27
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
148.
Beg s Kimberleya.
Keiskainma nad Vaalom 1880.
Ne morem Vam povedati, kako me je jeza pograbila. Do sedaj sem popisaval svoja potovanja, za-pisaval sem imena rastlin in sploh vse take stvari in reči, katere človeku rade iz glave uidejo. Prišel sem k Olitants-riveru, na čegar bregu sem prenočil. Ta reka je deroča in se izliva v Indijsko morje. Na misel so mi hodile vse neprijetnosti, ki sem jih pred leti užil v domovini svojej, ki je tako iskreno ljubim. A sedaj sem bil zopet na begu, pa v Afriki, da bi ušel zalezovanju, ki se mi je napravilo iz domovine. Vzel sem v roke vse popirje, raztrgal jih   na  drobne kosce in poslal po
28
Olifants-riveru v morje. Od takrat ne popisujem ničesar več, in sploh nimam volje, da bi še kaj pisal o sebi. Prišjl sem v Ljdenburg. To je okrajno mesto in ima okrajni urad. V teh krajih je navada, da na go-stilnici vihra zastava katerekoli narodnosti, kakor je ljubo gospodarju. Gostilnica je bila ena sama, in na DJej je vihrala črnorumena zastava z dvoglavnim avstrij skim orlom. Napis nad vhodom je bil nemški: ,,Hotel pri cesarju avstrijskem^.
Stopil sem notri, da bi izpil verček angleškega piva. Natakar je bil mlad Prus. Vprašal sem ga, čemu 80 nazvali gostilnico pri cesarju avstrijskem in razobesili črnorumeno zastavo. Natakar mi je odgovoril, da je najemnik gostilnice Avstrijec, piše se J. Fux, in je doma v Pardubicah na Češkem. Rekel sem mu, naj mi prinese tudi kaj za zobe. Koj je zavpil v sosedno sobo : „Roza!" Prišla je dvajsetletna gospica, na eno oko menda slepa. Natakar je povedal jej, da bi jaz rad kaj prigriznil. Izbirati ni bilo dosta. „La kaj mehkega'', dejal sem. Odšla je v kuhinjo, a jaz sem stopil v drugo sobo. Ležalo je več knjig na polici. Vzel sem eno v roke. Bil je holandeški in nemški slovar. Kako sem se zavzel! Na prvej strani je bilo z modro barvo zapisano. „Na spomin! Vojteh Naprstek".
Roža je prinesla jed. Koj sem jo vprašal, kako je knjiga zablodila s Prage v severne končine transvaalske. Nasmejala se je ter povedala, da jej je knjigo podaril dr. Holub, s katerim se je v Kimberleju seznanila. „Ali znate češki ?^ vprašala me je. Odgovoril sem, da sicer dobro razumim češčino, tudi poskušam govoriti, ali a sem rojenja Rus, tam od Moskve.
Razgovarjala sva se toraj po češki, a jaz sem nalašč malo pačil in vpletal ruske besede. Razkladala mi je svoje zadeve in svojega očeta, povedala je, da očeta ni doma, da je zgodaj odšel na neko farmo in se povrne še le na večer. Meni se je dozdevalo, da ob takih okol-nostih nisem dosta varen v gostilnici Ijdenburškej. Prišlo mi je na misel, kaj sem čital v kimberlejskih novinah, plačal sem torej, poslovil se, zadel ranec, v roko, vzel robec kruha in mesa ter šel dalje. Noč sem prespal med kopicami termitnimi.
Hvalo Bogu, nasprotniki moji niso dosegli svojega namena. V tem času, ko sem pobegnil, prišli so na zatožno klop nezadovoljaeži, ali uporniki, kakjr jih je guverner nazival. S Kapskega Mesta so poslali 400 vojakov in dva kanona na demantovo polje. Pravda se je izišla neugodno za guvernerja, zato so ga odstavili in njegovega tajnika. Celo okrajino so nastavili z novimi uradniki, katerim na čelu je bil upravitelj Lanjon. Potem je prišlo od kraljice pomiloščenje za vse zato-žence, in tako je šla tudi moja zadeva pod klop. Povrnil sem se toraj s početka 1877 1. v zemljo Grikvov. Nič čudnega pa, da po vsem tem nisem imel volje in veselja pisati v Prago. Sedaj živim sam zase nad Vaalom. Živim mirno, o svetu ne vem  kaj, zlasti ne o tem, kaj
se godi na Češkem. Muči mi pojemajo, starost me tlači, čutim, da grem k koccu.
Za h valjujem se Vam najtopljejšo za ponujeno pomoč, ako bi se hotel v domovino povrniti. Ako bi prišlo do tega, hotel bi potovati na svoje stroške, ne na tuje. Sploh pa ne minlim, da bi hodil sedaj domov.
Tu ni mnogo novega, razen tega, da so Zapadno zemljo Grikvov pripojili Kapskej koloniji. V Kimberleju 80 tri dni žalovali radi izgubljene samostalnosti. Gospodje v Kapskej so rekli, da je tu preveč upornikov, toraj je treba trdo držati jih na uzdi.
Vaš
C p.
149. O mojem bogastvu, bolezni in pomilošcenju.
Keiskamma 1881.
Čudno, kako skrbe nekaterniki v Čehih o mojem premoženju, da bi me ne težilo. Mnoge skušnje so me pred leti privedlo na to, da bi bilo najbolje, ako bi živel sam za«te, pozabljen od vseh. Zato dolgo nisem pisal in sem imel mir. Kakor hitro pa sem dal glas o sebi, obsipajo me z dopisi osebe, katerih prav nič ne poznam in o katerih nisem nikdar slišal. In kaj mi pišejo? Pošljite nam novcov, ne pozabite priložiti demanta v spomin! Pred kot ne je zmotilo te ljudi poročilo nemškega praškega lista, ne vem katerega, ki slove: „C. P., afriški potovalec, o čegar zginjenju so šle razne romantiške povesti, živi in je zdrav. P. je uže star mož, a z neutrudljivostjo in iztrajnostjo si je nakopičil lepo imetje i.t,d." To so ljudje brali in si koj mislili, da sem bogat kakor Krez in stanujem v sijajnej palači, ki je nasuta z zlati in demanti. Kako bi ti ljudje debelo pogledali, ako bi le sem prišli I Mesto palače bi dobili platnen stan, ki ga dež pere in veter lomi, a po Krezovih zakladih nikjer sledu.
Za drugova imam dva postavna psa, za kuharco mi je lepa mačka, dobra mišjelovka, obiskovalci pa so razni ptiči, zlasti lastovke, ki tudi gnjezdijo v mojem stanu. Bolan sem uže tri mesce. Lomi me revmatizem. No nič čudnega to. Star sam, letošnje leto je izredno mokro, in v platnenem stanu nisem zavarovan ne pred vetrom ne pred dežjem. Leva roka je tako hroma, da je brez desne ne morem vzdigniti. Upam, da se mi polagoma zboljša, ker kmalu nastopi suho leto.
Tako mokrega leta stari ljudje ne pomnijo. Skoro vsakega dne je grmelo in lilo. Vaal je uže osem mesecev napet, žalil je vse globoke kopanine. V mojem claimu stoji voda 14 črevljev visoko. Osem mescev uže ne delam, in kdo ve, koliko mescev še bode preteklo, preden zadenem ob nov demant.
Skušam, kako je hudo, kedar je človeif bolan, pa tako sam kakor sem jaz. Po več dni nisem mogel toliko vstati, da bi si kaj skuhal, ležal sem nepremično Ali kaj hočem! Trpeti je treba in udano nositi križ. Pretekli mesec se je bil Vaal tako napel, da je odnesel več prevoznih pontonov, pa tudi stanov. Mnogi diggerski stani v Waldek8-Plantu, kaferska cerkvica v Gong-Gongu in več prodajalnic je šlo po vodi. Vsled povodnji je nastalo veliko pomanjkanje med diggerji. Siromaki nimajo kaj v usta nesti. Tudi jaz bi bil ob tej povodnji kmalu se ponesrečil.
Moj stan stoji nad reko dosta visoko. Z ene strani
buči   reka   pod   menoj,   z druge strani me deli od trde
zemlje  globel,   ki  jo je uže davno voda  izkopala in  je
navadno   suha.   Neko noč je prišla tako velika voda, da
je  stopila  tudi   v   moj stan. Zjutraj   sem gledal, kaj   bi
bilo   začeti.   Voda   je   še   vedno   naraščala, toraj mi ni
kazalo drugo,   kakor vse pustiti in se spraviti na   suho.
Ali kako? Na severno stran je bilo grozno pogledati na
derečo reko, a na  južnej   strani je bila  globel tudi vsa
zalita.   Te  globel   bi   moral preplavati, da se reš'm   na
suho.   Ves bolan in s pohromeno levico sem se vrgel   v
vodo,  naj bode kar hoče. Imam dva  velika močna   psa,
ž   njima  sem si pomagal na suho. Držal sem se  z   vso
močjo   obeh,   zlasti   večega   in močnejšega, ki  je dobro
plaval.   Brez   njegove   pomoči bi ne bil prišel na   suho^
Tretjega   dne  je   voda   upala,   vrnil   sem  se koj v svoj
stan. Voda mi ni ničesar odnesla, ali vse mi je prevrnila
in oblatila. Spridila se mi je vreča moKe in več druge
kuhe.
(Dalje prihodnjič.)
29