do P (W roclaw-W arszawa-Kraków, 1961 
—1970). Leta 1965 je bil v Varšavi prvi 
m ednarodni kongres za slovansko arheo­
logijo, k jer so sodelovali tudi predstav­
niki sorodnih ved (re fe ra ti in diskusije 
so bili publicirani: I M iedzynarodow y 
K o n g res A rcheologii S lo w ia n skiej, I— 
V II, W roclaw-W arszaw-Kraków, 1968— 
1971). N aloga M alega slo va rja je posre­
dovati vsa ta raziskovanja širšim kro­
gom. Nesoglasja, do katerih je prišlo 
m ed naziranji avtorjev, ki so sodelovali 
p ri sestavljanju, je skušala redakcija kar 
najbolj om ejiti. S tala je na stališču, da 
ni nam en priročnega slovarja signalizi­
ra ti različna m nenja — s čim er se gotovo 
ne bodo vsi strin jali — pač pa sprem ljati 
znanost, ki gre do novih odkritij in novih 
diskusij.
Na koncu so av to rji poskusili posre­
dovati čitatelju tu d i sistem atičen organ­
ski pogled na célo staroslovansko kul­
turo, ki je v slovarju razcepljena n a ge­
sla. Snov so razčlenili n a petnajst pogla­
vij, ki so: Etnogeneza Slovanov (W . Hen- 
sel), Jezikovna oznaka staroslovan- 
ščine (J. N a lep a ), Z ahodni Slovani (L. 
L eciejew icz), Vzhodni Slovani (W . Szy- 
m a n ski), Južni Slovani (Z. H ilczrów na), 
N aturalno gospodarstvo (ista ), Osnove 
obrtniškega gospodarstva (M. D eków na), 
D ružbeni ustro j (G. L a b u d a ), Začetki 
m est (L. L eciejew icz), Politični u stro j in 
pravo (S. R u sso c k i), R eligija (J. G qssow- 
sk i), Pism enstvo in literatu ra (W .S w o - 
b oda), U m etnost (L. K a lin o w sk i), Mesto 
staroslovanske k u ltu re v Evropi (L. Le­
ciejew icz), Oris raziskovanja staroslovan­
ske kulture (A. W ed zk i).
M o n ika K ro p e j
Congressus quartus intemationalis 
Fenno-Ugristarum Budapestini habitus 
anno 1975. R ed ig it G yula O rtutay. P ars I: 
Acta sessionum , cu rav it Janos Gulya. 
B udapest: A kadèm iai kiadó 1975, 241 
strani, 8°.
V zborniku so objavljeni referati s 
plenarne seje (A, B) te r predavanja iz 
štirih sekcij, nam reč lingvistične (I 
1—3), etnološke (II 1—3), arheološko- 
historične (III 1 —-3) in literarne (IV 
1—2). Gradivo je bilo objavljeno pred 
kongresom , tako d a so kongresisti lahko 
pripravljeni diskutirali o žgočih proble­
m ih in projektih. M orda bo koga pre­
senetilo, da pišem o o tem gradivu v 
arheološkem glasilu, vendar bi bilo vsa­
kom ur, ki bi knjigo p reb ral, jasno, za­
kaj. V delu je nam reč dokaj doprinosov, 
ki stim ulirajo tudi arheologa, in prav na 
te bi rad opozoril, m edtem ko drugih ne 
bom om enjal.
(A) György Lakó obravnava uvodom a 
in načelno sredstva in p o ta fino-ugrijskih 
ved, etnolog K ustaa V ilkuna (B) pa v 
kratk em sestavku problem jezikovne, 
etnične in kulturne m eje, problem , mimo 
katerega ne m ore tudi noben arheolog.
I 1—3. Tri filološke doprinose so na­
pisali jezikoslovci B. A. Serebrennikov o 
prajeziku, Aulis J. Joki o afiniteti in in­
terferenci v severni Evraziji, W. Schlach­
te r o glagolu.
II 1. T. Bodrogi se je dotaknil druž­
benega u stro ja fino-ugrijskih ljudstev, 
predvsem z vidika term inologije za so­
rodstvene stopnje (zelo važno za onoma- 
stične in pravne študije); 2. S. V. Ivanov 
se v svojem predavanju o tradicionalni 
um etnosti fino-ugrijskih narodov ukvar­
ja tudi z ornam entiko in m otiviko iz ar­
heoloških obdobij od neolitika do želez­
ne dobe. 3. G. Szom jas-Schiffert piše o 
zgodovini in rezultatih fino-ugrijskega 
prim erjalnega študija ljudske glasbe.
III 1. L. J. K riževskaja proučuje juž­
ne povezave uralskih k u ltu r v obdobju 
m lajše kam ene dobe z m ezolitikom , in 
prilaga zanimiv kartografski poskus čle­
nitve teh kultur. 2. A. P. Sm irnov obrav­
nava nastanek proizvodnega gospodar­
stva in odnos Fino-Ugrov do tega pojava.
3. G. Laszló oriše m adžarsko naselitev in 
dogajanja pred njo. Pregled je sistem a­
tično razčlenjen v poglavja: zgodovinska 
raziskovanja, jezikoslovna, arheološka, 
etnografska, antropološka, zoološka, bo­
tanična, m etalografska. Prispevek zaklju­
či s kratko sintezo o m adžarski zasedbi 
Panonske nižine.
IV 1. V literarni sekciji predloži B. 
Köpeczi pregled o literarn i vedi v fino- 
ugrijsk ih študijah, 2. J.-L. M oreau pa raz­
p rav lja o vlogi folklore v literatu ra h fino- 
ugrijskih narodov.
Ja ro sla v ša šel
Forschungsstätten für Finnougristik 
in Ungarn. Redigiert von Jänos Gulya 
u n d Laszló Honti. A kadèm iai kiadó, Bu­
dapest 1975, 165 strani, nekaj ilustracij, 
8 ».
Delo im a orientacijski značaj in iz­
polni vsa pričakovanja in vse želje, ki 
jih im am o, k ad ar se hočem o inform irati