PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. —i — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze f; L A SILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO. 1690. " —■ — * i90T. * im .m* .1 c**-* .... t» * e..,*. ««.»is/« CHICAGO, ILL.. 31. JANIJ ARJA (January 31), 1940. Published Werl»ly a| 2301 So. I.a%r 'ale Ave. LETO—VOL. XXXV. NAPAD NA WEW DEAL Z DVEH NOVIH STRANI Obe skupini dežel v naporih za | v • razsir|en|e vo|ne NAKLEPI IN ZELJE ZA RAZDELITEV POSESTI VELIKE BRITANIJE. — BERLIN MAMI ITALIJO Z 0BUUBAMI. — OLJNA POLJA V MALI AZIJI VADA V KONFLIKT Mnoga znamenja pričajo, da se bo resnična vojna v Evrjpi šele pričela. To je sklepati iz groženj, ki jih čujemo iz Berlina in Londona in iz mnogih drugih pojavov. zemskem morju, soodločuj >čo kontrolo nad Sueškim prekopom in še mnogo drugega. NOVE NEMŠKE VOJNE METODE H Kaj hoče Nemčija? Nemčija pa si hoče zagotoviti zase predvsem vse bogata Flirtanje * Italijo oijne vrelce v Rumuniji, razna Nemška diplomacija si na žita in sirovine, ter svoboden vso moč prizadeva pridobiti dohod v Črno morje. Vlada v Italijo v *-porazum z Nemčijo in Berlinu že zdaj pritiska na Ru-Rinijo za novo razdelitev sve- munijo toliko, da je neprenaho-ta, v kateri naj bi bila udelc- j ma v nevarnosti pred napadom, žena tudi Japonska., Rekli smo Pretežni del oljnih vrelcev in že, in to ve vsakdo, da Anglija čistilnic olja v Rumuniji kon-in Francija Italiji ne moreta trolira angleški in francoski obljubiti tistega, kar zahteva, kapital pod zeščito njunih vlad. kajti nagrado bi ji v tem slu ! Hitler hoče, da mora vse ru-čaju merale dati na svoj račun, munsko olje v tretji rajh, kar I^ahko pa ji vse to obljubi Ber- pomeni, da bi ga z njim zala-lin, ker ne bi šlo ničesar iz nj »- gali na stroske svojega kapita-govega žepa. la v Rumuniji Anglija in FVan- ... . leija. Tega Ix>ndon in Pariz ne Vadljanje z Balkanom rfopu..,tita in zahtevata od kra Nemčiji, in izgleda, da tudi ijM Karola, da mora ščititi njune Rusiji, se gre zdaj posebno za j investicije v Rumuniji in poši-poiitiko nadvladanja nad Bal- Ijati olje njima, ker ga ji pošte- j -kanom. Italija se tega boji, kaj- »o plačujeta a dobrim denr.r- Nemški firer je pred nekaj ledni pretil, d« ce Anglja in Francije no* cela miru. ju bo presenetil s novimi vojnimi sredstvi, de jima bo kar iti, ko bosta finevali pod nemško pestjo. Eno tek novih sredstev %o "magnetične" mine. ki povzročajo Angliji na morju čeadaljo več preglavic. Vrk tega imajo Nemci ispopolnjene mine, ki jik polagajo aa pot »ovratniku po sahem Francozi »o imeli a njimi posebno prve tedne vojae na aapadui fronti precej opravka. Nekaj so jih francoski vojaki pobrali in aaosili skupaj ia ogradili, kakor predstavlja gornja slika. imm;oi»koy DOMA IX l>0 SVETI ti Balkan smatra za svoje oporišče. če jo z njega izrineti jem. Rumunija je vsled tega v kle- Nemčfja in Rusija, v Sredo- &ah. Mrzi Nemčijo in bi sto- zemskem morju pa jo zapirata Francija in Anglija, bo v novi preureditvi Evrope ostala čisto omamljena. V Rimu to vadljanje čutijo in tajnik fašistične stranke je nedavno zapretkl, da bo Italija lahko vsak hip v vojni. Ni pa odločno povedal kom, kajti tega ne ve še niti Mussolini. Vprašanje je, na ka krat rajše ustregla zaveznikom kakor Nemčiji. Toda Nemčija s K*»vnf*ki delavci pri WH*on »>e zaplet« v vojno, a v gotovo- & Co. v Chicagu so se pri gla- sti ni. Ako pride n»pad, bodo sovanju 26. januarja pod nad- j Američani vsi na enkrat hoteli zorstvom zveznega delavakega ven, a promet med Zed. dria- odbora izrekli sjjar sto glasovi vami in Švedsko je že zdaj ..... D večine proti uniji klavniških omejen, svojo armado je bl.su.Rusija de)avcev aQ jn za kompanij ! ' " pa je pnpravljena poslati v njo , sko unjjo Unjj no ' J Pred^dmk Roo~v.lt meni. fOJO prav tako. kakor y j, 'L d« „ Američani v tej deieli jo je p^lalapo H.tlerjev. inva- dohj tudj ..neodvU J.hko pričaš,jo prostovoljno ^J. na Poljsko. Zelo možno je. unf b /a službovanje v tujih arma-. » da je tajna pogodba med Bsr-|d b„ , 8„ d 1.545'd*hj p PTOm. da tujim rti |,nom ,n Moskvo glede razde- , ^. vladajn. za katere bi v vojni <»- litve Rumunije že sklenjena, * -- —---------- tero stran se bo nagibala zma- kakor je bila očividno sklenje- valo proti vsaki uniji. Pri volit- «lužili, ne prisežejo zvestobe. Tako so odhajali iz te dežele vlad, |>oroča, da ponuja Berlin Italiji za sodelovanje z osjo Berlin-Moskva proti Angliji in Franciji velik kos Jugoslavije (nedvomno Slovenijo in Dalmacijo). gospodarske koncesije v Srbiji, del Grčije, francoske in angleške otoke v Srcdo- pravlco vložiti priziv proti rezultatu. Zmaga pri Wilaon & Rumuniji nedotakljivost njenih mej. Toda sta daleč, Rusija in Nemčija pa zraven. Kakor nista mogli oteti Poljske, ne bi mogli Rumunije. Ampak v Londonu pravijo, da se bo o usodi že priznana, in pri Rozprovo v Collinwoodu o položaju V klubu št. 49 JS7, bo v pe-; tek 2. februarja zvečer zanimiva diskuzija o sedanjem položaju tu in po svetu z ozirom na nabiranje delavski razred. (Več pojasni-prustovol jcev v tej deželi pre-1 la o nji je na notranjih »tra- Co. bi bila uniji kVvniških de- | poveduje- v *«*l»njem lučaju neh.) lavcev CIO velika opora tudi * ^re radi Finske. Precej se pri Armourjevi družbi, H. B. Z. najelo še enega odvetnika /,* pravnega svetovalca HBZ je bil na proili seji izvoljen odvetnik Louis Z. Marohnič. Svo-ie pode izvršuje v gl. uradu, kjer je stalno nameščen. Toda večina upravnega odbora smatra, da drži Marohnič z manjšino (gl. predsednikom But kovačem in tajnikom Derkosom), zato si je večina (gl. podpredsednik Boič. gl. blagajnik Vuk in tainik bolniškega oddelka Kovač) najela odvetnika C. Pricharda, seveda na stroške Zajednice. Sporno vprašanje med njimi je odstavitev petih nameščencev v gl. uradu. Večina jih je odslovila in najela druge, a gl. predsednik jim je rekel, da naj ostanejo na delu. IVisli pa so v glavni urad tudi novi. V Zajedničaru je proti odslovi t vam veliko protestov, ker «o bile izvršene iz političnih motivov, a tudi omenjena trojica ima mnogo podpore, posebno v komunističnem Radničkom Glasniku. Lep napredek SNPJ V jubilejni kampanji lansko leto, ki je trajala 9 mesecev, je pridobila SNPJ v oba oddelka 2,874 članov. Trio sester Jugg nastopi 3. marca na Prole tarče vem slavju Mary, Emestine in Lucille Jugg nastopijo prvič med nemi v nedeljo 8. marca na slavju 35-letnice Proletarca. Prvi dve sta naši javnosti znani že iz raznih prejšnjih nastopov. Vse tri so izbome pevke. Na klavirju jih bo spremljal češki glasbenik František Kubina. S to točko je spored Proletarčevega slavja veliko pridobil, o čemer se bodo uverili vsi, ki se ga udeleže. DEMOKRATSKA STRANKA S SVOJIM VODSTVOM POZABILA NA OBLJUBE DELAVSTVU, PRAVI JOHN L. LEVVIS TUDI EARL BR0VVDER OČITA DEMOKRATOM NEHVALEiNOST ZA DANO JIM POMOČ. — TRIK S KOMUNISTIČNO ZASTAVO NA KONVENCIJI U. M W. V C0LUMBUSU teh dežel v resnici odločilo po (Nadaljevanje na 4. Mrani.) NEVARNA IGRA ZEDINJENIH DRŽAV Z JAPONSKO svoji zgodovini. Japonrka jc ie par let v vojni s Ki- Japonska pa nam v sameno proja ta jr ko, kjer je občutno zadela tudi vsako leto tkoro vso svojo »vilo, mno-takoi.vane ameriške Interese. Največ go igrač, porcelana, tkanin itd. pa Anglijo, datje Francijo, Rusijo in Sedanji spor med naio in japon.ko vse dru-;e deiele, ki so trgovale a vladu je torej posebno ta Japonsko ogromno Kitajsko, alt pa imele v nji iivljensko vprašanje, ki lahko dovede ti Ji imperialistične interese. ««lo do vojne, ako med VVashiggto- nom in Tokiom ne bo kmala spora-T« dežela je imela a Japonska tr- zuma> *ov»ko pogodbo ie 29 let. Lani jo je vlad« Zed. driav preklicala v protest proti japonski armadi na Kit ker mre vari ameriško trgovino ameriški promet v kitajskih vodah •ploh postopa a iataresi te deiele kor da i njimi lahko poljubno po ižbl; kjer je jih ie pri*'«-*"". t<«la finski, Katoliška jednoto se pono-i Swift CO.. r.:!0 $a z napredovanjem ja, ki dobi pritakni glasovanjih KttU na rKH' po Joseph Zalar, tajnik KSKJ, večino, je na podlagi zakona tovi iziavi vprašali za pojasni- pravi, da so imeli ob zaključku pooblaVena zastopati delavce ° 10,11 uradnik« v departmen- minulega leta 36,000 članov in v kolektivnih pogajanjih z dru-!tu >:a znanje zadeve, ao jim članic, ali več ko kdaj prej v $bo. rekli, da vlada ne izda sedaj | potnega lista nikomur, razen Iz Maakvc poročajo, da je onim, ki dokažejo, da morajo uprava podražila stanovalcem potovati v inozemstvo res vs-vodo 300 in plin 100 odatotkov. led tehtnih vzrokov. Američa- Američanom na Švedskem je r!om' ki A i V AP«nsko arma-ameriški poslanik v Stockhol- j 5,0 hih lzdani P<>tni ZH v mu svetoval, da naj se vrnejo v IFnu,clJO; za v Španijo. Za to deželo kdor le more. V svo-1 P^^voljce ao se priglasili še-jem pismu ameriškim državlja-!le v Fra»«»ji ^ ^ ^ tam s po-nom jc sicer pojasnil, da fived- francoskih oblasti na ska zdaj ni še v nevarnosti, da (Nadaljevanje na 2. strani.) Po svoji obsodbi i/a \ leta zapora vsled potovanja p> Ino-zemitvu s potnim Ii tom pod nepravim imenom je šel Kari BroNvder na komunistični shod v Ne w Yorku, na katerem se je bridko pritoževal nad Roose-veltom, newyorškim governor-jem Lehmanom, generalnim pravnikom (zdaj vrhovnim -odnikom) Murphvjem in nad vsem nevv ciealom, kor izkazujejo komunistični stranki sedaj tako črno neh vale ž nosi. Batine za zasluge Izjavil je. da je bil newyor-ški governer Lehman izvoljen edino s pomočjo komunistične stranke, navajal je pomoč, ki jo je dala njegova stranka n?w dealu na celi črti, in kako so komunistični svetovalci pomagali Murphvju v Michiganu. ko je kandidiral ponovno za guvernerja. in kako morali komunisti newdealov<>e v Michiganu in v NVashiii/lonu držati nazaj, ker so tiščali v "ek^trem-no levičarstvo". s katerim bi so uničili. Brovrder je g-ovoril na tem shodu tako. kot da je bila resnična voditeljica newdealov-atva komunistična stranka, ne pa Roosevelt in njegova administracija. "Nehvaležnoat je plačilo sveta" "Sedaj pa, ko na* Roosevelt in njegovi ljudje več ne potrebujejo, so se obrnili proti nam/' je konstaUral Browder. V dokaz zato so na istem shodu po-udarjalii drugi komunistični govorniki preganjanje tajnika komunistične stranke, ki ga hoče new deal potlačiti v ječo in s tem odvzeti voditelja ameriškemu delavstvu. Hrovvder sam pa je celo poudarjal, da njega "vojna stranka" mrzi, kvr on deluje /a mir , dočim hoče Roosevelt v vojno. Tudi Lewis si lasti zasluge Ampak komunisti ni*o edini, ki očitajo Rooseveltu, da jim pomoč slabo vrača. Na konven- ciji unije UMVV v Columbusu je pred 2000 delegati izrekel ostro obsodbo proti Rooseveltu, new dealu in vsi demokratski stranki John L. Lewis. Ko je v svojem govoru napadel zvezno administracijo in njene neuspehe, je nekdo spustil z vrha odra razgrnjeno komunistično zastavo («rp in kladivo na rdečem polju), ki je obstala pritrjena z dveh strani na vrvicama nekaj čefljev visoko nad Le\vi-som in drugimi odborniki V. M. YV. Delegat je v dvorani so planili kvišku in povzročili pravi krava!. I>e\vis je pn i hip mislil, da demonstrirajo za Roosevelta in proti njemu, dokler mu ni nekdo v naglici pojasnil incident s komunistično zastavo. ( a.-niški fotografi so prizor na odru z užitkom slikali in nekaj ur nato je bila v časopisju že >»ika. ki prikazuje Lewiaa v govorniški pozi in nad njim pa zastava z znakom Sovjetske Unije. Možno je, da so ta trik aranžirali reporterji nalašč, ali pa tu ki kaki prismojeni komunisti, dasi je Lewh takoj nato izjavil, da v UMW ni komunistov in ob enem zahteval od policije v Columbusu, da dožene, kdo___je vprizoril to zvijačo. Medtem so reditelji delegate pomirili in Levvis je nadaljeval s svojim ud rih an jem po demokratih. Nerešen problem "Pr c> b 1 e m a brezposelnosti nevv deal ni mogel rešiti'*, je konstatiral. "Bil je neuspešen na vseh poljih, ker ni hotel poslušati nasvetov delavstva," je ■ rekel Levvis. S tem kajpada ni mislil Brpwd€fjp in njegovegm delavstva, pač pa sebe in Ne-strankarsko delavsko ligo, kateri nareljuje. "Prirejali smo shode." je očital, "pošiljali nanje svoje govornike in med maso agitatorje, poslu žil i .me radia in tipkane besede in prispevali (Nadaljevanje na 2. strani) Unije za pomoč Finski Med priifpevatelji v sklad za podporo Finski v njeni obrambni vojni z Rusijo so prispeval? tudi mnoge unije AFL in CTO, med slednjimi na primer velika ACVVA. ki je druga najvažnejša v CIO in njen predsednik Hillman na vodstvu CIO drugi za Levvisom. ^ Preiskava, kakršna bi bila v resnici potrebna meta. Jepon»ka ja bila sa svojo dolgotrajno vojno na Kitajskem odviaaa ia je •e rmerom odvisna od Zed. driav. v katerih kupu jo aa pribliino 400 nifi. jenov dolarjev potrebičin vsako leto. Dasi je Japertka na ameriškem trgu tretii najboljii kupec, je vlada Zed. driav vilic temu preklicala a njo tr- Zvezni kongres je podaljial ob otvoritvi zveznega kongrese, javnost pozna z dostojanstve ta"? Coughlin trdi, da se bori veljavnost Diesove komisije se Ena izmed teh fašističnih nim imenom "Rev." ali "Fa- za "amerikanizem" in s tem za eno leto in ja dovolil v ta na- fkupin je "krščanska fronta". ther" Coughlin. prclL. "židovskemu mark»iz- Zvezni detektivi so pred par mu"! Mar ni isto trdil Hitler? tedni aretirali krdelo zarotni- Res, uničil je delavsko gibanje kov, ki so pod okriljem m *a-|v Nemčiji, kakor ga hoče "kr- men nadaljnih $75.000. Lani je Najjačja je v New Yorku. Njen pctroiila nad $100,000 in pre- duhovni., vodja, je . "father" iskovala največ . "protiameri Coughlin. Njeno delovanje je ske" aktivnosti komunistov, enako kakor je bilo Hitlerjevo ičito "krsčantke fronte" kovali scenska fronta" v tej deželi, a gov.ko pogodbo Vsrek je, ker se hoie j \£mr j€ 0 njih dognala, bi lahko v Nemčiji, predno je priiel v naklepe za "nasilno strmoglav- ob enem je sklenil pakt, čigar boV;on?Vt:ita red^ir«'kd^ nt- 06 Vfef* 7« vl.do( in njen pro*r.m do pike Ijenje vlade", za revolucijo »moter je Ičititi "komunizem", določuV trgovske VdnJujT . Kltaf- ,ton3 ls •ocialUtičnih listov. natančen onemu, ki ga zastopa preko noči, v kateri bi se do katerega je prej pobijal v krvi. ,ko. Bel j potrebno pa bi bilo pre-; ta Mussolini v Italiji in Franco Zanimivo je. d. i.tudi vlad. Zad <>«« organizacije, ki se v Španiji. driav eastopa staliiče nedotakljivosti la politiko odprtih vrat «ia Kitajsko, in da pomaga Kitajski s posojili, pa ob l+nent aelage Japonrko t vsem mater!-•lem. ki je potreben aa vojno: • ia-lesom, stroji, bombeiem, oljem itd. edevajo z ameriško zastavo, a Noben Browder ni tako pro- v resnici pa zastopajo to, kar tiameritki. to je, tako nevaren imata Nemčija in Italija, kakor demokraciji in ameriškim tra- je na svoj način poudaril Roose- dicijam civilnih avobodščin. ka- velt v svoji zadnji poslanici kor je faiist v talarju, katerega zjutraj polastili kolodvorov, polt, bank, javnih naprav (vodovodov, elektraren, plinaren itd.), in s temi sredstvi v svojih rokah bi lahko brez bojev nadvlad« Ii vso deielo. Kaj zahteva "krščanska fron- Ako hoče Diesova komisija I letosc res kaj koristiti v pobi' janju neameriških aktivnosti, naj te torej loti "rev." Coughli-na, "krščanske fronte" in drugih fašističnih intrigantov ter provokatorjev. . I/KA/ WHO( \l\ V tej številki je izka? poshniS naročnin, pod noslovom "Agitatorji na delu". Je precej višji nego prejšnji, a bil bi nedvomno še bolj zadovoljiv, ako bi v agitaciji sodelovalo več nego 29 oseb, kolikor jih je označenih v izkazu. Priobčujemo ga vsake štiri tedne. Ako je lahko 29 oseb dobilo 172 naročnin, bi jih 10 oseb več skupno s temi dobilo nad 200. Mnogi naročniki pišejo, da jim list ugaja in mu žele več naročnikov. K temu lahko pripomorejo, ako pridobe v tem letu vsaki vsaj enega novega naročnika, In to je vendar izvedljivo. Ako je kdo, ki živi v takem kraju, da mu niti enega ni mogoče dobiti, je dru^i, ki bi morda dobil dva ali več, ako bi se potrudil. Proletorec ima za svoje vzdrževanje veliko premalo naročnikov. Izdatke mu moramo torej kri*i z druqimi viri. Toda čimveč naročnikov mu bomo dobili, toliko manj naporov In žrtev bo treba, kaiti sedaj so tisti, ki hočejo Proletarca na vsak način ohraniti, preobremenjeni. Ako soološate, da je Proletarec našemu ljudstvu koristen in POTREBEN list, pridružite se onim, katerih imena vidite pod označbo "Agitatorji na dolu". Brez njih bi Proletarec ne mogel izhajati. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. KAJ SE OBETA NA ZAPADNI FRONTI IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah ca celo leto $3.00; ia pol let« $1.75; za četrt leta $1.00. -Inozemstvo: za celo leto $3.50; ih pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi motajo biti v naftem uradu najpozngje do pondeljka " - popoldne ia priobčit«^ v številki teka#»gi tedna._________ 1» K O L E T A R E C » * ■ ^ '. .. ^ M |>\| mil ylt ■•|yjL Published every Wednesday bjr the Jugoslav Workmen'» Publinhing Co., lite, Kstablished 1906. Editor .....................................................Frank fcait« Business Manager..........................................Charles Pojrorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager ....... Joseph Drasler SUBSCHIPTION RATRSt United States: One Year $3.00; Six Mpnths $1.75; Three Months $1,00. Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $g.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. T«lephoue: ROCKWELL 2864. Razlike, ki jih je treba poznati še zmerom kdo vprašuje, kaj je razlika med komunisti in socialisti. Mnogo jih je. Socialist deluj«* v >voji deželi za koristi delavstva v svoji deželi in v mednarodnem obsegu za koristi delavstva vseh dežel. » Komunist deluje v svoji deželi po navodilu kominterne v interesu vnanje politike Sovjetske Unije, neglede na koristi njegove lastne dežele. Taktiko, nazore in načela mora menjati zmerom |n> ukazih, ki jih odreja tajnik komunistične stranice v Rusiji in se mora po njih brezpogojno ravnati tudi tajnik kominterne. N Socialisti so za demokracijo iz prepričanja, ker verujejo vanjo, kajti le v industrialni demokraciji bo delavec resnično svoboden. Komunistom je zahteva po demokraciji le orodje v taktiki. Njihov temeljni evangelij je diktatura pro tet ari jata, katere pa v bistvu ni, nego diktatura enega človeka nad vsem prebivalstvom. Komunist propagira demokracijo le v kapitalističnih deželah, ker si hoče z njo varovati svobodo v svojih aktivnostih za kominterno. Socialist je proti fašizmu v vsakem in v vseh slučajih. Za socialiste z nacizmom ni pomirjenja, ne kompromisa. Komunist je bil proti nacizmu, dokler je bila to vnanjA politika Moskve. In je moral odnehati z borbo proti hitlerizmu čim se je z njim pobotala Moskva. Socialisti verujejo v svobodo govora in zborovanja za vse, ki so po demokratičnih zakonih upravičeni do nje. Komunist jo čestokrat zahteva samo zase, drugim strankam in gibanjem pa jo odreka z razbijanjem shodov, z intrigami ali kakor že more. Socialist je za mirovno politiko in sodelovanje med deželami. , si Komunist je za mirovno politiko in proti agresivnosti le, ako mu tako stališče odredi kominterna. In je proti, čim prične kominterna braniti agresivne vpade, če se jih poslužuje vlada v Moskvi. Socialist je proti imperializmu vsake dežele. Komunist je proti imperializmu le, dokler ima nalogo, da mu nasprotuje. A čim mu navodilo spremene, se mora ravnati po njemu, kot na primer v slučaju razkosanja poljske republike, napada na Finsko, pritiskov Moskve na Turčijo itd. Socialist je za socializem zaradi socializma, torej za pre-uredbo ekonomskega sistema v prid ljudstva vseh dežel. Tudi komunist pravi, da deluje za socializem, toda v resnici je njegova naloga delati vsepovsod po svetu za jačanje državne tvorbe Sovjetske Unije, neglede na posledice njene politike v drugih deželah. Socialist deluje za civilizacijo, v kateri zlodejstva, krvavi progoni in teror ne bodo imeli mesta. Komunist mora odobravati pobijanje svojih lastnih ljudi, ako je sklep diktature, da jih likvidira, neglede na njihovo revolucionarno prošlost in zasluge. Socialist veruje v poštenje, v izpolnjevanje dogovorov in v toleriranje nasprotnih mnenj. Komunistu je vse to "buržvazna čednost"; vsako sredstvo, naj bo še tako nečastno, mu prav pride, ako smatra, da slufci njegovemu namenu. Svobodščine v Franciji Francoska vlada pravi, da se mora v vojni z Nemčijo posluževati Hitlerjevih metod. Ena glavnih je discipliniranje naroda. To se pravi, ker mora v Nemčiji ves narod samo ubogati in delati, tudi francoska vlada ne bo dovolila, da si bi narod trati) čas s polemikami,ali čital kaj drugega kot kar mu dovoli vlada. Svobodščine izginjajo druga za drugo. Vlada sicer obljublja, da bodo vrnjene Čim bo vojna končana, toda vojna pač rti še končana in izgleda, da hujše še pride. V s« j« pripravljeno, bodisi aa nemški Sigfriedovi črti. ali pa aa francoski Maginotovi Uniji. Nad dva mi* lijona vojakov »i stoji nasproti. Pravijo, da jik ima Nam« tja nekaj divisij vat, kakor pa jib imata Francija in Anglija skupaj. Na sliki so nemški vojaki in eden itmed njihovih kamoflainih topov, ki so naperjeni aa Magino-tovo trta. Mnogi pričakujejo, da lahko plane vsak čas v ofenzivo ena ali druga tiran, kar ja verjetno, kajti to ja pač svojstvo vojna. In kadar se ta sile zares udarijo, bo irtev nič koliko na obeh straneh. 'Tipični komunistični obrazi V dnevniku Chicago Tribune je bila slika študentov, ki so poslušali tajnika komunistične stranke na zboru zveze dijakov v Madisonu, Wis., in pod njo je bil napis "tipični komunistični Obrazi". Mnogi so javno protestirali proti tisti označbi. Kajti cirkulacija omenjenega dnevnika je okrog milijon izvodov na dan in končno — tudi komunističnim dijakom ni všeč, da bi itneli "tipične komunistične obraze". Ampak kar dotična slika res prikazuje, in na kar cika je, da ima čitatelj pred seboj sliko — židovskih obrazov. Tudi ilnnogi ameriški kartonisti, kadar riAejo groteskne slike "rdeč-karjev", si jih predstavljajo v "tipični" židovski fizionemiji in z nepočesanimi "ruskimi" bradami. Poživljenje socialističnega pokreta HITLER IN v Collinwoodski naselbini ŽIDOVSTVO Druiba Slovenski delavski center bo imela občni zbor 10. februarja Chicago, UL — Korporac ijo Slovenski delavski center tvorijo klubi, slovenska sekcija, nekaj druitev in posamezniki. Samo klub št. 1 ima v nji za nad $4,000 delnic. I>etni občni zbor te ustanove bo v soboto 10. februarja ob 8. »večer v lasl.nih prostorih na 2301 So. I*awndale Ave. Podafia bodo razna poročila in ob enem tudi proračun za povečanje klubovih prostorov, da bodo navzoči poučeni tudi v tem oziru in dali svoje nasvete. V sedanjem direktoriju ao, Frank Alesh, Anton Garden, Justin Saitz, Joseph Drasler, Angela Zaitz, Rok Božičnik, Frank S. Tauchar, Filip Godina in Frank Zaitz. Ker ima klub št. 1 nad 100 delnic SDC, je vsak član kluba pooblaščen zastopati eno in ima pravico debatirati, predlagati in glasovati o vseh zadevah Centra. Dalje so bili na občni zbor pismeno povabljeni vsi drugi delničarji v Chicagu ln drugje. Vsi, ki morete, udeležite se ga! Milon Medvešek, organizator kluba št. 49 JSZ. k , . . . Zadnjič sem poročal, da je gače je vse njegovo učenje pobilo socialistično gibanje v col- dobno vzgledom tistega duhov- linwodski naselbini pod žiro, a to kljub temu, da je ta naselbina v splošnem napredna in delavsko zavedna. Navedel sem tudi nekaj vzrokov za to, danes pa bom skušal podati nekaj sugestij, kaiomagali, da bo koledar čimprej ven razprodan. I sicer utrudljiva, posebno po bližnjici, toda mi trije se nismo nič pritoževali. Zrli smo z ob-; zidja gradu doli po pečini, po ; okolici in jezeru, ki je bleščalo j v solncu, in počivali. Odšli smo z gradu, ko je na "kinč nebeški" že legal mrak in je ob bregu vsenaokrog za-svetlikalo nešteto lučic, ki so pomežikale izmed drevja, ali pa se šopirile iz hotelov in vil. Obiskovalci, ki smo jih videli na gradu, so govorili večinoma nemško. Do leta 1937 je prihajalo na Bled največ poset-nikov iz Avstrije in čehoslova-Iške. Ze leta 1938 pa je ta do-! tok gostov vsled zaostrujočih | se političnih razmer v centralni Evropi že precej usahnil in tisti na Bledu, ki so odvisni od turist i ke, so »e bali — ne brez vzroka — še hujšega. Za Bled in ostala letovišča ! po Gorenjskem (Bohinj, Kranjska Gora. Rateče-Planica, Pokljuka, Gozd-Martuljek itd.) i je dobro, ker je dobil namesto j prejšnjih virov nov dotok gostov iz Srbije, Hrvatske in raznih drugih krajev Jugoslavije. V Ljubljani so mi pokazali statistične podatke iz I. 1935, iz katerih je razvidno, da je posetilo Slovenijo v omenjeni sezoni 205,507 obiskovalcev, njihove nočnine pa so znašale 1,019,851. Ampak več kot polovico teh obiskovalcev po Slovenskem (seveda, največ na Gorenjskem in v raznih toplicah v slovenskih krajih) je bilo iz Jugoslavije same. namreč 155,832. Na drugem mestu po številu so bili obiskovalci iz Avstrije, in na tretjem iz čehoslovaške. Iz Italije jih je prišlo samo 5,737, iz Nemčije 6,851, iz Poljske 1,123, iz Francije 1,606, iz Madžarske 1,350, iz Severne in Južne Amerike 582 itd. Po vaseh okrog Bohinja so mi pravili, da v počet k u teh gostov iz Srbije niso bili prav nič veseli. Tako zelo so bili navajeni drugih, in vrh tega so bili naši ljudje v teh krajih naučeni misliti, da so Nemci prvi po vrednosti v vsakem oziru, o Srbih pa so smatrali, da to sploh niso letoviščarji. A v par letih so se jih privadili — njih in njihovega jezika. "Kaj pa bi tudi s tujci," mi je rekla neka gostilničarka, ko pa ne smejo vzeti denarja h svoje dežele. Ti-le Srbi pa dobro služijo, točno plačajo in tudi drugače prilično zapravijo. Res, da se mnogi ne obnašajo tako elegantno kakor so se Nemci, ampak so domači ljudje in nas ne gledajo z viška." Dohodki turizma leta 1938 so znašali v Sloveniji okroglo sto milijonov dinarjev, ali približno dva milijona dolarjev v ameriški veljavi, torej malo, a za ljudi, ki se s tem preživljajo, to veliko pomeni. Treba imeti tudi v uvidu, da v normalnih razmerah tam z enim dolarjem (oziroma 50 dinarji) lahko kupiš znatno več kakor v tej deželi. Na Bledu se postavljajo tudi z "nočnim življenjem". Pričenja se okrog 10, zvečer v plesnih paviljonih, ki jih laotujejo hoteli. Najbolj impozanten je paviljon pri hotelu Park. Tu so se vršile že mnoge konference, med njimi konference male an-tante. Na tem kraju je glavni del mesteca Bled. To nočno življenje je v resnici le plesna zabava, na katerih nudijo tudi nekaj kabaretskega sporeda. Orkestri igrajo jazz in s čemer že morejo ustreči mladim in starim plesalcem po najnovejši plesni modi. V enem teh lokalov smo se seznanili t rojakom, ki je dejal, da proučuje razmere in Življenje domačinov in tujcev na Bledu. Je še študent, vtise svojih opazovanj pa pofcilja večinoma "Jutru". "Ali ste opazili, da je slovenskih gostov na Bledu jako malo?" je nas vprašal. Smo in nismo. Premalo časa smo tu, da bi mogli pravilno soditi, posebno se, ker gosposki Slovenci rajfte govore v kakem drugem kot v svojem jeziku. "Zares — vsako leto jih je manj. Veste zakaj?" Radovedni smo bili, kaj nam bo povedal študent. "Da, Bled smo prepustili drugim, naši pa letovišči jo pri morju, Pa tudi v Italijo jih navajajo, posebno na Primorsko. Da. za naše ljudi je sedaj morje naj privlačnejša točka. Dru- Proletarec, January 31, 1940. TREBA SE UČITI ANGLEŠČINE GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charleš Pogorelec Včasi jo bilo "drugi papir" kaj lahko dobiti. Poostritve pa so sačele nastajati lota 1917, deloma ie prej, in potem česdalje bolj. Na gornji sliki jo Italijanka Rosario Clemenaa v New Yorku. Lani se ji je sasdelo, da ne bi bilo napačno, če tudi ona vpraša aa "drugi papir". Tu je ie nad 20 let. Ampak angloško ne sna dovolj. Ko je vprašala sa driav!janstvo in je prišla pred sodnika, ji jo naročil, naj so uči angleščine, sa — učitelja pa ji je določil njenega U-letnega sina, ki jo na gornji sliki s materjo. Določil jima jo citati angleške liste in stiu pa naročil, naj se ne utrudi. Te vrste slike in vesti is naturaliaacijskih uradov so sanimive ia dveh osirovt da se oni. ki ie snajo angloško, norčnjojo ia prisoljencev, ki ie ne snajo, in pa, da so tu mnogi po par desotletij, p« ie ne snajo na sodiščih odgovarjati v angleškem josiku. gič, veste, je tu precej drago. Pri morju gredo na obrežje, se oblečejo v kopalno obleko, in ta je poceni. Tu pa se moraš lepo oblačiti, iti v nočne lokale, še-tati in z vsako stvarjo so stro-ski. Tam pa si v vodi, ležiš na pesku in ješ dvakrat na dan. pa zadostuje. In je cenejše kot tu. Ljubljanskih in drugih uradnikov sicer tod v poletju ne manjka, a se porazgube po vaseh, ker je cenejše. Imajo a sabo žene in si kuhajo sami. Kajti kar zaslužijo, večinoma sproti zapravijo." V žepu sem imel zemljevid Slovenije, narisan za pospeševanje turistike. "Vidite," je dejal, ko ga je razgrnil, "nič ne de! Bled ima tako dobre prometne zveze, posebno od kar dobivamo čezdalje več avtobusov, da se mu ni bati bodočnosti. Razen seveda, če se zapletemo v vojno." ■*• Videl sem. da ima mladi dijak tudi mnogo smisla za socialna vprašanja. "Ne, na Bledu nr socialistov. Ti so zgolj med industrialnim delavstvom. Saj veste, siužinčad v letoviščih mora biti pohlevna, mora se klanjati in je odvisna od dobrohotnosti gospodarjev, za zaslužek pa od napitnin. Taki ljudje so sicer jako nezadovoljni, ampak radikalci niso in ne morejo biti. Pred par tedni smo tu srecavali na promenadi državnike, generale, bankirje, dobro-živce od vsepovsod, ki so tu nekateri po opravkih, a vsi pa ob enem za uživanje življenja. Vidite jih ponoči in podnevu v družbi elegantnih dam. v nočnih lokalih, v kočijah in v dragih avtih. "Je pa na Bledu — menda pač povsod, tudi drugo lice. Vidiš kočijaže, čolnarje, sobarice, perice, čistilce itd., ki se pehajo za skromni zaslužek. Morda ste opazili ob potih in promenadah slabo oblečene o-troke, ki ponujajo svetlic^. Zdaj so že poslani v šole, a med počitnicami jih je polno, ki si prizadevajo prinesti domov nekaj dinarjev. Ponujajo tudi gobe, jagode, borovnice in kar že mislijo, da bi mogli prodati mimoidočim, ali pa na trgu." Dodal je še, da so včasi prihajali na Bled le taki obiskovalci, ki so prišli sem zaradi krasot. Zdaj jih je nad polovico, ki iščejo le zabave. In Bled jo po njegovem mnenju nudi v izobilju s svojimi dancingi (plesnimi dvoranami) in razkošnimi nočnimi lokali, v katerih rajajo do jutra. V našem "dancingu" je plesalo le kakih 20 parov. Dijak nam bi bil še pripovedoval, toda mi smo si zaželeli šetanja. da opazujemo življenje zunaj, da uživamo večerni svit na vodni gladini, in vonj po ajdi, ki je cvetela v okolici. \ "Ali se še kaj spominjate Nežike G riževe, ki je včasi živela v Chicagu?" je Angela vpraAala svojo mamo. Seveda se je. Saj sta si bili dobri znanki. Sedaj živi že nekaj let na Brezjah. Domenili smo se, da jo obiščemo naslednje jutro. (Dalje prihodnjič.) Komunisti in liga za demokracijo in mir Ameriški komunisti so posedovali takozvano "ligo proti fašizmu in vojni". Ko jim je zadišalo, da ne bodo smeli biti več proti fasizjnu, so dali svoji frontni organizaciji ime "Ameriška liga za mir in demokracijo" (American League for Peace and I)emocracy). V nji so imeli tisoče naivnih "sopotnikov", ki so mislili, da je njihova liga res to za kar jo označuje ime. Pakt z dne 23. avgusta v Moskvi pa jih je izučil, da so bili le orodje Browderjcve stranke in Stalinove vnanje politike. Liga "za mir in demokracijo" je shirala. Tistih, ki so bili kdaj v nji, razen komunistov, je zdaj sram, da so ji nasedli Tudi komunisti so jo opustili, ker jim je sedaj z njo nemogoče biufati. Nemška imena za češke kraje "Protektorat" nad češko in Moravsko je nedavno odpravil carinske meje med njima in Nemčijo, ob enem pa je določil za češke vasi, trge, mesta in okraje nemška imena, "ako so imela nemška imena že kdaj prej." Seveda so jih imela. Vsako mesto in vsak trg na češkem je imel pod Avstrijo nemško ime, kakor na primer na Kranjskem in Spodnjem štajerskem. Uradno so bile nemške označbe zmerom na prvem mestu. pa četudi v tistem kraju ni bilo nemških prebivalcev. Na češkem bodo za nemške urade v bodoče veljale samo nemške označbe čeških krajev. Istih metod se.Nemčija poslužuje v osvojeni Poljski. Etbin Kristan se odzval vabilu . Odbor za prireditev slavja k ' 35-lctnici Proletarca, ki bo v nedeljo 3. marca, je povabil za govornika Etbina Kristana, kot je bilo že poročano. V odgovoru na vabilo pravi tole: "Teden je minil, od kar sem dobil vaše pismo, mislil sem odgovoriti takoj, pa je prišla cela vrsta zadržkov in danes vidim v Proletarcu, da ste me že naznanili za govornika. Torej ste vedeli, da se odzove m in z veseljem pridem, če se ne dogodi kaj nepričakovanega, - kar je. kot veste, v 'božjih rokah'. Ne mislim, da ne bi mogel kdo drugi opraviti prav tako dobro, morda bolje od mene, kajti 73 let se vendar ne da uta jiti. Ampak pokazal bi rad, da mi je Proletarec in z njim spojeno gibanje še vedno tako pri srcu kot v tistih, skoraj pozabljenih časih, ko sem ga sam urejeval in morda položil, ali pa v*aj pomagal položiti temelj, na katerem se je razvil in postal najboljši slovenski socialistični list." Weit Mineral, Kani. Pred kratkem se je spet oglasil z naročnino eden izmed najstarejših agitatorjev Proletarca John Marolt. Poroča o razmerah v naselbini in o ljudeh, posebno o onih, ki so bili že naročniki tega lista, pa ga zdaj odklanjajo, kot da ne zastopa več tistih idej in ciljev kot jih je ves čas svojega obstoja. Pač slab po-klon listu, ki je bil vseskozi v boju za interese delovnega ljudstva. Herminie, Pa. Naš "Jimmie Higgins" Tone Zornik je še zmerom v akciji. V zadnjih dveh tednih je poslal 28 naročnin. med njimi nekaj novih, in naročil še 25 koledarjev. Ko bi vsak okraj imel po par takih zastopnikov, bi bilo listu in pokretu na splošno veliko poma-igano. Cleveland, O. Tudi Cleve-landčanom se mora dati to pot priznanje, ker so bili precej pridni, posebno Jennie Dagarin, ki je poslala 28 naročnin in vsoto v podporo listu. Klub št. 49 JSZ je prispeval od prebitka božične veselice $20 v podporo Proletarcu. Anton Janko-vich je naročil še 15 koledarjev. Sam jih je prodal preko 200. Pravi, da se bi jih prodalo še dosti več izvodov, ako bi bilo več sodrugov voljnih opravljati to važno delo. Jože I/ever (iz "jutrovega") je poslal vsoto $5.96 v podporo listu, ki jo je zbral s. Frank Gustinčič. Imena prispevateljev bodo v eni prihodnjih izdaj lista. Chicago, III. Pri nas je bilo z agitacijo zadnjih par tednov bolj mršavo. Kljub temu, da imamo tu centralo našega gibanja, največji klub JSZ; in da je naselbina velika, da jih je mnogo, ki so se zadnjih par let naselili iz drugih naselbin in bili že naročniki lista ter člani pokreta toda ni bilo zadostne agitacije od nase strani, da bi se te ljudi obiskalo ter se jih spet pridobilo v klub in za naročnike Proletarca. Sem in tja se celo pripeti, da pride kdo v urad in si naroči list. Eden takih rojakov je naš dober sim-patičar Valentin Mesetz, ki se je zadnji teden oglasil tu in se naročil na Proletarca za celo leto. Zadnjih par tednov je bil edino upravnik, da je dobil 8 naročnin, med katerimi je nekaj novih, toda sodrugi in so-družice, ne zanašajte se samo na urad; dolžnost nas vseh je, da delamo kolikor največ mogoče za list in za pokret. Proletarec obhaja letos 35-letnico svojega obstoja. Ali ne mislite, da l>i bilo častno za nas vse v tem velikem mestu, da se zavzamemo in da mu v tem letu pridobimo vsaj 100 novih naročnikov? Upravnik se zavezuje, da bo storil svoj kos dela v tem pogledu, kako pa vi ostali sodrugi in sodružice? Forest City, Pa. V tem mestu se je letos prodalo več koledarja kot mnoga prejšnja leta. Za to je poskrbel naš agilni sodrug Tony Drasler ml. Zadnji teden je naročil nadaljnih 10 iztisov. Prejšnja leta je veliko pomagal v tem pogledu s. Frank Ra-taic, ki je bil vztrajen agitator za Proletarca in koledar, dokler ga ni bolezen položila na posteljo. Želimo mu okrevanja, da se zopee vrne med nas čil in zdrav. Tudi Tone Zaitz, ki je izdaj uposlen v gl. uradu SSPZ kot pomožni tajnik, je prejšnja leta veliko pomagal pri tem delu, enako njegova soproga Jennie. Zdaj sta aktivna tudi pri klubu št. 1 JSZ. Aliquippa. Pa. Zadnji teden se je oglasil s štirimi naročninami naš stari znanec s. Bartol Yerant. Milwaukee, Wi§. Jaka Rožič ki je še vedno v bolniški postelji, nam je pred kratkem poslal novce za oglase v koledarju in par naročnin. Jaka je bil mno-jfo let vztrajen agitator za Proletarca in upamo, da bo še, ko »e mu zdravje povrne. Tudi Leonard Alftner ne miruje. Sicer sem in tja malo pojamra, pa mu ne da žilica miru, da bi doma sedel. Poslal je 5 naročnin in obeta, da se v kratkem spet oglasi. Waukegan-No. Chicago, III. Tu je bilo zadnjih par tednov bolj mirno. Mnogi nas vprašujejo, kaj je z Martinom Judni-chem, da se več ne oglasi, kajti njegovi dopisi jim ugajajo. Mi jih tolažimo, da Martin zdaj prav gotovo študira, kaj naj še napiše v list, da nas nekega dne schwinovo rapsodijo "In Blue" in pa Straussove "Pravljice dunajskega gozda", skladbo, ki je neprecenljiv biser na muzikaličnem polju svetovne kulture, ("-e sem prav poučen, je ta mladenka že kar virtuozinja v igranju na klavir. Da bi koncertu dosti manjkalo. če bi na njem ne nastopila naša ".Sava", ki je že neštetokrat pokazala, da ji je gojenje naše pesmi glavna naloga v njenem dolgoletnem delovanju na kulturnem pelju v Chicagu j in drugod, jekprav dobro vedel j Tomaž, pa se je obrnil tudi do nje s prošnjo za prijazno sodelovanje. In ne zaman. "Sava" je pritegnila in obljubila zapeti Vodopivčevo "Pri oknu", Zajčevo "Slavo delavstvu" in nejši spomin, bodo razdeljen? tri krasne nagrade, in sicer tla-ta ženska zapeatna ura, samo-po.ino pero in fletna škatijica za pudranje z muziko. Ker je koncert spojen s prosto zabavo in plesom, pride ta večer iz Jolieta nam že znani Deičmanov orkester, ki je tako i z boren, da igra doma v radio trikrat na teden. Vrh tega pa ima še to posebnost, da svira poleg ameriških modernih tudi razne starokrajske poskočnice, polke, mazurke, valčke itd. Se čardu* se menda lahko pleše na njegovo sviranje. Kogar srbijo pete, in koga bi ne v pred pustnem času, si jih bo lahko dodo- S1R VVILL!AM SEEDS plcmatov, ki ao se baš one dni pogajali ia sveso s Rusijo proti Hitlerju. Bilo jih je sram in čutili so se poni-ianim. Ko je Rusija nato udarila še na Fin* tko in prod tem pa si s Nemčijo ras-delila bivšo Poljsko, je Anglija do- Ii poročila nekega angleškega ra*. itikovalea o indijskem plemenu, ki živi na "Modrih gorah", v pravem čudežu "tomcljftkega raja", je Ivan Vuk prevedel alvduči odlomek: Na zemljevidu angleške Indije, tam med 11 in 12 stopnjo zemeljske širine, a približno severozapadno od mesta Coim-batoro, se razprostira krasno * M od ro gorovje" Nilgire planine. V višini kakArtih 3000 metrov kipijo v nebo še lepši vrhunci Dodabetta in Mukkar-dabetta. Visoko nad morilno ioparico tropske vročine Coim-battoresa vlada na tem gorovju večna evropska vigred. Tam šumijo veličastni, slapovi, rastejo ogromne divje rože o-mamljivega vonja, bele lilije in heliotropi (sončnice), ki segajo včasi do šest metrov visoko. Težko je dostopen ta takorekoč resničen "zemeljski raj". Angležem se je posrečilo "civilizirati" le njegov vzhodni del, izpeljati železnico Coim-baftore-Misore, k+ pa še do danes nI gotova. V tej rajski hriboviti divjini Smatrajo ga za pleme nekakšnih bogov. Kar se tiče plemena Erullaras, Korumba* in Kuchturas, bi to bilo nekoliko razumljivo. Zakaj ta plemena žive v luknjah, izdolbenih v zemljo, ali nekakšnih gnezdih kakor velike ptice, čuudo pa je, da se istotako pokorava plerre Baddagasi, ki je kakor nekakšen meščanski srednji stan med temi plemeni. Poleg tega je Baddagasov največ, r? najbolj bogati in najbolj inteligentni od vseli ostalih podložnih plemen. Vera Badda*ta-sov je brahmanska. Pečajo se s poljedelstvom. O Todasih nc »pregovore nikoli nobene besedi. lzpregovoriti besedo "To-das" bi bilo bogokletstvo. Kakor eutijo Baddagasi pred To-dasi neko sveto bojazen in sjro-štovanje, tako čutijo napram Kurumbasom nepremagljivo mržnjo, strah in odvratnost. Njlhtfvo ime izgovarjajo šepetajoč it^verujejo, dn že samo izgovorjena beseda "Kurum-basi" prinaša nesrečo. svala domov svojega poslanika v Mo< bra ubrusil na tem plesu. Kajti skvi vvaiUm Seedsa. kar je v tekih tudi v spodnjih prostorih ne bo j »količinah zmerom neprijateljska, O Kroma protestna gesta. Svojega po manjkalo običajnega domačega godca na harmoniko. Pa tudi klobas, potic in drugih želodčnih tešil bo na izobi- istih vsi okov tudi Francija. Dasi »e Anglija in Francija trudUa. da se ne bi aapletli v vojno s Rusijo, Br šla direktno na pomoč • je. Lahko se celo zgodi to, da i Nercčiji, •• diplomatični toki obrača-nam bo prava domaČa Špehov- jo ba« obratno. Cba sapadni velesili Kuruxbas, Kochtaras, Badda- gas in posebno skrivnostno pleme Todas. Vseh skupaj je ne-(lanka v Moskvi ja posvala domov ia { kako 15,000 glav. Ta plemena je odkrila že Sullivanska ekspedicija 1819. Pozneje je bilo vse to zelo ma- ... , ,, Ko je ekspedicija prvič pro- ETe_b,!f!° pl?mf?»: 1 V?1'!drla v deželo Todasov, je naftla vse hiše prazne. Malo dalje so ka i»a razpolago. Ali vse to je odvUno od razpoloženja naših kuharic, ki prav dobro vedo, kaj je dobro za nase želodce ob takih prilikah, posebno pa še na pustno nedeljo. Koncert se prične ob treh popoldne. Vstopnice so v predprodaji po 85c, pri vratih pa po 40c. Kdor le more, naj se udeleži te tako obetavne kulturne prireditve in s tem pokaže, da ceni hvalevredno prizadevanje našega tenorista Tomaža Cu-kaleta. — Zvonko Novak. sta r Moskvo bolj »n bolj skregani. !o raziskano. Ni bilo raziskovalcev, ki bi ta materijal pre- se pasli veliki bivoli, rogovi katerih fo bili okrašeni s srebrnimi zvončki. To čredo bivolo\ so čuvali starci z dolgimi belimi lasmi in bradami, ki so j/gledali kakor kakšni patri-jarhi. Bili so to "Terallas" — narodni svečeniki. Živel! so v Boj v newyorški A. L. P. V newyorški A merit an Labor Party se ostri boj zaradi vrtanja komunistov v nji. Odbor stranke, oziroma večina v odboru skuša izobčiti iz nje vse ene, o katerih je dognal, da so člani komunistične stranke, kajti pravila AFL določajo, da člani drugih političnih strank ne morejo postati njeni člani. Zadeva se je razvila že tako daleč, da je bila pritirana radi D • ia. -i m izključenih članov na sodišče, rrerekanja O Številu Nem- Komunisti so povzročili Ameri- cev V Jugoslaviji delavski stranki s svojim vr- ..... . i * • tanjem, ustanavljanjem celic Med državami, katerim in s svojo posebno taktiko ogro-Nemčija posebno opasna, je mno škodo, toda vodstvo ALP tudi Jugoslavija. V Beogradu, j pravi, da ko se jih iznebi, bo Zagrebu in Ljubljani so zaskrb- i napredovala, ljeni, ker vlada v Berlinu ni pozvala Nemcev v Jugoslaviji "domov v rajh". Teh je po trditvah nemških virov nad 600,-000. Ampak "Ravnopravnost" v Beogradu to število zavrača na podlagi podatkov ljudskega štetja. Pravi, da je bilo v Jugoslaviji 1. 1931 le pol milijona Nemcev, izmed teh v Sloveniji nekaj nad 25,000, na Hrvatskem okrog 71,000 in v Dunav-ski banovini 341,000. iskovali in izpopolnjevali ako-j cehhatu Njjhova doUnoat Je ravno je civiiuatorska akcija bj, itj na b|vo,e 1)aije Angležev okupirala ves ta prostor in ga tudi nekoliko kolonizirala ter tako omogočila vsaj kolikor toliko pristop v te k raja. Vendar pa ''Modro gorov- je", s plemenom Todas na čelu, š»* do danes, ne samo da ni raziskano, je takorekoč še ne-pristopno. In to vsled maiabar-skega pragozda na jugu, z vzhod* in zapada pa zaradi visokih, koničastih skal in klancev Kšunda. Sullivanska ekspedicija je izgubila 18 ljudi še preden je na proč so taborili "Kuttari" — priprosto ljudstvo tega plemena. Kakšnih 200 korakov od moških, nekoHko v stran, so bile njihove žene. Imele so raz-puščene krasne kite. Moški in ženske so bili izredne, klasi* ne lepote, podobni grškim kipom. Oči rjavih, ta ali oni t?m-nosivih ali modrih. Smehljaj na ustnicah je bil blag in veder. Krasne zobe so imeli celo starci. Barva kože je bila mnogo svetlejša od one Indijcev. Vsi so nosili neke vrste rimske prispela na visoko planoto, toge iz belega p!atna, ki so bile kjer žive Todasi. Zanimivi so^pod desnega nadlakta vrže-mtsdsebojni odnošaji med plemeni "Modrega gorovja". Vsa plemena priznavajo pleme Todas za svojega gospodarja. Občni zbor JBLS Chicago. — V soboto 3. feb. se bo vršil v Slov. del. centru, 2301 S. Lavvndale Ave., občni zbor Jugoslovanskega stavbin-skejsa in posojilnega društva. Prične se ob 8. zvečer. c ! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO \ NAROČITE SI DNEVNIK * P HOS VET A 99 Naročnina ca Zdrniene driave (laven Ckieaga) ia Kanado $€.00 na leto; $3.00 sa pol letat $1.50 sa četrt letat «• Chicago In Cicero $7.SO sa celo leto{ $3.75 sa pol letat sa inoaemstvo $9.00. Naslov za list ii\ tajništvo je: i iV24i.'i7 Ko. Lannilal« Avenue t ^ Chicago, lllinoi« j ne preko ramena. V rokah so imeli vedno bambusovo palico, meter dolgo, ki je bila fanatično izrezljana. Samo ob sebi se je stavijalo vprašanje, ali so ti Todas Dia-vidas Indogermani, ali pa popolnoma izolirani ostanki kakšnega izumrlega pranaroda? Kdo ve? Ljudje tega plemena niso nosili orožja in sploh .ne vedo, kaj je "orožje" in kaj (Nadaljevanje s 1. stranl.i Učnim aparatom. Ze večkrat ta beseda pomeni. Tudi se ni-demokratski stranki za kampa- Prej se je hudoval, da ga zve- kdo od njih ne spominja, da bi njo, a pozabila je na vse. kar zna administracija za te zaslu- kedaj kaj takega bilo pri njih. ge, ki jih ima zanjo, premalo "Modro gorovje" smatrajo za upošteva in da se premalo ozi- svojo prasvojino. ra na njegova priporočila. To K Todasom so se naj preje bo vzrok tudi v tem slučaju. Iz- priselili Kurumbasi z juga, z javil je, da je delavstvo proti temu, da bi Roosevelt v tretje kandidiral, in če to stori, bo Demokratska stranka s svojim vodstvom pozabila na obljube delavstvu, pravi John L. Lewis i je delavstvo storilo zanjo." Neumestno razočaranje John L. Levvis, ki je bil do prihoda Roosevelta v belo hišo aktiven v republikanski stranki, bi bil lahko vedel, da kapitalistična stranka, ena kot druga, ni zmožna rešiti problema brezposelnosti in ne ustvariti idealnih razmer. Nevv deal je pač storil v kolikor je kot zaščitnik kapitalističnega gospodarstva mogel, ampak ako je delavstvo od njega pričakovalo več, se je obrnilo na napačen naslov, kakor se je, kot pričajo njegovi očitki, tudi predsednik unije UMVV. Prav tako neumestno se pritožujejo komunisti. Ko so se spremenili v prirepek demokratske stranke, so to storili zaradi svoje takratne "linije ki je bila za čimtesnejše sodelovanje demokratičnih sil proti hitlerizmu. V prikloplje-nju k demokratski stranki so komunisti pričakovali zase pre-stidž, službe in približanje k demokratskim voditeljem unij CIO/tudi zaradi služb in vpliva, vse to pa so ob enem uporabljali za dviganje ugleda Sovjetske Unije/v tej deželi. Pakt v Moskvi 23. avgusta je njihovo linijo spremenil in prirepek demokratske stranke je moral od past i. LewU ras pomagal Dočim so se hoteli komunisti z nevv dealom torej le okoristiti zase, je Levvl* demokratski stranki finančno in z agitacijo res veliko pomagal. Samo premogarji so prispevali v volilni kampanji demokratski stranki približno pol milijona dolarjev, vrh tega ji je l*wi* pomagal z vsem svojim unijskim in poli- ■H#Je v znanstvenem svetu Či-•to ovržena. Govorilo se jt tudi o nekem izgubljenem pia-menu Izraelcev. Znanost pa H legende ne priznava. Neki misijonarji, jezuitje, so bili tudi mišljenja, da so v To-da.«lh odkrili zavrženo kolonijo Manlcahrjeve rase. Tudi ta hipoteza pred znanostjo ni vzdržala. Zanimivo je, kaj mislijo To-dasi o belih ljudeh in o njihovi govorici. "Bell človek," pravijo, "še ni vreden, da bi posijala nanj luf božja. Govor be« ltgp. človeka je podoben brbra-nju -.rake, pomešan s cvilje-ijem opice. In zato tudi ne more biti v njem nič dobrega." Koliko je resničnosti v tem mnenju, ne bomo raziskovali. Smrt za Todasa ni nič strašnega. Po njihovem nauku zraste mrtvo telo v bilke ter hra.ii svetega bika. Ljubezen za brate in otroke pokojnega, kakor tudi njegova dobra dela, se spremene v ogenj, ki se dviga k soncu ln kakor del večnega plamena greje .ivete bivole n pleme Todas. Zal osat ne bo deležen večnega plamena. P(-jarco in razuzdance drugih plemen — pri Todasih takih ni — Todaii sploh ne štejejo za ljudi. Pisatelj končuje svoje pripovedovanje: "Nasa znanost dela čudeže z vedno uspešnejšo mehaniko in z mehaničnim življenjem. V tem kotičku "zemeljskega raja" pa Živi narod, katerega nauk bi bil zelo koristen tudi nam — ali katerega kult in običaji bodo ostali se dolgo nepojasnjeni, še dolgo skrivnostni, kakor globina oceanov .. ." Glasi se jako ugodno VVm. Green je v enem svojih govorov dejal, da je znašala povprečna plača ameriškega delavca leta 1881, ko je bila u-itanovljena AFL, $10.71 na teden, povprečni delavnik pa je bil 03 ur na teden. Zdaj je povprečna plača $40.50 na teden, Ste Ameriški družinski koledar že naročili? delavnik pa 44 ur na teden. Milijone delavcev je res deležnih skrajšanja ur, ampak o plači $40.50 na teden še nič nt; 1 vedo. priredbi: KLUBOV J« S« Z• Delavci v Franciji in Angliji niso za vojno z Rusijo l)asi francosko socialistično delavstvo v Franciji rusko invazijo na Finsko ostro obsoja, enako tudi angleška delavska stranka, ti dve gibanji nista za kako "križarsko vojno" prjti Sovjetski Uniji. Delavska Politika z dne 4. jan. piše o t30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tal. Crawfard 3212 At 18SB W. Cermak Rd 4:*0—6:00 p. m. Daily Tol. Canal 1100 Wednesdsy snd Sundsjr by appointments only Residenca Tal.t Crawford 8440 If no *aswar — Call Austin 5700 Cela postava in poteze obra* za Todasov so evropske. Odtod najbrž tudi tista hipoteza o keltovskem poreklu tega naroda. Ali ta trditev je bila po- 1 ZRLO SK VAM PRIPOROČA MITZIE'S BEAUTY SHOP 3325 West 23rd Street, Chicago, llliniois ODLIČNO TRAJ NO . KODRAN JE Delo umetniško ijmšenn po veMl gradusntinji it ILLINOIS A IN CALIFORNIJK TENK ZRLO ZMF.HNR Določite čaa obisk« ie danes. Phone Roekurell 404S A Y uit osi a v WeckJy Devoted to the lu le res t of the VVorkers' OFFICIAL OKU AN OF Yugoalav Federation S. P. % PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION co-oprbAtive COMMON VVE ALTI I NO. 1690. P«tbli*hed Wc«kly at 2301 So. Lawndalc A»a CHICAGO, ILL., January 31, 1940. VOL. XXXV. Our 35th Anniversary Not a stone shall be left unturned, not a plan left unex-ploitcd. and not an effort spared to commemorate our 35th biithday—a very rare occasion which but few labor nevvs-papers ever reach—fittingly and wlth aH due honor. Need lesa to say, the arrangement committee has been busy these past few weeks and vve are now able to report definitely on a number of items for the program. First, it was agreed to save it from too many long s,peech*s and therefore but two speekers were invited and have accepted —Etbin Kristan, editor of Cankar's Herald, and Prof. Maynard C. Krueger, of the University of Chicago. The last time we heard Etbrn Kristan speak in Chicago was at our Proletarec picnic two years ago. Prof. Maynard Krueger is vvell known to our readers through the Socialist Partv and his participation in the Univerwty of Chicago round table discussions broadcast over the air every Sumlay. Both speakers are \vell-known comrades, who, we are certain, will do justice and honor to the occasion. Further arrangements include Johnnv Gorsek and his orchestra, the boys who made a tremendous hit at one of Piole-tarec's picnics; the Jugg Sisters, in a vocal number; and the song.-trcss from Garv, Indiana, Mrs. Keleminic, whose soprano voice was well liked and loudly applauded at "SavaV concert some months ago. It is plainly indicated from preparations already under-taken that Proletarec's 35th Anniversary celebration program vvill be one of the best and richesi \ve have seen locally for cjuite some time. To put it over with a "bang" we need yet the cooperation of our entire membership and readers in gettins tickets dis-tributed, advertising, and in the many other tasks \vhich, com-bined, speli success for an affair of its kind. We intend to spare no effort from novv until the big day to make our celebration the kind of affair \ve'd ali like to see, and the kind that will go down in our history aa something to be remembered. Socialist Party State Executive Coat m ittvc Meet* February Fourth CHICAGO.- -State Fxccutive Com-mittee membera wlll meet in Chicaio on Sunday. Feb. 4 at 11 A. M. at the Partv office for an important session of the committee. On tho agenda wil! be plans for eleetion of Illinoia*- 20 delegates to the Party National Con-vention in Washington, D. C. on April «?-S, atatewide organization vvork, 1940 campaign, educational circuita and anti-war activity. Ali Party and YPSL membera are invited to attend. Hammcr and Tong» The January issue of Hammer and Tong« haa just been published. It containa articles on "Russia's Inva-sion of Finland," "Jevvish Socialisti and Anti-Semitism," "A Socialist Farm Program," "Strength and j \Veakness of the Socialist Party,M "1940 Issue for Socialista," and "Wanted: A Nevv Socialiat Perapeet-ive." Party member* can purchase their copv from Ihe National Office at 'i5c for five issue*. LAIIOII A\l» VOl | ll THE IMMIGRANT PROBLEM By Dr. CHARLES STELZLE Why Not Tox Mochines? So obvious that even the most ur.discerning person can per-ceive it, is the unjust, lobsided, eruel, and plain loonv economic system which allows one man to reap the entire profit of one, a dozen, nay, hundreds and thousands of machine %vhile thousands of men and women workers required to operate these machines, in return, receive but enough to eek out a meager existence. Wouldn't it be a hundred times more just, more sensible. and more reasonable to tax these machines, so much per man power, according to the number of human workers they dis- plače ? Of course it would, but that would do away with the par-asitic favored class vvbo live in luxury on invested fortunes accumulated by machines—human and meta!—and what would our country do \vithout the rich? The answer to this questk>n rings ever clcarer as organized labor \vakes up to the foll.v of a system under which millions starve while a life full of every concivabe luxury is the privilegij of a small owning class. JBLA Annual Meet Sat. i x i nu ni; m i iiuMNaiuon operations o^fTJe A>vo 19, elect thr/e nevv direc- CHICAGO. — Stockholders of the Jugoslav Building and I.oan Associa-tion will liear a complete detailed account of ali financial transactions and business nation in 1939 to rs, and transact other buaineaa vvhich comes before the annual mect-iiv; ahich will be held Saturday. Feb 3, at the Slovene Labor Center (23rd and I.avvndale.) Secretarv. Donald J. Lotrich. re-po rta that favorable gain* vvere made »n the past year. and appeal* to the memberahip for a food attendance. Any member finding it imposaible to atter.d. should arrange to be repre-aented bv proxy. THOMAS CUKALE'S CONCERT CHICAGO.—Moat of our people in Chicago have heard Tom Cukale sinv: eithei on atage or radio programa, and m-e undoubtedly planning to at-tcn.l hia concert at the SNPJ hali thia Sunday, Feb. 4. Assisting him on the program are* Either Block, soprano; George Mar* chan, WGES announcer; Mildted Sa-zima, pianiat; Gerald Groisaant, ac-companist; and the ,two Slovene chormrea—''Sava" and "Prešeren." Ru«ly D?ichiran'a radio orchestra | from Joliet \vill play for the daoce in the evening. Admission is 40c. Hie youraelf to the SNPJ hali Sun-j day. as you have an entertainment ti eat in store in this rich program. ' Paderetcski Made Pren. Of Exiled Polish Parliament Jan Paderearaki haa not touchcd the key board aince that unhappy day when Germany invaded Polarni and spread terror and butchcry among the populacc of hia native land. Recently, despite hia 79 yeara. hc accepted preaidency of the exiled Polish Parliament with these words; "Poland is immortal. We will deliver her from captivity and wil» raiae her from the mina." For the first time in twenty yeara, Paderearaki left his piano at home in Svvitzerland vvhen he came to Pariš. "I do not vvant it," hc cxplained. "I have no need for it." Hovv that great Polish aroinan scientist, M a da me Curie. would have auffered, alao, had ahe lived in thia dav. Townsend Convention CHICAGO.—National repicaenta-tivea of the Townsend plan organiza tion decided Jan. 12 to hold the annual convention from June 30 to J»ily 4, inolusive, in the municipai auditorium in St. Louia. Attached te an automobile gas pedal and brake, a near device ahoara in fractions of a second how Ion* it requirea a driver to stop a car in time of danger and how he attempta to do it. Books by Louit Adamič Knlarge the acope of your knoa-ledge; broaden your outlook upon life—KRAD Cradie of Life...........................$2.50 D.vnamite .............f..................... 2.00 Grandaons ................................ 2.50 My America ............... . 3.75 Order N()W from PROLETAREC 2301 So. Lawndal* Aeanaa Ckicago. Illiaoi«. THE "CHRISTIAN FRONT" Those who have read Father Ooujrh-lin'a "Social Juatice" the paat year k no a that it ia littered with evidence of the Detroit pricafs parentag>> of the "Chriatian Front." of which aeventeen members in Near York, now undei arrest, accumulated arms and cxplosives intended for Jcvvish. Communist and other centers nnd to effect some fantaatic "revolution." As for the Communist*, it is sufficient to say that Coughlin'a crack-pota have followed the courae of the Communiats who for nenrly three yeara after the winter of 1919 scat-terred handbilla in Ncw York and other citiea(urging "armed inaurrec-tion." Th«* Catholic Church ia one of the moat diaciplined organizationa in the world. and the fact that it* high clerica have not interfered aith Coughlin'a agitation placea them in an embarrassing position. A pričat cannot for ycara retail Hitler'a nnti-Semitism and even hint at force vithout reaping the hai-veat now in the barn of the Detroit Fuehrer, and the aooncr h«h officiala exerciae the dia-cipline they have in thia caae the better for aH concerned. _ —Jtew Leader. • War Costs Run Into Millions Doily Little Finland and other amall neu-tral nationa mobllized for self-defense are estimated to be apendin* $30.. 000.000 daily, which amount ia not much below arhat the big«rer countriea are spending for war each day. War la coating Eurepa around 1150.000.000 daily above otdinary lwidgetary expenditurea. s atatiatical •urvey made recently ahowed. The eatimatea. originating In French sourees snd aubject to a de-gree of speculation in regard to German and Ruaaian eapenditurea, fol-loa : Great Britain, $33,000.000; France. $22.500,000; Germany. $45.000.000; Rusala, 122,500.000. The amount of good wh»eh could b«« done for humanitv wlth thia enor-moua stream of dollara atsggera the imagination. Pamphlet by Lillian • Svm en Ready for Sale CoirmuniiiR—VVorld Revolution To Red Imperialmn, ia the title of a nea* pumphlet bv Lillian S.vmea, columnist in the Socialiat Call. It is published .jointiy by the Socialist Partjr, USA and the Young People's Socialist lx'a- i gue, youth section of the Party. > Sirigle copies at lOc each or la»yer 1 orders at a discount of twenty-five per cent on ordera of 10 or more can be purcha-ed from the National Office. 549 Randolph Street. This is a pamphlet cvery comradi should read in order to get a better pieture of the world ramificationa of the Comrnuniat movement. NO ESCAPE KROM IN A/l BI.Alt Proprietora of amall rcataurants and beer halls in Germany have b^en instrurteont a month in Berlin studying the condilion of the workeri in Germany,H prineipul city. At that time Germany waa a Kepublic. Durin« niy stay in the city I was present at two great mass meetings. one of whieh a as an ojk-ii air meeting in front of the Reichsteg—Ger-many's Houae ofl Parliament —wlnch vvas attended t>y about 200,000 men and w(»men vvho, werv addressed by evcial GernMn ktading statesmen. The other wiw a meeting in the "Grosses Schau^pivlhaua"— a thcatre which aeatfd four thousand people and which was croarded to capacit.v, even though an admission fee was charged. The remarkable thing about both thesj meetings waa the constant re-petition by the siM>akers of the phrase "nie wieder Krie^"—never again war —vvhich a-as he«rtily applauded by the audience. Undoubtedly. this \vas the sincere hope of the masses of Germany'a people. But theie was another pieture ahich impreKsed me even more than did the attitude of the people at the mass meetings. Kver.v day I saw parade« of fine looking young men and iwomen, marching up and down Berlin'a aridest avenue. known as •4Unter den Linden." Many of theae young people became the baCkbone of the Nazis, who were later organized by Hitler in a campaijrn vvhich vvas based upon bitterness and the desire for reven g e arainst the lest of the aorld. They became the vietims of a "alse philosophy. They vvere dominated by a špirit of hatred vvhich undermined their charactera and distorted their outlook upon life, and vvhich has turned the vrorld against them. Today. in the United States, there is alao a "Youth Movement" vvhkn troublea man.v }>eople in our country. Foiiunately, them« jroung peopl«« »re living in a Democracy in vvhich they have freedom whjch is denied the youth of Gei many. But thcy need guidance in many direetion«. This should be given the ni by tke Government. by industi*>'. by T abor, by llus-inesa, bv our Public Schools. They must be saved from develop-ing class hatred. They should learn that they. too. must help bear the burdens of the Vvorld in hese times of atre*s and atruin. They undoubtedlv BROVVDER APPEALS Shortly after he wa« aentenced to four veara in prison and fined $2.000 In a Ncw York federal court for pasa port frsud, Rart Brovvder. secretary of the Communist party. filed notice of appeal. The Communist part.v has to »late spent in round figures about $100,-000 for Broarders defense. and is ?n-trnsif.ving its campaign, exploitin7 everv bit of additional publicitv it can get during, vvhat promises to be a heeti" month before the apccial elec- , tion in Nevv York on Feb. 6 at vvhich i the Communist party chief hopes to get elected to congreas fiom the 1 4th distriet. Our pred ic t ion i« that Brovvder vvill find it unnwtenry to run for con- ; grei* from a prison celi. for the Communists, in u manner best knovvn to themselves. have demonstrated before thst they can laiae thousands nnd hundreds of th< usends of dollars | oarer night ahen thev have an o p por-! ture occesion to exploit. Rrowder tvill be inconvenien»^»d not by re;»o«ting the davs vvhen j Etigeno V. I)et>s—in hody but n»»t in •»pirit -was placed behind bars in Atlantic prison from the celi of vvhich he r.in for president of the United States. huv troublea of lheir ovvn—for whd hasn i? But they have a better chatu-e to aiu out than have the youtii in any other couutry in the vvorld. U> ga ni zed Labor can render a great service in guiding the thinking of the Y out h of our country, eapecial-ly these ahoae in te res t s lie close tn Labor. Already Organized Labor, th) otrjh its educational departmenti, ita lecture courses, its grt>up discussions, and its labor press, is doing a fino job iu thia direetion. It is teach-ing the principles of brotherhood, of coop< r« t ion and of pati iotism. It is one of the greateat assets in building up the Democracy ahich vvill hold the vvorld together at a time when so many other influencea have a tenden-cy »o tear it a pa rt. DAMEL TOB1N UKOES I.AIIOR PEACE "!.ess than one dozen men on both s idea are responsible for the division of M,000,000 vrorkers. We are facing reaction against labor and labor leaders ure to blame." Those are the vvords vvith vvhich Pres. Daniel J. Tobin of the International Brother-hood of Teainstera, Stablemen and lleljiers (AFL), and the main advokate of labor peace at the AFL'a 1931» nationa! convention, de-eribed the aituation in the American labor movement today. "I^ocal groups of unions should make thonwlves heard at once. im-mediateiy, and continue to voice their disgust and diaappointment and de-mand that labor come together," Tobin said. "Masa meetings should be held everywhere and dcclarations made and forwarded not only to the leaders of labor but alao to the President of the United States." LABOR AND THE 1940 CENSUS Four important prohlems vvhich contt rn labor vvill be dcalt vvith iu the Sixteonth Dccennial Censua of Population vvhich vvill atart on April 1. 1940. Thcy are: unemployment, jobs, income and hou*ing. The Unemployment Censua of 19:»S. vvhich vva« made by mail, ia the only recent attempt at a national un-emplo.vment count. The Population Censua for 1940, conductcd through per"on-to-person chcck-ups by 130,-000 enunierators, will assemble curient fi;urea not on!y of aetual tinemployment and the duration of the unemploye1 period, bu* slat» hours and weeks of work and wnfM or salaries earned during the year. and amount of aelf-employment bv proprietora. farmers, etc., thus in« dicatlng more fully than ever before the distribution of the national labor force. It wi'l fuiiher as*emble a record of people'a occupations, th\» amount of income i-arned, and an invettloty of ali dvvclling units. Summary of a Lecture by Louis Adamič Another Year for Dies Until such time as labor ia able to protest loud enough and prowerfully eMough to make the representativc* in eongreas sit up and take notice, lust so long aill men like Martin Dies, head of the labor-hating Dies Committee, ram pa ve at large, hiring labor apies and racketccra of every tvpc and deacription to apy on the labor uniona. The Dies Committee vvas allotcd funds for another year of ao-called investigation of un-Amcrii-an activities in this country. The vote in the House of Representatives vv as better than 10 to 1 for continuing the committee. GROUND HOG DAY ABROAD! Mining News Minera in Butte. Mont., are prepared to atart allver mining opera t.-tiona in their own union. They're going to extract a half-dollar fine for every month'a dclay in paying union dues. Cash For Finland A half-day'a pay for Finland aid has l.een pledged by 1,500 memi»ers of Ihe International ladiea' Garment j VVotkers Unino (unaffiliated) in the Twin Cities/ I Continued from last a eek.) The majoritv of the ntw American* are not aubjective|y indentifi^d with America aa a atate. a culture. ind an idea, although most of them a a nt to be, even deaperately so; but the stream of prejudice that runa 'hrough our national atmoaphere makes it hard for them to achievc that identification. I find that moat of the near people, vvhen they say "vve," don't mean "vve Američana" or 4wc, the people in this town," but "ure who live in this section ind are Poliah or Armenian, etc., ori2in or background." When they aay "Americans," they don't mean themselves. The majority are on the defenaive, tre oppreased bv feelinga of inferior-ity, ten* of milliona of them; and. in "onsequence, they hang back and ♦end to be vvhat Mencken used to call "aasiatant Američana" and to sup-»ress their ambitiona and keep away from the main streama of American life. The.v are "marginal" people, and are veared not to the expanaive and creative impulses of America, but to the fear- and confusion-prompted trend?« to contract and narrow dovvn. ★ What ia the anaaer? A great many people say tolerance. But I don't knovv about that. Tolerance, I am afraid, ia not enough. By and large, I su p pose, l prefer tolerance to into-leranče, and I am aa-are of Webster's definition of tolei-ance; but ali too often, as I studv thia problem. I find that tolerance ia aomething very different from vvhat a good many peo-ole think it is. Usually. tolerance, as It vvork* out in practice ia nothing lesa than inactivc intolerance; at best a negative virtue. One is tolerint vvhen one endures, or standa for, something one doean't like. Tolerance ia mostly intolerance grovvn subile, oolite. and beyond reach, arhere vou can't deal with it. It ia mostly veneer for intolerance. vvhich cracka casilv: ^hich haa been eracking in recent yeara in this country under the im-pact of the Depresaion and the back-vvssh of the events abroad. Something more ia needed: vvill have to tr>' to begin to accept one another. "Thia ia not a nation but a teem-ing nation of nationa," a countrv in procesa of bccoming a nation; it :»1-way« has been that, to my mind, it vvill be no tragcdy ahould it remain that for aome time to come. even for-ever. It al*ays haa l»een a heteroiren-ous country. a mixture of strains and religions! ahich bas been, and is. the basi« of much of its unioueness in the vorld and the sourec of much of it* novvcr. It may be no accident that •naifv of the moat dynamic cities and '•egiona in thia country have been nnd ire those vvhich include the greatest variet.v of national and cultural beek--rounda. On its sound. positive side, Ameiica alvvav« haa vvelcomed divar«ity, var-ety. differences. The Revolution wa« fought, in part. because England did not permit free immigiation into the Colonies. The Founding Fathera aere moatlv \nglo-Saxons, but eightecn of the slgnera of the Declaration of lnde-vendence were non-Anglo-Saxons. The springs of this country'a central tdeaa snd ideals have various sourcea. The Dcclaration of Independence, one of the greatest piecea ever vvrit-♦en, ia an Anglo-Saxon document. vvritten by Jefferson in the English language; its contenta, howeve/% are •vot the excluaive patent of any o"ne «train. No one atrain has a monopoly on the ideaa of libcrty, equalitv. fraternity, democracy .. . Before the Revolution, the aertnon« of the anti-British preachera in Nea England vvere ba««ed on nasaages dealing vivith libert.v in the Old Testament, a Jow-iah book ... Government based on thr consent of the governed ia an «11-important concept. The Founding Fathera got it, aa it has been ahoa*r by hiatoriana. from the 13th centurv Scholastic philoaophers. vvho wer?' Spsniards, Italian* and Frenchmen. At ita best, Americanism ia no-body'a monopoly, but s hanpy concen-trat ion of aome of the best aapirv tion« and tendenciea of humanity at its best nearly everywhere at one time or another. As it seems to me, it la the higheat body of idealiam in thr 'vorld today. It ia, among other things, a movement away from primi-tive raciam. fear and nationaliam. and herd inatineta and mentality; a movement toward freedom. creativeneas, s univcraal or pan-human culture. Tn the course of my project, thia paat year, I have been repe«tedly im-preased by immigrants telling me or arriting to me how thev felt when thev first glimpaed the Statue of Ll-bert.v: how teara filled their eyea: how they aranted to fall on their kneea, how they lifted their children to aee the goddaea. These immigTantt 'vere Americans before they landed Thev vvere part of the same movement, the aame aurge tovvard free-»lom, that brought over the Pilgrims The inaeription on the Statue of t.ib-erty remaina aignificant. it Americanism arelcomes differences. and it we need a motto, I auggoat: l.et'a make America safe for differences. Let ua work for unlty vrithin diversity. My guesa ia that if vve try this, much of the diversity to vvhich some of us possibly more or less ob-ject vvill ceuse to be important or ob-jeetionable. Let us be^in to aceept one another as vve are. I don't mean, of course, that one should like everv-bod.v. I mean that one's decision to like or dialike or be indifferent to a man should be made on the bans »f his ea*ential qualitiea as a person. not on the basis of the fact that he a-aa born an Albanian or Vankee. or that he came over in ateerage or that he can šport a Mayflower blosaont on hia family tree . . . We need to be trained. or train ouraelves, in the direetion of becom-ing creatively, positivel.v, interested in a man partly because he is different; bccauie, being different, he is apt 4o have something out-of-the-ordinary to offer to ua personaily and conti ibute to the evolving culture and civilization. Enieraon said, "It ia the 'not me' in my friend that eharms me." Inviting divcrsity, being interested in it, will tend to produce unity in t democratic country; vvill tend to make it d.vnamic; will operate againat the concentration-camp-like foreign seetiona and ghettoa and restrieted reaidential districU. and will encour-age movement and ttisperaal, at the «ame time that it vvill vvork for har-mony and fusion... Inviting diver-sity brings out the basic *amencaš of people, juat as the oppoaite results only in more and aharper differences. It brvaka down both the auperioritie« and inferioritiea. vvhich are e<|ually bad—tvro enda of the same atick. Inviting diversity builds individual character and thereby helpa to endoa the country vvith ability . to tackle problema as they come up. We in this cou?itry, of late, are not dealing with our problems aucceaafully; in great part, it aecms to me, becauae millions of us are involved in a complexity of group bickerings and prejudiccs. name-calling. and ignorant racist argumenta and attitudea, vvhich are chevvinrr up and burning out charec-tera and personalitiea . . . * (To be continued.) THE NATI0N'S HONOR ROLL FOR 1940 For the tarelfth succeaaive year The Nation presenta its list of individuals and organizationa deaerving honor-able mention for their activities during the past twelve montha. Thev jare: Eleanor Roosevelt, Charles Evnns Hmhea. The Friends Service Committee and The Foater ParentV Plan For VVar Children. Ra.vmond I Gram Svving and Elmer Daviš—ncvvs commentatora for the Mutual and Columbia broadcaating systems. Maury Ma^erick. Claude Bower«s— former amt>as*ador to the Spanish Repu bi ic. Culbert Olson, Scnato« Robert Wagner, Arthur Egglest«»n— columnist on the San Franc;sco Chronicle, The LaFollette Civil Liberties Committee and Senator Elhert Thomas, John Steinbeck". Carl burg, Edvvard A. Doisy of St. Louis 0nivrraity, and Ix»uia F. Fieaer, cf llarvard Univeraity—tvvo acienti^ts wh<» brtmght about artificial produetion of Vitamin K. vvhich causes the blood to clot and P. J. Hanzlik, A. J. Lehman, and A. Richardson of St »n-ford Univcraity for their diacover.v of a biamuth p repa ra tion for the effcct-ive t»Tatment of ayphilia. Tife and Baby Get Secu rity Ben efit s The far-reaching effect of the F»d-ral Social 3ecurity program va*as em-ohaaiaed in Philadelphia, Pa., last *'eek when Mra. Hariy G. Shutz. aaed 13, and her 5-wcek-old baby vaere :votified bv the Social Sccurity Board they vvould be paid $27.50 "i month for the next 18 yeara—a total of $5.940. • Mra. Shutz'a huaband. vvho has been a navy yard "vvorker, died on Januaty 1. Under the law, hia benefita under the contributory old age pension acheme go to hi* dependents. The widow will get $16.50 a month and the child $11 a month until the lat ter ia 18. A Lovni Socialist ¥ Supporta hia party and preas, at-'enda hia meetings, pays hu» dues ind :a aetive in the atruggle for the com-non people. The population of the Union of }outh Africa on June 30 waa official-'y eatimated at 2,107,100 Europesna. 7,540,500 Bantu, 232,000 Aaiatic* ind 821^1000 mixed and other eolnr-^d racea. A barrier for uae in atarting horse acea has been Invented vvith bara at the rear to prevent horaea backing >ut and double gates in front that '»pen automatically when a atarting beli ringa. The juice from more than 1 14,-000,000 ripe orangea will have !»oen sxtracted, concentrated, paseturizcd and sealed In vacuunv cans for ship-ment in one California plant b«'fore thia yetr closes.