iz lastnega življenja, ki jasno priča, kako vrlo da zdrav-ništvo napreduje.
Osem je ravnokar odbilo, tako piše Treval, ko se pred mojim stanovanjem kočija vstavi. Moja žonka — imel sera jo še le drugi mesec — skoči od okna rekoč: „Emil vstani, dr. Sangfroid gre!"
Ko bi trenil, bil sem iz postelje in se že po večem oblekel, ko dr. Sangfroid vstopi.
„Dobro došel! Kaj pa jo?" ga prašam za roko ga drže.
„Požuri se, operacija bo!" odgovori došli v naj-globokejem basu.
„Kje in kakšna operacija?"
Dr. Sangfroid je v občo malo govoril in tudi sedaj na moje vprašanje odgovor dolžan ostal. Morda Bc je sramoval moje žene.
„Ali bo treba kaj orodja suboj vzeti?" ga zopet vprašam, ko sera že gotov.
„Nič — vse je že oskrbljeno."
Sedla sva na voz in kakor vihar drvili smo po ulicali.
„Kara pa so poljeva?"
„V Kreteval."
,,Saj se mi je zdelo, kajti konje poznani. Ali ne k baronu Laeroix?"
Dr. Sangfroid potegne na debelo dima iz svoje sniodko, puhne ga kake dvakrat skoz nos in pravi:
„Da, s kavalirjem Boz-Bichulejcm se je bojeval. Poškodovan je v trebuhu in treba ga bode parati."
„In kdo ga bode?"
„Profesor Leblanc iz Pariza."
„Zakaj sta se bojevala? Baron ima vendar mlado in lopo ženo — kaj bi naj bil toraj povod?"
»Neumnost" — mrmra dr. Sangfroid in nisem vedel, ali ta neumnost mojemu vprašanju ali pa baronovemu povodu za dvoboj velja.
Žo svil v Kretevalu in se takoj v grad podava.
Baronica naji z objokanimi očmi sprejme.
„Gospoda, prav srčno vaju prosim, ako je vama mogoče, rešita mi moža!"
„Madama, odvi-nem jaz, preverjeni bodito, da hočeva porabiti vso svojo umetnost, da gospoda soproga otmeva.
Peljali so nas v stransko sobo, kjer je bilo že več zdravnikov zbranih. Tukaj sem spoznal proie-sorja Lablanca, ki je pri mizi za operacijo že pripravljen stal, in dvema drugima zdravnikoma dr. Gabrijelu in dr. Severinu nasvete dajal.
Pri postelji stal je hišni zdravnik baronov dr. Vraune z dr. Matissom, ktcremu je nekaj razlagal. Dr. Sangfroid približal se je profesorju Leblancu, jaz pa bolniku. Dr. Vranne je tovarišu ravno pravil, kako se je nesreča zgodila.
Bilo jo vse zavoljo konj. Baron je v klubu rekel, da jo „Leontina" kavalirja Boz-Bichuleja proti njegovemu polnokrvniku žrebcu „Foudre" prava mrha. Kavalirja je to tako zjczilo, da jo barona nevedneža imenoval in dvoljoju so sedaj ni bilo več mogočo izogniti. Streljala sta se in po prvem strelu oba zdrava ostala. Po drugem streljanji zvrnil se je baron nezaveden na tla. Takoj sem ga preiskal, pa nisem nobene rane našel; le na spodnjem delu telesa poznala se mu jo zasedena kri. Tri ure se baron ni nič zavedel. Jaz sem vslcd toga takoj pro-
SLOVENEC.
— Na jugu Egipta vnel se je hud plamen, ljudje, ki so bili poslani tje gasit, so se mo6no opekli, tako da jih Se nazaj ni, in prerok slepar so napravlja pogasiti zadnjo sled krščanstva v Sudanu, in namerava tudi obiskati Egipet. Nič kaj veselo naznanilo za varuhe Egipta, za samopridne trgovce Angleže. Francoz si je pa šel sovražnikov iskat v Afriko in v daljno Azijo. Sicer nekteri pravijo, da ga le la-komno poželjenje po tujem blagu žene v druge dele sveta in da se hoče drugod odškodovati, kar je v Evropi zgubil, drugi pa to zopet drugače razlagajo, a toliko je gotovo, da Francoz v Evropi ne more misliti na vojsko, dokler je v Aziji ne končii. Morda je to drugim velevlastim v Evropi po godu, ker imajo mir pred nepokojnežem. Angleško, ki gospoduje po vseh delih sveta, v domači hiši ni varno, in njega krmar, Gladstone, je raje šel na svojo grajščino drva cepit, ker se boji, da bi mu zarotniki iz Irskega pod nogami ne zakurili. Krivica udari tega, iz kterega je izšla, in se maščuje od roda do roda.
Ob koncu svojega površnega pregleda ozrimo se v večno mesto in poglejmo slavnega starčka na prestolu sv. Petra, kako svari, kako opominja, kako k sebi vabi katoličane in razkolnike in sploh narode vsega sveta, da bi spoznali in pregledali, od kod prihaja blagoslov Božji nad ljudstva na zemlji in kaj je vzrok njih nesreče. Njegov glas se sicer razlega po vsem svetu, a le malokje se posluša. Kar je Bog nekdaj obetal in žugal človeškemu rodu, vse se natanko spolnuje, svet le noče videti in spoznati Božje vlade na svetu. Od tod toliko gorje!
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. januvarija. ik^otranje dežele.
Mesto ranjcega Mihaela Hermana postavila je narodna stranka v ptujskem volilnem okraji narodnjaka Božidara Eajča za kandidata v državni zbor. Volitev bo zadnji dan tega meseca.
Odpovedal se je načelništvu v nemškem „Schiilveveinu" v Mariboru profesor Nagele, ker se mu je menda iz naučnega ministerstva po-migalo, da naj odstopi, če ne, bo druga. To je na Štajarskem v nekaj dneh že drugi slučaj. Prvega, in to je bil sodnijski pristav, je zadel ukaz pravosodnega ministra, da naj se odpove «Ortsgruppe" v Šmariji in sedaj je pa že profesor Nagele na vrsti!
Trgovinsko ministerstvo je po dogovoru z oger-skim ministerstvom določilo, da ^fi postne nakaznice v tem slučaji, ako je naslovnik kraj svojega bivališča premenil v avstro - ogerskem prometu, ne pošiljajo za njim na kraj novega bivališča, temveč se povračajo na pošto, ki jih je sprejela. Navadna pisma gredo pa za naslovnikom.
Zaradi hudodelstva motenja vere v cerkvi sv. Janeza Ev. na Dunaji v Favoriten je policija prijela in zaprla tri osobe. Prvi je dninar Edvard Oholsky, drugi je krojač Vaclav Groulik, tretji pa mizar Vojteh Stich. Največ krivde pripisujejo krojaču Grouliku.
Ne bo nič! Dr. BI o ch, ki se je dal mesto Schreiberja v državni zbor voliti, namerava klubu Poljakov predlagati sledečo resolucijo: »Delegacija poljskega naroda na Dunaji naj sklene, da se sprejme ■VVurmb^randov predlog o upeljavi nemškega jezika po vseh avstrijskih deželah kakor državni jezik s pristavkom, da se Galicija v tem zakonu izjemlje." Ne bo nič -Jaka!
O (lecentvalisacijl državnih ^elesnic je najnovejša ta vest, da se po vseh avstrijskih državnih železnicah vpelje nemščina za uradni jezik. V privatnem prometu s strankami je pa tudi drugi deželni jozik merodajen. Eavnateljstva se bodo vpeljala štiri in od teh dve v Galiciji. Sedež jedne bo Levov, druge pa Tarnov. V Tarnovu pričelo bo svoje delovanje že ob novem letu letos. To je prvi korak; drugi korak na polji organizacije javnega prometa storil seje z združenjem pošte in telegrafa v jedno skupnost in so vsled tega odpadla vsa tele-grafična ravnateljstva. Vsled te manipulacije bo državni erar nekoliko na dobičku, ker si bo za bodočnost lahko toliko tolegrafičnih vi-hovnih uradnikov prihranil, kolikor je imel do sedaj telegrafičnih ravnateljstev, mnogo zgubili bodo pa poštni uradniki glede napredovanja v više službe in to zato, ker so telegrafični asistentje vsi stareji v službenem oziru, kakor pa poštni. Tretji korak, ki se bo ob svojem času v tem oziru napravil, bode pa spojitev državnih železnic s pošto in brzojavom, kakor je to na Nemškem vpeljano.
Podjetnik dunajske mestne ^ele»nice, gosp. Fogerty, ima tudi smolo, da se Bogu usmili. Ko se je dovoljenje za zgradbo oddajalo, se je Po-gerty podvizal, da si ga je pridobil on in je brž hitel v London denarja iskat in tega nič manj kakor 60 milijonov. Londonski denarni možje so se pa na tihem Pogertu za hrbtom prepričali o nameravanem podvzetji in so prišli do posledice, da dunajska me.stna železnica no bo skoraj čisto nič nesla, temveč se bo moralo še na glavnico vplačevati, ter so zaradi tega glavnico Fogertu odrekli. Pogertj je prišel prazen iz Londona ter je prosil, naj bi se mu odlok podaljšal, da bo še denar preskrbel, a tudi ta je sedaj konec leta potekel in Pogerty prosi trgovinsko ministerstvo, naj se mu za prvi čas 14 milijonov brezobrestno posodi. Trgovinsko ministerstvo je pa djalo, da če bi se denar dal iz državnega žepa za to, bo država tudi sama železnico gradila.
Iz Levova se poroča, da so zasačili društvo, ki se je pečalo s ponarejevanjem in izdavanjem papirnatih rubljev, in je z njimi skoraj celo Evropo preskrbljevalo.
JRusini jeli bodo zopet taboriti. Zbirali se bodo v Levovu, Pfzemislu, Stanislavu in Kolomeji, ter sklepali, na kakošen način da jim je postopati, da dosežejo sporazumljenje s Poljaki; kako naj se ravnd, da si zboljšajo kmetiški stan, in kaj naj se v njegovo povzdigo vkrene. Posebno bodo pa po-vdarjali, da naj se odpravi preveliko število kmetiških beznic, ki po deželi šnops prodajajo in te so večinoma vse v židovskih rokah. Dalje mislijo osnovati zadruge, ktere bi prebivalstvo z vsem potrebnim preskrbijo vale in ga tako židovskih pijavk rešile.
JVrt Hrvaškem se je v deželnem zboru oja-vilo prenehanje kraljevega komisarjata za vojaško krajino, kar je mnogo radosti napravilo; ob enem je poročal proračunski odsek o indemnitetnem predlogu, kteri bo danes 3. t. m. na dnevnem redu.
Klub hrvaške narodne stranke je sklenil z banom ožjo dotiko in mu je v tem smislu tudi že svoj program predložil. Tako je napravil tudi srbski klub. Za predsednika izvolili so zopet Krestiča, če tudi se je branil, ter ga za jedno proglasili za načelnika — narodne stranke.
Poljski časniki pečajo se zopet enkrat temeljito s Francozi. „Gaz. \Varszavska" pravi, da se je republika ojačila na zunaj in na znotraj in v parlamentu sede r-aožje, ki se popolnoma zavedajo svoje naloge. To so pa tudi Nemci spoznali in tukaj-le je jeden in sicer ne ravno ^majhen vzrok popotovanja nemškega cesarjeviča na Španjsko in v Kim. Nemci se Francozov sedaj mnogo bolj boje, kakor so se jih nekdaj^ bah.
Železnica iz Metkovica v Mostar. Nekako pred štirinajstimi dnevi izročil je minister Kallay obema vladama načrt postave o zgradbi želez-
nice iz Metkoviča po neretvinski dolini v Mostar, Dolga bo nekako 40 kilometrov in bo imela nalogo Hercegovino z morjem družiti. Veljala bo nekako dva milijona goldinarjev. Proga bo, kakor bosanska, vzkotirna. Nadjati se jo, da se bode vsled obilnosti tovora splačala. Ako se načrt kmalo reši, začeli bodo že bodočo spomlad delati in v jeseni 1884 bode že vozila.
tnanje države.
Ministerski sovet v Belemgradu sklenil je sedanjo skupščino razpustiti in meseca februarja novo sklicati. Poslanec na dunajskem dvoru, bivši minister Garašanin, odpotoval je danes 3. t. m. na Dunaj.
„National-Zeitung" prinaša iz Dunaja natančneje poročilo, ki je došlo ondašnjemu nunciju iz Eima glede pohoda nemškega cesarjevima pri sv. očetu. Oesarjevič izrekel se je, da je njegova želja, kakor tudi želja njegovega očeta, da se čuvajo vse opravičene zahtevo katolikov na Pruskem in kolikor bode to v cesarski moči, tudi po celi nemški državi; za trdno se pa nadja, da se bode pruska vlada s poglavarjem katoliške cerkve ravno tako sporazumela, kakor se je to sporazumljenje po drugih državah zvršilo. Kavno Schlozerjevo poslaništvo je že samo po sebi dokaz dobre volje pruske vlade in bo gotovo obe strani do zaželjenega smotra privedlo. Kakošne navode prejel je Schlozer odhajajoč od doma, se ravno no ve natanjko, vendar je pa toliko gotovo, da navodi opravičujejo nado, da se bode za nemške katolike na bolje obrnilo.
Kakor vsako leto, tako so tudi letos leardi-nali čestitali sv. očetu za božične praznike. Sv. oče so jim odgovorili na to: „Da če li dandanes kdo še kaj želi, je gotovo želja po miru, kajti nesprevedljivo sovraštvo in hudobija, s ktero sovi-ažniki sv. Cerkev napadajo, posebno pa naš žalostni položaj tukaj v Kimu ne dovoljujejo nam, da bi dobrote miru in tisto pravo veselje uživali, ktero nam v mirnem času vsakoletno praznovanje Jezusovega rojstva prinese. Mučno je za naše, kakor za vaše srce, da moramo gledati, kako povsod preganjajo vzvišeno vero Kristusovo in njegovo božjo nevesto pod krinko lažnjivih vzrokov. Celo med lastnimi otroci katoličani javi se na tisoč in tisoč načinov nam sovražen duh, kteri poskuša Cerkev ob ves vpliv v družbinskem življenji pripraviti, ji pravice ki-atiti in božje njeno poslanstvo otežkočiti ji. Vsaka piložnost se porabi, da nam napravlja novih britkosti. Vsako javno priznanje, po kterem bi se katoliško mišljenje in naklonjenost do rimskega papeža med laškim narodom budila in izbujena ohranila, sovraži se, zaničuje in krati. ■ Ko so letos od vseh strani laški duhovniki in posvetni k nam dohajali, takoj so se jim nasproti vzbudili glasovi o togotnih besedah, s kterimi so nam žugali in nas napadali. Tajna društva, kterih se dandanes povsod nahaja, porabila so to priložnost v oživljenje novega sovraštva do sv. Cerkve. Praznovanje četrtega stoletja rojstva odpadnika Lutra bilo je osobito slabim laškim novinam povod, da so na jako grd in nesramen način sv. stol napadale. Ni jih bilo sram brezbožnega odpadnika v zvezde kovati, in največa hvala, ki so mu jo pripoznavale, bil je ravno razpor s katoliško Cerkvijo in zagrizen boj njegov proti pa-peštvu. ... Sv. oče sklenili so svoj ogovor s pre-srčno željo po miru.
Obredna kongregacija v Rimu je na ukaz sv. očeta zaukazala, da naj se po celem krščanskem svetu lavretanskim litanijam na poslednjem mestu prideva tudi »Kraljica sv. rožnega venca, prosi za nas Boga," kakor je to pri oo. Dominikancih že v navadi bilo. Tudi po Gorenjskem ta naslov rožnemu vencu že od nekdaj pri-devajo.
S poslaniki tujih držav, ki jih je nemški cesar na novega leta dan sprejemal, se je z vsakim posebej jako prijazno pogovarjal. Go-
fesorju Lavigny v Pariz brzojavil. Prišel je, poškodovanje ogledal in mrzle obveze naročil. Ni nobene nevarnosti, nekako zasedanje krvi, ki bo kmalo prešlo. Baron se konečno vendar le zave. Prvi dan godilo se mu je dosti primerno, drugo jutro jel je pa že čez strašno ščipanje okoli želodca tožiti. Koj sem cel položaj sprevidel. Sila krogle je brž ko ne čreva na kakem mestu otlačila, če tudi se na koži razun one zasede maroge nič ne pozna. Črevina vsebina je pa brž ko ne otisnjeno črevo predrla in malostno vnetje provzročila. Svetoval sem baronici, naj pošlje po profesorja Leblanca, kajti nevarnost je velika. Leblanc pride, bolnika preišče, in ravno tisto diagnozo izreče, kakor jaz. Takoj se je odločil za operacijo, in danes na tretji dan jo bomo izvršili. Pristopil sem k bolniku in ga za roko prijel. Kako je ležal poprej tako krepki mladi mož pohabljen, upadlih lic in vdrtih oči, iz kterih se mu je mrzlica zarila! Cez trebuh ga je pa silen otok razganjal. Spoznal me je, žalostno se mi je nasmehnil in mi na lahko roko stisnil.
„Le poguma ne zgubite, gospod baron, ničesar še niste zgubili. Le zaupajte se umetnosti profesorja Leblenca in izvestno bodete ozdravili."
Z veliko nujnostjo se je vse za operacijo pripravljalo. V peči smo kurili, če tudi je bilo zunaj 18® po Celziju — da smo imeli enakomerno toptoto 24» Celzija. Miza je bila z žimnicami pokrita.
Opravila smo si sledeče razdelili: Prof. Leblanc in dr. Gabrijel bila sta si prostor na desni strani mize odbrala in sicer prvi kakor operater, drugi pa pomočnik. Nekoliko za njima na strani pripravljena je bila druga manjša mizica z instrumenti, ki so v karbolini tekočini ležali. Orodnik bil je dr. Severin, Nasproti operaterja postavil se je dr. Sangfroid, za njim stalo je osem skledic gorke thymolove tekočine, takoj zraven bile pa so razne gobe. Narkozo prevzela sva midva z dr. Matissejem. Dr. Vranne je bil za ordonanco. Predno smo operacijo pričeli, podali smo se še v stranski salon, kjer smo si skrbno roke v karbolni kislini oprali.
Bolnika smo dvignili na mizo in dr. Gabrijel omije mu z mjilom trebuh.
»Gospoda moja, pravi Leblanc, tukaj bo treba čreva prerezati in potem zopet skupaj sešiti. Prosim vas toraj, da mi vsak po svoji moči pomaga, kar največ more, kajti cele družine blagor jo od nas odvisen. Gospodje narkotizr-rji naj vrlo dobro pa-
zijo, da bode bolnik redno sopel in za to je treba skrbno paziti, sedaj prosim, pa z narkozo začnite."
Vlil sem nekaj kapljic kloroforma na bombaž ter ga bolniku pod nos približal. Smrtna tihota bila jo nekaj časa. čez dve minuti jel je bolnik nemiren postajati.
»Gospod baron, prosim, štejte počasi za dr. Trevalom. »Ena" — »ena". »Dve" — »dve". »Tri"
—	»tri". »Štiri" — »štiri". »Pet" — »pet". »Šest"
—	»šest". »Sedem" — »sedem". »Osem" — »osem". »Devet" — »devet". »Deset" — »de naka moja Klotilda — oh!" »Gospod baron le mir, toraj »deset" — »deset". »Enajst" — »enajst". »Dvanajst"
—	»Dvanajst — nič, pustite me, motite se, ti prekleta svinčenka!" Bolnik hotel nam je uiti in le s silo bilo nam je mogočo zadržati ga. Kmalo se je pomiril in narkoza jo bila dovrSena. Profesor Leblanc je žo ob noht nože poskušal, ali so zadosti ojstri.
Kar dr. Matisse pravi: »Žilo mu več ne čutim!" »Sopenje je tndi neredno" oglasi se koj na to dr. Sangfroid." »Proč s kloroformom, umetno dihanje, marshall hali!" ukazuje profesor Leblanc. Dr. Gabrijel in Sangfroid skočila sta k zglavju in
vorili pa menda niso kar nič o politiki. Generale je obdržal nekako pol ure pri sebi. Nekdaj je cela Evropa ob novem letii pazne oči na Francosko obračala, kako se bode Napoleon na novega leta dan vedel, in je iz tega sklepala, kakšno da bode politično vreme skozi leto.
V Parisu zbrano diplomate je vodil na novega leta dan papežev nuncij k predsedniku republiko srečo vošit. Sprejeti so bili v elizejski palači, kjer je nuncij rekel: „Srečen sem, da Vam mi je mogoče že v drugič čestitanje diplomatičnega kora izreči. Predobro so Vam znane našo razmere, in toraj ni potreba vošil na drobno razkladati, ktera gojimo za Francosko in njenega predsednika. Sprejmite zotoraj le odkritosrčen izraz taistih." Predsednik GrGvy je odgovoril: „Diplomatičnemu koru je pač že davno znano, kako visoko ga spoštujem in ga toraj že zanaprej lahko zagotovim radosti, s ktero sem sprejel ravnokar izrečena vošila."
O umorjenem ruskem orožniškem načelniku Sudejkinu trdijo, da je padel za žrtev svojemu poklicu. Ril je posebno zajubljen v vohunstvo in kjer je nihiliste zasačil, opredel jih je z zanjkami po ženskah, ktere so mu potem nihiliste ovajale. Proti ženskim nihilistinjam obnašal se je pa ravno nasprotno in jim je čedne in tajne agente nasproti pošiljal. Tako se pripoveduje o neki nihilistinji, da jo je tak agent iz Švice izvabil na Eusko, kjer jo je vzeti obljubil. Vzel jo je,'toda ne v zakon, temveč v ječo.
Mahdijeve druhali napadle so 28. decembra Gezireh, toda niso ničesar opravile, ker ste bili dve kompaniji vojakov bašibozukov ondi skritih. Boj je trajal šest ur in so bašibozuki zmagali. Njih poveljnik pa je bil ubit.
Angleške novine in med temi posebno dobro podučena „Pall-Mall-Gazette" jele so se ba-viti z vprašanjem, ali naj Angleška Mqipt zasede ali ne ter ondi opravništvo sama v roke vzame. Kedivu mora se pa določno povedati, da naj misel na Sudan enkrat za vselej opusti. Ako bi bila Angleška po tem prisiljena odločno postopati, da svojim naredbam in določilom do veljave pomaga, bi celo tistih mnogo na svojo stran dobila, kteri so se do sedaj najbolj za to poganjali, da bi Angleška svoje vojake iz Egipta nazaj poklicala. V nasprotnem slučaji bi pa tudi prav lahko mogoče bilo, da angleški vojaki ne bodo le samo Egipta zasedli, temveč, svoje bajonete tudi še dalje proti Chartumu in Sudanu obrnili.
Izvirni dopisi.
iz štajarskega, 30 dec. {Slovensko iiradovanje), h kteremu je „Slovenec" z uvodnim člankom v št. 220 tako krepko spodbujal, mora se v resnici v d u-hovnih uradih začeti, drugače ne bomo nikoli svojemu jeziku enakopravnosti v uradih priborili. Med duhovniki imamo namreč največ odločnih narodnih boriteljev, ki so zmožni takoj slovenski nra-dovati, in njihove uradne vloge pridejo v vse duhovne in posvetne urade, kjer bodo po teh slovenskih vlogah prisiljeni dajati slovenske odloke ter začeti slovenski uradovati. Duhovniki so tudi bolj neodvisni od svetnih uradnikov, ter jim višji uradniki, kterim bi slovenske vloge utegnile zoperne biti, ne morejo kljubovati, ampak prisiljeni bodo, če slovenski ne znajo, ali se slovenščine resno učiti, ali pa se umakniti takim uradnikom, ki tudi slovenski razumejo. Slovensko uradovanje bo nas tedaj najhitreje rešilo tistih zagrizenih ljudi, ki mislijo, da je celi slovenski narod zavoljo njih na svetu, in da se morajo vsi Slovenci samo zato nemščine učiti, ker so oni preleni, da bi se naučili slovenščine.
Ce bi sicer v začetku nekterim staršim duhovnikom slovensko uradovanje delalo nekoliko težave, smo za gotovo prepričani, da bode te težave vsak z resno voljo lahko premagal, in ko poskusi, bodo se vsak prepričal, da težavo niso tolike, kakor se mu dozdevajo; le nekoliko navadnih izrazov in besed si je treba zapomniti, potem pa se slovenski ravno tako lahko uraduje, kakor nemški.
Za slovensko uradovanje ni nikakoršnih zadržkov ne od posvetne in ne od duhovne oblasti, kajti § 19 osnovnih državnih postav daje slovenščini v posvetnih uradih enake pravice, kakor nemščini, in višje duhovne oblasti na Slovenskem so se že večkrat izjavile, da je slovenski uradovati od njihove strani dovoljeno.
Jaz tukaj opozorujem samo na izjave knez.-šk. lavantinskega ordinarijata o tej stvari. V konferenčnem zapisniku štev. XXIV. str. 15. 1. 1871 se je odgovorilo na željo, naj se slovenski uradovati dovoli, tako-le: „Dieselbe (slovenische Amtirung) unter-liegt, insoweit dies vom Ordinariate abhiingt und thunlich ist, keinem Anstande. Insoferne es aber eben in einzelnen Fiillen nicht sein kann, gilt die bisherige Geptlogenheit." Po konferenčnem zapisniku štev. XXXIII. str. 22. 1. 1880 ni le dovoljeno vse, kar se da pri cerkveni oblasti konečno rešiti, slovenski vlagati, ampak obljubljeno je tudi, da bodo se take vloge slovenski reševale. In v konferenčnem zapisniku štev. XXXV. str. 12. 1. 1882 na prošnjo za slovensko uradovanje ta-le slovenski odlok: „l?rošnje in vprašanja, ktera bodo stavili župnijski uradi ali posamezni duhovniki slovenski, reševala se bodo tudi v slovenskem jeziku."
Jaz ne dvomim, da so tudi druga škofijska red-ništva po Slovenskem že enako dovoljenje dala ter ne bodo nasprotovala slovenskemu uradovanju. Tako dovoljenje nam mora biti zadosti, da se obudi v nas domoljubna dolžnost, tega dovoljenjenja se posluževati in takoj začeti vsak v svojem delokrogu slovenski pisati. Če se to že zdaj ob novem letu zgodi, bode to najlepši novoletni dar, ki ga podamo svojemu ubogemu zapuščenemu narodu.
Z Dunaja, 31. decembra 1883. Poročam Vam kratko o grdem zločinu, ki se je sinoči tu prigodil v cerkvi sv. Janeza Evang. v X. dunajskem okraji „Favoriten". (Za čitatelje „Slov.", ki so bili že ke-daj na Dunaji, naj je povedano, da je ta okraj oni, ki leži na jugovzhodni strani južnega kolodvora.) V tej cerkvi namreč imela je konferencija sv. Janez Evang. Vincencijeve družbe sv. misijon. Od božičnega dne sem imel je za ude omenjene družbe vsak večer ob 7. uri govor preč. gosp. P. Andrej Ham-merle, rojen Tirolec, mašnik in ob enem provii*-cijal kongregacije sv. Alfonza Ligvorijanskega, ali Eedemptoristov (ne Jezuitov). Velika množica pobožnih poslušalcev zbirala se je vsak večer k jako mikavnim govorom poznanega pridigarja. Včeraj v nedeljo in ob enem o „žegnanji" pri omenjeni cerkvi bila je pred nekoliko leti nova, prostorna cerkev do dobrega polna in č. g. P. Hammerle jo govoril o revščini, ki sicer človeku pripravlja mnogo žalosti, a vendar ni brez tolažbe. Vsem govorom v podlago pa je bil rek sv. apost. Pavla 2 Kor. 8, 9. („Vi pa veste za milost Jezusa Kristusa, da je zavolj vas reven postal, ki je bil bogat, da bi Vi po njegovem ubožtvu obogateli.")
Kakor vidite, času jalio pripravna tvarina zlasti v onem delu mesta, kjer prebiva na tisoče delavcev in največ revežev. (Ob enem naj povem, da je ta okraj bolj češki, kot nemški, ker so tukajšnji rokodelci in delavci večinoma Čehi.) Ali kaj se zgodi? Pridiga se je bila pričela ob 7. uri. Okoli V48 pa se začne pomikati med velikansko gnječo kakih 20 rokodelcev po cerkvi proti leci. Sliši se šumenje, žvižganje. Nekteri teh malopridnežev stopijo na klopi, čujo se govorjenje, kričanje po cerkvi in strah — v pridigarja lete bolj kot jajca debeli kamnji. Ob enem kriče sem in tjo „gori", nekteri trdijo, da so se tudi čule besede: „Nieder mit der Jesuitenbrut, nieder mit den Jesuiten - Missionilren!" Strahu po cerkvi ni moči popisati; g. govornik si nekoliko časa daje pogum, a naposled mora vendar z lece pobegniti k sreči nepoškodovan. Naj opomnim, da jo gosp. misijonar zelo kratkoviden in da mu vsled tega ni bilo možno opazovati, kaj se po cerkvi pripravlja.) Ljudje hite v strašnem neredu iz cerkve: ta se spod-takne, oni pade, tretji za njim, in zato se ni čuditi, da se pripoveduje o precejšnjem številu ranjenih. Neko 121etno deklico je zadel kamen v čelo; nekemu možaku so polomili rebra, neka noseča je vsled strahu, dobro, da je prišla iz cerkve, porodila itd. Natančnosti se še ne vedo. Smrtno ranjenih menda ni.
Kaj porečete k temu! Da je bil zločin osnovan in dobro premišljen, kaže že način, kako se je dovršil. čemu? Je bil li namenjen le g. misijonarju, ali sploh vsem pobožnim obiskovalcem sv. misijona ? To bode pokazala preiskava. Štiri zločince ima že sodnija v svoji roki in ti so: 271etni krojaški pom. Vencel Groulig, 221etni delavec Edvard Ocholskv, 301etni mizarski pomočnik Stuh in 201etni ključar M. Hollovat.
Danes je cerkev zaprta, bržkone vsled oskru-njenja. Tako tedaj smo končali tu leto 1883. Po drugih cerkvah pač drugače. Pridiga in slovesna za-hvalnica je bila po vseh farnih cerkvah. Zlasti se je danes odlikovala cerkev sv. Avguština, kjer je bil med zahvalnico krasni veliki oltar, kakor lani, tudi letos jako lepo razsvitljen z „Drumondovo" svitlobo, kar so hoče goditi tudi v prihodnje ta dan, ker se je v ta namen odločila posebna ustanova.
Domače novice.
(Matica Slovenska) vabi v sredo 9. jan. t. 1. k 62. odborovi skupščini ob 5. uri popoludne z naslednjim dnevnim redom: Potrjenje zapisnika o LXI. odborove seje; branje zapisnika o XIX. rednem velikem zboru „Matice Slovenske"; naznanila prvo-sedstva; volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov; volitev odborovih odsekov; poročilo tajnikovo, oziroma knjižničarjevo o dobi od LXL odborove seje; poročilo o knjigah, ktere bode „Matica Slovenska" izdala; poročilo gospodarskega odseka; posamezni nasveti.
{Božičnica), ktero je na novega leta dan napravilo »katoliško društvo rokodelskih pomočnikov", obnesla se je prav dobro po petji, govorih in veseloigri; vzlasti je bila čvrsta popotnica „Kolo". V igri, ktero je priredil podpredsednik in
bolnika vsak za jedno roko prijela, ktero sta potem krepko in polagano semtrtja gonila, kakor bi vodo brizgala, ter sta tako na umeten način pljuča s svežim zrakom polnila. Profesor Leblanc odpre bolniku usta ter mu jezik venkaj izleče. Prevleče mu konec jezika močno nit, s ktero je jezik zunaj ust držal. Vselej, ko se je z rokama mahnilo, slikalo se je, kako je zrak šume v pljuča šel. „Pozor na glavo! in elastične obveze!" zaukazuje dalje Leblanc.
Na to prijel sem glavo z obema rokama; doktorja Severin in Matisse jela sta pa stegni s povoji obvijati in sta tako kri k srcu tirala.
Dolgo časa delali so vstrajno, ko naposled profesor Leblanc zopet zaukaže: »Zadosti! kajti zdi se mi, da zopet diha. Doktor Matisse čujte, je-li mu srce bije?" ,,Vvlo dobro je slišim biti", odgovori Matisse. »Takoj začnemo operacijo", pravi Leblanc, ter si suknjo do pod vrata zapnd. Dr. Gabrijel in ■Sangfroid zavišeta si rokave nad komolec.
»Gospodje, nadjam se, da bo vsak svojo dolž-;nost storil!"
Profesor Leblanc prime po teh besedah ojster Jiožič, z levico pa je dvignil kožo ravno nad otek-
lino ter jo na 10 centimetrov po čez prereže. Pod kožo videla se je krvava vlaknina.
Eez za rezjo napravljal je Leblanc globokejo rano. »Pinceto semkaj in pa karbolaste svile!" Zadel je na arterijo, iz ktere je kri brizgala in jo je bilo spodvezati treba. Globokeji prostori pod zatek-lino bili so vsi z zgnojem zavlečeni. Doktorja Gabrijel in Sangfroid osnažila sta vse z desinficiranimi gobami.
»Gospoda, kako je z narkozo?"
»Vse dobro, gospod profesor". Bolnik jo mirno ležal; nič ni čutil, ni se ne zavedel, sopel je pa redno, kakor bi bil spal. Dr. Matisse pazil je vedno na žilo in sapo.
»Gospoda, sedaj-le prerezal bodem pečico. Glejte to-le rujavo tekočino, ki iz rane curlja; jaz menim, da je črevska vsebina. Z levim kazalcem preiskal bom rano. Črevo se je sicer tukaj žo zopet prirastlo, dobro pa čutim, da je na drugih še ne prirastlih krajih tako omehčano, da so lahko vsak trenutek pretrga. Eana se mora toraj na vsak način razširiti, da bomo zraven mogli."
V tem trenutku brizgnila je rujavina tako krepko kviško, da se je dr. Sangfroid po obrazu razlila,
ker se ni zadosti hitro umaknil. Mirno se je z gobo obrisal in z doktorjem Gabrijelom za rano prijel ter jo saksebi držal.
»Sedaj-le se ranjeno mesto vidi; glejte one črne maroge po črevu in po mrenici, to so mrtva mesta na gornjem tanjkem črevesu. Obrišite! In tukaj - le je tudi pretrgano! Tukaj moramo pa na vsak način z nožem zraven. Dr. Gabrijel, vi sedaj črevo spustite, Sangfroid, vi čreva nazaj držite in vi dr. Vranne držite rano naraz."
Profesor Leblanc seže po škarje ter mrtvi del črevesa z mrenico vred odstriže. Dvajset centimetrov ga je bilo. Odprto črevo se je na obeh konceh s provizoričnimi žabicami zaprlo.
»Peanove klešče! hitro!"
Kri je silno odtekala in oba sta imela polne roke dela, profesor Leblanc in dr. Gabrijel. Ko so se že žile zavezale, jela se je trebušna votlina sna-žiti, ki je bila polna gnoja in krvi. Ko se jo to zgodilo, sešil je profesor prestrižena čreva skupaj. Popravljena čreva pritegnil je z locnjem, ki ga je čez mrenico napeljal k trebušni rani, ktero je s srebrno žico zašil. Lo majhino pustil je odprte, kamor je vtaknil odvodno cev. Na zašito rano je obvezal
pevovodja g. A. Kržifi, kaže se, kako strast nareja nepotrebne pravde, kako mala postrežba (nekoliko tobaka) nasprotnika pomiri, in kako je kratka sprava boljša od dolge in drage pravdo. Igralo se jo prav živo. Poleg odvetnika sta se kmeta posebno obnašala. Za igro nasledvala je tombola. Po prvi Božični pesmi je pa g. predsednik J. Gnjezda ogovoril vse pričujoče, prilično dajal nauke rokodelskim pomočnikom, pa tudi mojstrom, voščil vsem srečno novo leto, posebej pa društvu rokodelskemu, da si s pomočjo Božjo pa dobrih ljudi pridobi lastno hišo, ktere mu je jako treba. Nekaj se je v ta namen vže nabralo, prostor za hišo bi bil izbran, izvršitev pa se priporoča vsem dobrotnikom, kteri pripozna-vajo veliko pomembo dobrega versko-nravnega rokodelskega stanu v sedanjem svetu.
(Mestni všitninsU dac) prevzelo je z novim letom ljubljansko mesto samo, s čemer je vse prebivalstvo prav zadovoljno. Načelnik pobiralstva je gospod Ivan Vilhar, v teh zadevah jako izveden mož.
redni oUni shor), na kojega čč. gospode člane opozorujemo, bode jutri petek v dan 4. januvarja t. 1. ob Va^- uri zvečer v telovadnici c. k. višje realke. — Oziraje se na važne zadeve, ki imajo priti v razpravo, prosimo gospode Sokolovce najuljudneje, da se blagovolijo polnoštevilno udeležiti omenjenega zborovanja.	Odbor „Sokola."
(Dnevni red seje mestnega odbora,) ktera bode v petek 4. dan januvarija 1884. leta ob 6. uri zvečer T mestni dvorani. — I. Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo v proračunu za 1884. leto. — III. Šolskega odseka poročilo, a) o podelitvi Fran-Josipove ustanove letnih 50 gld.; b) o odloku c. kr. dež. šolskega sveta glede reguliranja učiteljskih plač. — IV. Samostalni predlog g. odbornika Murnika glede obrtnih učilnic.
(NemšhitarsJca omika.) Na novega leta večer je bilo, ko so šli ljudje iz gledišča. Po dunajski cesti dol skoz Schellenburgove nlice pride od nekod vesela gosposka družba, ki si potoma prav vbrano in nikakor ne preglasno prepeva slovensko pesem. Po drevoredu gor pa pridete dve dami v družbi dobro ali slaboznanega nemčurskega Jiona" in na voglu kazine reče ena: „Ist aber das ein Gesindel, diese Slovenen, wenn sie auch herrschaftlich (gosposki je menda hotela reči) angezogen sind." — Iz kazine pa se sliši o prav mikavnih škandalčkih, in da so resnični, kaže nos gori omenjenega „liona". Razkladati teh »domačih zabav" ne maramo, naj bodo ti gospodiči le šo tako dalje „entre-nous".
(Za novo leto) dajo ljubljanske kavarne svojim stalnim obiskovalcem koledarje, za kar se mora — seveda — kaj debelega ali drobnega na mizo položiti. Ti koledarji so, kar je nam znano, nemški, le Valvazorjeva kavarna v špitalskih ulicah ima že nekaj let za slovenske goste tudi slovenske koledarje, kar je vse hvale vredno. Letos je naročila si prav lepega Krajčevega iz Novega mesta, ki razen „pra-tike" ali »koledarja" obsega še marsikaj mikavnega in koristnega. Naj bi narodnjaki — saj jih je ogromna večina obi.skovalcev kavarn — povsod zadevali slovenske koledarje, nemške pa puščali na mizah, potem bi že tudi kavarnarji naročali slovenske
in s tem segli pod ramo kolikor toliko tudi slovenskim podvzetnikom, kakor je n. pr. J. Krajec v Novem mestu!
Razne reci.
—	Iz Cerknice. Novoizvoljeni odbor tukajšnjo »Narodne čitalnice sestavljen je sledečo: g. Iv. Prudič, predsednik; g. Matevž Završnik, podpredsednik; Franjo Šerko, blagajnik; Franjo Zagorjan, knjižničar; odborniki: Josip Milavec, Josip Žirovnik, Alojzij Pogačnik, Franjo Premeri.
—	Nesreča. Precej prvi dan leta gledali smo v Polji nesrečo. Krščanski nauk je ravno minul, kar se pripeljeta v tem času 2 fijakarja od Ljubljane. Neki 13 letni Jakob Svetec iz Slap hiti proti domu, hoče iijakerju pot preteči, a štanga ga vjame, pobije in oba kolesa mu gresta čez prsi; na na čelu pa ima rano veliko in zelo krvavečo. Tako ljudje pripovedujejo. Je li smrtna nevarnost, bo že zdravnik nam razodel in fijakar bo tudi imel priložnost, se rešiti, ako ni kriv, ker nam je znan in komisija nam bo pa določno odki'ila te nesreče krivega.
—	Kapucinskired ima nasvetu 52 pro-vincij s 524 koventi, 42 bolnišnicami, 42 novicijati in 18 kolegiji. V vseh teh provincijah in hišah je 3912 duhovnov, 682 klerikov in 2738 lajikov. Eazun tega deluje v misijonih še 316 duhovnov in 72 bratov. Vseh udov ima toraj red 7722, izmed kterih je 28 višjih cerkvenih dostojanstvenikov: 6 nadškofovin 16 škofov.
—	Jeruzalemski tempelj bodo zopet jeli zidati. »Tribtlne" poroča, da se je v to svrho združilo dvanajst bogatih Židov v Ameriki, ki so sklenili jeruzalemski tempelj, kterega so Eimci razsuli, zopet v svoji prvotni krasoti pozidati. Dva Žida sta že neki v Jeruzalem odpotovala. »Tribune" meni, če bi se vsi židje združiti hoteli, bi tudi lahko »babilonski stolp" zidati pričeli.
Teleg:ranii „Sloveiicu".
Zagreb, 2. jan. Proračunski odsek je sklenil, v deželnem zboru priporočati sprejem postave o preskrbljenji žandarjev po vladni predlogi.
Toronto, 3. jan. Nedaleč od tod treščil je osobni vlak ob tovornega, mrtvih je 27 osob, ranjenih 30.
Pariz, 2. jan. V zadevi Portbreton je bil marki Derayo obsojen v ječo na 4 leta,
Petrograd, 3. jan. ,,Petersb. Joui-nal" ugovarja poročilu časnika „Standard", da bi bila Eusija Kitajski svetovala, svoje vojake umakniti iz Bahninha.
Madrid, 3. jan. Vojni minister predložil je zbornici načrt postave o povišanji plače vojakom do obrista. Listi naprej vedo, da bo opozicija zoper adresni načrt zadobila večino.
Kairo, 2. jan. Razpori med angleškim svetovalcem in drugimi evropskimi posvetovale! so čedalje veči, pričakuje se razpust Serif-pašinega ministerstva.
vpraša profesor , pravi bolnik z
ravno, ko se je bolnik prebudil. Prenesli so ga v posteljo.
Vsem nam je vroč pot po vsem telesu tekel. Neizrečeno utrujeni smo se vendar-le srčno veselili, da se je operacija srečno zvršila. Trajala je poldrugo uro.
»Kako ste, gospod baron?" Leblanc in si dalje roki umiva.
»Lepa hvala, gospod profesor jasnim glasom.
»Sedaj pa gospod baron. Vara prepovem govoriti. Gospej smo srečen vspeh že sporočili. Vse drugo je sedaj od Vas odvisno. Doktor Gabrijel, dajte gospodu baronu nekoliko morfija in drugo postrežbo naj bo pa dr. Vranne prevzel."
Preden sva se z dr. Sangfroidom zopet na voz vsedla, zahvalila se nama je baronica v jako izbor-nih besedah. Drugi dan ponovila je svojo zahvalo pismeno ter ji z bankovcem za 1000 frankov dejanski pomen dala. Vspeh operacije je bil sijajen, ki je jasno pričal, kako spretna je Leblanc-ova roka. Baron se je v treh mesecih popolnoma pozdravil in ves čas svojega življenja profesorju Leblancu vpliven in zvest prijatelj ostal.	Emile Treval.
tuj c i.
1. jan ti v arij a.
Pri Maltdi: Alfonz Pavich pl. Pfauentlial, dvorni svetnik, iz Zadra. — Baron Gerlaoh, iz Ljubljane. — Kerschbaiuner, kupec z Dunaja. — Rosenbaura, kupec, z Dunaja. — Josip Kump, kup. potovaleo, z Dunaja.
Pri Slonu: W. Armstrong, zasebnik, iz Londona. — Alojzij Tornago, e, k. major, iz Priboja. — Kotnik, posestnik s hčerjo, iz Brda. — Angelo dr. Canetti, iz Trsta, — Josip Kramar, župnik, z Brezniee. — Josip Razboršek, župnik, z Bleda.
Pri Južnem kolodvoru Jurij Rauschek, kupec, z Dunaja. Frane Wessner, zasebnik, s soprogo, iz Brna. — Josip Kigelt. iz Postojne.
in štev. 138, 275, 1417, 1573, 3439, 4459, 6387, 6915, 8584, 11246, 11848, 13761, 14290, 15286, 16271, 17427, 18976, 20541, 21794, 22540, 22916, 23013, 23996, 24677, 25247, 26447, 37032, 27345, 30271, 31147, 31899, 32740. 32743, 32843, 33337, 34006, 35373, 35640, 35817, 37375, 37640, 38901, 39113, 39972, 39996, 40158, 40615, 43351, 45165, 45399, 48577, 49307, 49330, 50143, 51235, 52983, 56474, 57449, 58737, 59692, 61066, 61712, 62014, 62306, 63296, 64135, 65443, 66197, 68153, 70836, 71008, 71372, 73495, vsaka z dobitkom 30 gld.
Od zdaj izžrebanih lozov štev. 27083 z dobitkom 3000 gld., štev. 45330 z dobitkom 1500 gld., štev. 36163 z dobitkom 600 gld., štev. 33734 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. iu štev. 357, 624, 999, 1487, 2204, 2643, 3987, 3575. 3783 4683, 5099, 5967, 6376, 7840, 8005, 8240, 8284, 8728, 9133, 9462, 9533, 10683, 10868, 11205, 11353, 11785, 13744, 12875, 13056, 14957, 15243, 15366, 16031, 16750, 17301, 17460, 18077, 18510, 18594, 19545, 19661, 19897, 30033, 30050, 21730, 21743, 33719, 34420, 24609, 25187, 25560, 25608, 27992, 28619, 38793, 28845, 29631, 29685, 39732, 33147, 33542, 33826, 34175, 34329, 34349, 36420, 37167, 38209, 38502, 40100, 41089, 41741, 42116, 44515, 44539, 44632, 44781, 46099, 46408, 46541, 48715, 48885, 49323, 49414, 49498, 49586, 50621, 50735, 51329, 51439, 51487, 51770, 52353, 54114, 54721, 55713, 60137, 60140, 61140, 61486, 62169, 62933, 63023, 6.S435, 63874, 67173, 67803, 70034, 70237, 72744, 72752 iu 74852 vsaka z dobitkom 30 gld. še niso izplačane.
IVIestni magistrat ljubljanski
dne 2. januvarija 1884.
Za župana: Perona.
umrli so:
1. jan. Lev Braunseis, železniškega sprevodnika sin, l'/s leta Sv. Petra ecsta št. 59, otrpnjenje črev. — Janez Golob, krojačevi sin, 14 dni. Sv. Jakopa trg št. 3, akutni katar. — Gašper Urbančič, branjevec, TA let. Rimska cesta št. 18, vodenica. V bolnišnici: 31. dec. Urša Kokalj, gostija, 80 let, oslabljenje.
Št. 19521.
Razglas.
3210 10436 26045 28356 36207
500 500 500 500 500
]>uuajf»ka borza.
2. januvarija.
Papirna renta po 100 gld.....
Sreberna ,,,,,,,,• • • 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta
Ogerska zlata renta
„ " , ■ • • •
,, papirna renta 5%	...
Kreditne akcije . . . .160 gld. Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. » avstr.-ogerske banke
,, Landerbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ ,, » ,, 1860 . .500 ,, Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 ,,
........ 1864 . . 50 ,,
100 „ 20 ,, 10 „
79 gl. 79 ,, 99 „ 93 » 120 » 88 „ 85 291 109 843 111 621 320 217
135 167 166
10 90 25 85 25 35 80 40
kr.
Kreditne srečke Ljubljanske srečke Rudolfove srečke
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice » „ Ferdinandove sev. ,,
London .....
Srebro .....
Ces. cekini.....
iVancoski napoleond. . . . Nemške marke ....
19 104 104 104 121
5 9 59
10
40 75
30 25 50
75
75
72
59'/, 30
Pri srečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vr.šilo 2. januvarja 1884 so bile vzdignjene "
štev. 10176 z dobitkom 30000 gld. » 48597 » „ 2000 »
G^. I>IOOOLI,
homeopatlčeu lu aleo-patlčeii Ickar „I?i-I A-iigolu." v I4uh1jani,
na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po lOletni skušnji sledeče Izborile zdravila.
Antirrheiltnon, najboljše zdravilo groti prehlajenji, kostobolji, liromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlico. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v )iomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo|, ako ga na pcnja, ako se mu peha in ga vije, proti zelodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti zelodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, iiroti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi» plučnici, kašljn itd. Steklenica 60 kr.
Pastile iz sladnega ekstrakta (Mak itouboui)
proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica i)o 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 ko-ščekov 4 gld. 50 kr.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (diftcritis), plu(mim, prsnim m vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, skatljica
Naročila se Izvrfiujejo točno po PoS« n« poStiio povzetje.	_U")
20 kr.