France Bevk meij ramena in tiho stopal med grmovjem, dokler mu nisem bil MERICA izpredoči. Nekoc v pozni jeseni, ko so bilc noči že temne kot v rogu, sem zcs pet nescl v mlin in lahkega srca Danes mlin ne stoji več, stcne bosopetil po stezi. Mlin pod menoj so porušene, ostanek zidov obra- je počival, nikjer ni bilo videti žive ščata loza in robida. Nckoč pa je duše. Dospel scm do razpotju in ropotal in se stresal od jutra do nenadoma obstal kot vkopan. Na večera, veliko leseno kolo se mu skali pod košato lesko je sedel Ja- je pod curki vode počasi obračalo, ka, imel je mračen obraz in me je vzdihovalo in stokalo, kakor da ne pogledal izpod čela. more več in kliče na pomaganje. Nepričakovano srečanje me je Mlinar Jaka je bil suh kot trlica, zmcdlo, za trenutek so mi ohro- ozkih lic in kozje brade, oči so mele noge in mi je otrpnil jezik. mu prijazno vrtale v človeka. Ka- Potem sem se naglo zbral in ga dar koli sem kot bosopet pobič pozdravil. prinesel v košku mešič žita v mlin, Odzdravil mi je in oči zopet me je sprejel z dovtipi in s sme- uprl nekam v tla. hom, me zadržal in mi pripovedo- Šel sem mimo njega, kakor da val sto zanimivosti. S časom sva si stopam po črepinjah. Nisem ga postala skoraj prijatelja. gledal, a sem čutil, da mu oči vi- Potem so mi nekega dne doma sijo na mojih nogah. Ko je opazil, ukazali, naj poslej nosim mlet k da sem zavil na stezo, ki je vodila njegovemu sosedu, ki je imel mlin k sosedu, se je nenadoma dvignil. pet minut hoda niže ob potoku. »Kam pa neseš?« Kdo ve, zakaj smo menjali mlinar- Obstal sem in se plaho ozrl. ja? Menda je Jaka zaradi nezgod, »V mlin,« sem mu odgovoril. ki so ga zadevale — zbolela in »V mlin? Že vem, da ne v kova- umrla mu je bila žena — iz žalosti čijo,« je rekel razdraženo, nepri- in obupa prepogosto pogledal v jazno. »Saj je tudi tu mlin,« je po- kozarec in zanemarjal mlin. Kadar kazal na svojo domačijo. »Ali ni?« človeku obrne hrbet sreča, ga radi »Doma so mi ukazali...« zapuščajo tudi ljudje. »Ako so ti doma tako ukazali, Ta sprememba mi ni bila Ijuba. kar nesi drugam,« mi je segel v be- Tesnobno mi je bilo vsakikrat, ka- sedo. »Le nesi... saj te ne zadržu- dar koli sem zavil po stezi mimo jem...« prvega mlina k sosedu. Če sem ob Odkar sem ga zadnjič videl, je poslopju zagledal slokega mlinarja, bil ves spremenjen. Oči so mu roi je postalo čudno grenko ob ostro sršele, lica so mu bila še bolj srcu. Obšla me je bojazen in sra- upala, brez sence vedrcga smeha. movanje, kakor da nosim neko da sem se ga bal. Obenem se mi je krivdo na duši. Glavo sem stisnil zasmilil, čeprav nisem vedel, zakaj naj se mi smili. Tako čudno mi je čen prostor je napolnilo tresenje in bilo, da me je stiskalo za grlo. Če ropotanje. bi bil tudi hotel dalje, bi se mi no- »Počakaj!« mi je zaklical, ko sem ;4e ne bile premaknile, bi mi srce hotel na mestu oditi. »Saj bo kma- ne bilo dalo. lu, kaj boš jutri še enkrat hodil!« »Saj nesem k vam,« sem za- »Pa bo noč.« jecljal. »Noč? Seveda bo noč. Pa ne ta- »Ne, ne, ni treba,« je zamahnil ko hitro. Poglej, kje je sonce!« z roko. »Ni treba, ako boš zaradi Sonce je stalo tik nad grcbenom tega kregan.« nasprotnega hriba. Še malo, pa bo »Saj ne bom.« izginilo, senca bo legla v dolino. To ni bilo tako gotovo. Ukazali Lezla bo zmeraj više v hrib, z njo so mi bili nositi v mlin k sosedu, sence, gostila se bo tema. In s temo te zapovedi bi ne bil smel pre- se bodo porajali strahovi, ki jih je kršiti. Pa takrat mi ni bilo do tega. bila polna moja domišljija. Teme Mlinar se je spustil po stezi. Pre- in strahov pa sem se bal. den sem prišel za njim, se je ve- Pa se mlinarju vendar nisem liko, Ieseno kolo že vrtelo. Jaka mi upal ustavljati. Ne vem, zakaj je je potegnil mešiček iz koška in hi- hotel, da naj počakam. Morda na- tel zasipat. Mlin se je oživel; mra- slednjega dne ni mislil stopiti v mlin... Prizadeval se je na vso vila vso pot, strah mi je stopal po moč, da bi me zamotil. Oči so se petah. Poleg tega me je plašila bo- mu znova svetile kot nekdaj, čez jazen, kaj porečejo doma. Hodil Uca se mu je razlezel nasmeh. Vzel sem tako naglo, kot mi je le do- je svinčnik in mi v oguljen zapis- puščalo breme. Zasopljen in po- nik risal možice in živali. Potem ten, da je imel vsak las svoj curek, mi je pripovedoval zgodbe, ki so sem doma treščil v izbo. se godile nekje v daljnih deželah. Domači, ki so že sedeli pri luči, Kadar koli prej bi me bile živo za- so me čakali z očitajočimi pogledi. nimale, a tedaj sem jih poslušal le »Kdo pa ti je ukazal čakati?« me na pol. Oči so mi neprestano uha- je vprašal oče strogo, ko je zagle- ja!e na dolino in na pobočje. dal mešič. Zdelo se mi je, da ni večer še »Saj me Jaka... ni pustil,« sem nikoli tako naglo nastajal kot ta- izjecljal. »Rekcl je, naj počakam.« krat. Dolina je bila že vsa v senci »Jaka? Kdo ti je pa ukazal nesti in breg, le v vrhu hriba je še go- v mlin k Jaku?« relo sonce. Kamen pa je ropotal in »Počakal rae je in rekel, naj ne- mlel, ni bilo konca. In ko je ugas- sem k njemu,« sem se nakremžil; nilo sonce še na hribu in se je nad bil sem tiste čase zelo kisel deček potokom čimdalje bolj gostil mrak, in za svoje dejanje tudi nisem ča- se mi je čudno dvignilo v prsih. kal pohvale. »Saj je že tema,« sem zategnil; Oče je pogledal mater, nato ba- šlo mi je na jok. bico, ki je čepela ob peči in miže »Kakšna tema neki!« je rekel pletla nogavice. Vsi so molčali. mlinar. »Kje pa vidiš temo? Saj »Za merico mu je šlo,« je sled- je tudi že zmleto...« njič spregovorila babica. »Polna Moko je stlačil v mešiček, si jo hiša otrok, a morda niti praška vzel merico v plačilo in jo usul v moke. Bog jim blagoslovi!« lonec, nato mi je toplo stisnil roko. Niso me pokarali ne pohvalil', a »Bog plačaj! Lahko noč!« je bilo kazno, da je bilo prav, kar Tako mi dotlej še nihče ni stisnil sem storil. Zaradi merice moke in roke. In v tistem stiskljaju in v mli- zaradi polne hiše otrok. Tega ni- narjevem glasu je bilo nekai take- setn dobro razumel, a sem vendar ga, da mi je šlo do srca... čutil, da sem zaradi tega smel pre- Ne vprašujte me, kako sem ta- kršiti tudi zapoved. Ali vi razu- krat hodil domov! Tema me je lo- mete, otroci?