ŇlKÍX -št. 5, MAJ./20.02 \ ? Wi •« • XyiíS Î Cetrta slavnostna akademija ob Novosti so Florjanov sejem Trzinska pomlad mm mmvrciim POSLOVALNICA LJUBLJANA POSLOVALNICA DOMŽALE Slovenska 54a. Ljubljanska 80, U 1000 Ljubljana 1230 Domžale. p.p. 137 Tel.: 01 433 71 73 Tel : 01/721 96 80 Fax. 01/ 433 62 05 Fax 01/721 15 87 E-pošla E-pošta info@golllunsl.si domzale@golliurisi.si Vaš sveiovalec za polovanja po naročilu • letalske vozovnii >lo@golltu yrntiMiM Roxonc^onov^ íoWotne skupme Veterom ^ gosti i? Sv, jueija ob ;-ovni{. »o izstopali pěvci f»odstvcm oblikovalke Totjo ne Hlačer 11 96ne sastojali žaboni Župan Anton Peršak je nagovoril udeležence gasilske povorke Ljubljanska cesta je bila tokrat prvič sejmišře Prizori z letošnjega Florjanovega sejma Stojnica Turističnega društva je bila tudi letos okusno urejena Utrinki z nekaterih priredit* opSr ob občinskem prazniku v Tržim TUDI PRAZNOVATI JE TREBA ZNATI 1 rzinski praznični maj se praktično že izteka in naše misli se vse bolj usmerjajo k počitnicam in vročim poletnim dogođivščinam. Kot že prejšnja leta. je tudi letošnje trzinsko "praznovanje přineslo precej lepih trenutkov ter možnosti za druženje in veselje. Nekatere od prireditev, ki smo jih v tem mesecu imeli, so zelo lepo us-pele. Ni čudno, saj imajo organizatori že kar nekaj izkušenj in vse bolj vedo, kako se tem stvarem strežc. Daje bilo vse skupaj še lepše, nam je, kot že kar po običaju, šio na roko tudi vreme. Pri prireditvah moram poscbej poudariti odlično izvedbo Flor-janovega sejma, spodbuden začetek festivala Trzinska pomlad, kresovanje na smučišču, dan odprtih vrat v šoli, srečanje borcev in udeležencev NOB, gasilske prireditvc in nenazad-nje tudi občinsko proslavo ob našem prazniku. Omenili pa bi moral še nekatere druge prire-ditve, vendar boste o vsem. brali tudi v tem časopisu. Vseeno pa sc tudi ob tako pestřeni dogajanju v počastitev le-tošnjega praznika, kot smo mu bili v Trzinu priče in mu še bomo, porajajo ludi nekateri po-misleki. Spet lahko rečemo, da znajo nekateri sosedje svoje dosežke razobesiti na precej višje reklamne panoje kot Trzinci. I'udi v naši občini je bilo v tem času doseženih nekaj lepih uspehov, pa smo šli ob praznovanju mirno mimo. Saj bi lahko přeřezali kakšen slav-uostni trak ob dokončni uredit- vi katere od ulic v coni, lahko bi obeležili dokončanje razbre-menilnega kanala kanalizacije v Mlakah, lahko bi celo »pos-peáili« odprtje dodatnih pros- ODSEV -glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: ]o>.cŠtih Tehnićni urednik: Emilfçvec Urednik fotografije: JožeScija'k Trženje: Jožic.i Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erćulj, Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, NuSa Matan, Petra MuSie, Viktorija' Peinikar - Oblak, Tanja TrelovSek Marolt, Kalja fo'b«, Mojca Triek. Peter Zalokar Tisk. MarkoRavnikars.p., Domžale Naklada: lbOOizvodov Glasilo Odsev izdaja enkrat mesečno ln ga dobilo drezpiačno vsa gospodlnjstva ln podjetja v Trzinu. JVaslednja številka Odseva izzide 20. junija 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. junija na naslov: Odsev, Mengeška9,1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) ^^(01)564 45 67 â: (01)564 45 68 S1,ka na naslovnici ! Utrinek z letošnjega Florjonovego sejma. ISSN 1408-4902 (foto: Jože Seljak) torov vrtca ali pa bi tako ali dru-gače opozorili tudi na katerega od drugih dosežkov. Skromnost je res lepa čednost, vseeno pa je le treba dati tudi priznanje tištim, ki so se trudili, da bi bilo življenje v našem kraju lepše. Nenazad-nje s tem tudi sokrajanom in seveda tudi drugim pokažeš, da se v tvojem kraju dela in to uspeš-no. Precej očitkov je bilo slišati tudi, ker letos ni bilo sestanka, na ka-terem bi organizatorji posameznih prireditev uskladili svoje delovanje. Kar nekaj delavnih Trzincev je namreč članov več društev in organizacij in če dve društvi istočasno prirejata svoji prireditvi, so v težavah tako tišti, ki so člani obeh organizacij, kot tudi tišti, ki bi želeli obiskati obe prireditvi. Sobota, 11. maja, je bila že tak tipičen primer. V osnovni šoli so potekale prireditve ob dnevu odprtih vrat, pred lokali na Kidričevi cesti pa so istočasno izvedli kar dve predstavi iz sklopa prireditev festivala Trzinska pomlad. Mamice so hotele videti, kaj počno otroci v šoli, hkrati pa so želele peljati svoje malčke tudi na Kidričevo ulico, da bi se smejali klovnu in burke-žu iz uličnih představ Kolesar in Taxi. Na obeh mestih se ni dalo biti istočasno. Mnogi so se tudi spraševali, zakaj gasilci letos niso sodelovali v prvomajski budnici, druge paje na Florjanovem sejmu motilo, da so gostje iz Sv. Jurija ob Ščavni-ci svoj program začeli pred Ic peščico naključnih radovedne-žev, ki so se znašli na prizorišču, na katerem seje pol ure za tem kar trio ljudi. Ali ni bilo mogoče gostov po naporni vožnji pogostili s kavico, ko so gasilci z god-bo in narodninii nošami na čelu pred gasilski doni pritegnili 111110-žico gledalcev, pa bi lahko goste slavnostno pozdravili in njihov nastop bi bil precej bolj odme-ven. Bilo je še več takšnih manjših spodrsljajev, ki bi sejim lahko izognili, če bi se prej usedli in nekoliko bolj uskladili dogajanja v prazničnem mesecu. Mirno lahko rečemo, daje večina organizatorjev prireditev v naši občini že preizkušena in da so vsak zase dobri, če ne celo odlični, ampak bolj usklajen skupni nas- top vseh bi imel gotovo še večji účinek. Ob tem pa prav gotovo ne bi nikomur od priredite-Ijev zbledela slava. Z usklaje-nim delovanjem bi lahko samo prihranili energijo in se izognili podvajanjem, hkrati pa obis-kovalcev ne bi spravljali v dileme, kam naj gredo. Res škoda, da pri vsem trudu, ki ga organizatorji vložijo za pripravo posameznih prireditev, takšne malenkosti pokvarijo splošni vtis. Je že tako, tudi praznovati in veseliti seje treba znali. Ker bo prihodnje leto obletnica dogod-ka, ki mu je posvećen trzinski praznik, okrogla, bi veljalo, da bi bili organizatorji že zdaj pozorni na takšno usklajevanje in tiste lepotne gubice, ki lahko pokvarijo splošni »umetni.ški vtis«. Nekaleri so se tudi zgražali, ker letošnja dobitnica najvišjega občinskega priznanja ni prišla po priznanje. Ampak to ni nič takšnega. To se dogaja tudi na precej večjih proslavah in prireditvah. Ljudje po priznanja ne pridejo iz takšnih ali dru-gačnih vzrokov: iz protesta, skromnosti, ker menijo, da so drugi bolj zaslužni in podobno. Letošnja nagrajenka je imela svoje vzroke inje ravnala, kot je, prav gotovo po svojem te-meljitem premisleku. Menim, da se zaradi tega ni treba preveč razburjati. Prihodnje leto bo spel priložnost za podelitev novih priznanj in na vrsto bodo prišli listi, ki letos niso prišli v ožji izbor, pa bi priznanje mogoče zaslužili in bi ponj tudi prišli. Življenje teče dalje in brez praznovanj, jubilejev in nagrad bi bilo verjetno precej bolj pusto in turobno. Pravijo, da mora biti v življenju vse, veselje in žalost, ampak ne vem, zakaj si ne bi, če moremo, naredili več veselja kot pa žalosti? Ali ne bi bilo lepo, če bi za vse veljal tišti rek: »Življenje je praznik!«? Naredimo si dneve, ki prihajajo, lepe in praznične in ne dovol imo nadležnim pod-robnostim, da bi nam grenile lepe dni. Urednik i I « t Z U p A N 0 V KOTIČEK Nagovor župana na slovesní akademiji ob občinskem prazniku Dragi občani in občanke, spoštovani člani in članice Občinskega sveta občine Trzin, cenjeni in dobrodošli gostje in še posebej pozdravljeni dobitniki letošnjih občinskih priznanj in nagrad, danes je v Trzinu že ves dan praznično. Začelo seje zjutraj ob devetih z radoživim otvoritvenim programom ob dnevu odprtih vrat naše osnovne šole in se ob enajs-tih nadaljevalo s kar dvěma prijetnima predstavama v okviru letošnje Trzinske pomladi. Popoldne so trzinski gasilci in gasilci iz prijateljskih okoliških društev uspešno izvedli sektorsko vajo na območju OIC Trzin. Praznični dan pa zaključujemo s slovesno akademijo in podelitvijo priznanj in nagrad občankam in občanom, katerih prizadevno in uspešno delo v skupno korist opažamo že vrsto let, še posebej pa se nam je vtisnilo v spomin v zadnjem času. Tak je in tak mora biti prvotni namen in pomen praznikov: druženje, veselje in tudi premislek o doseženih uspehih ter o vsem tistem, kar bo še potrebno postoriti. Dragi občani in občanke, spoštovani gostje, mineva sedemstodevetindvajseto leto, kar je bilo, po doslej znanih podatkih, prvič uradno zapisano ime vasi pod Onger-jem Direzin. Poseljeno paje bilo to stečiš-če poti in mnogih pozitivnih energij že veliko prej; celo v kameni dobi, v času rimske antike in prav gotovo tudi v zgod-njem srednjem veku. Mineva pa tudi četr-to leto, odkar je Trzin ponovno samostoj-11a občina. Ko smo si prizadevali za samostojno občino, se nato odločali zanjo in naposled konec leta 1989 in v prvi polovici leta 1999 volili občinske organe ter vzpostav-Ijali občinsko upravo, hkrati pa razmišljali o razvoju občine Trzin, je beseda pogosto nanesla na potrebo po integraciji Trzina. Trzin je bil tako v fizičnem kot v duhov- nem pomenu besede razcepljen na tri dele. In če danes, dobrega pol leta pred iztekom prvega mandata, ugotavljamo, da nam je na fizični ali, recimo tako, prometni ravni, uspelo zbližati Trzin samo deloma, ker pač iz objektivnih razlogov še ni bilo mogoče neposredno povezati Mlak in OIC Trzin, si upam trditi, daje Trzin v duhovnem in sociálnem pomenu besede danes že zelo povezan. Številnim društvom je s kakovostnim delom, ki ga občina ves čas zelo spodbuja in podpira, in tudi sami občini je z nekateri-mi programi uspelo povezati ljudi in prispe-vati k temu, da se v veliki večini počutijo kot Trzinci in pripadajo kraju, v katerega so se priselili morda šele pred nekaj leti, spre-jemajo njegove tradicije in izročilo in se vedno bolj istovetijo z duhom kraja. To smo želeli in, kot rečeno, nanije to v precejšnji meri že tudi uspelo. V celoti zagotovo še ne. Duh povezovanja in prizadevanja za dobrobit kraja oziroma občine izrazito prevladuje tudi v občinskem svetu, v katerem ni čutiti ponekod tako opaznih medstrankarskih spo-tikanj in preigravanj, katerih edini namen je politični prestiž. V občinskem svetu je opaziti, da si svetniki prizadevajo za napredek občine kot celote in vedno postavljajo v os-predje dobrobit skupnosti, četudi so predstave o tem, kaj je ta dobrobit, do neke mere različne in jih je potrebno usklajevati. Toda zelo malo je bilo odločitev, ki bi bile sprejete z minimalno večino oziroma pre-glasovanjem, zelo veliko pa takih, ki so bile sprejete soglasno ali zgolj z enim vzdržanim glasom. Takšno vzdušje je plodno in ustvar-jalno; predvsem pa koristno za mlado občino, ki seje tako izognila usodi nekaterih drugih slovenskih občin, katerih občani so tako rekoč talci medstrankarskih političnih igric. Občinski svet je konec leta 1999 po daljši pripravi in razpravi sprejel Strategijo razvoja Občine Trzin, s katero seje odločil za koncept trajnostnega razvoja občine s pou-darjeno skrbjo za okolje in za kakovost življenja. Nalašč poudarjam oboje, skrb za okolje in skrb za kakovost življenja, kajti včasih je vendarle opaziti bolj ali manj po-samične pomisleke v zvezi s skrbjo občine za višjo raven kakovosti življenja. Naj v zvezi s tem ponovno poudarim, da v času, odkar obstoja Občina Trzin, ni bil sprejet noben akt, ki bi uvajal nova območja pozidave oziroma obremenjevanje prostora z intenzivno pozidavo za stanovanjske namene. Leta 1999 smo ocenili, da že sprejeti zazi-dalni in ureditveni načrti za več kot šest, sedem let v dovolj veliki meri omogočajo gradnjo za te namene. Se več. Ocenili smo in tudi sprejeli odločitev, daje potrebno pozidavo v središču Trzina, na območju T 3, nekoliko obrzdati, in smo sprejeli odlok, s katerim smo zmanjšali število predvidenih novih zgradb in stanovanj. Vse to z name-nom, da bi se izognili socialnim napetostim in neizogibnim konfliktnim razmerjem med staroselci in priseljenci, do katerih prihaja v krajih, kjer je priseljevanje pre-tirano intenzivno. Spoštovani občani in občanke, cenjeni gostje, dragi nagrajenci, občina je samoupravna lokalna skupnost. Pri tem želim posebej izpostaviti ravno besedo skupnost, kajti občina kot ustanova in politični subjekt mora vedno in povsod postavljati v ospredje voljo, želje in interese skupnosti oziroma koristi skupnosti in pri tem ne-malokrat trči ob interese posameznikov Zgodi se tudi, da gre celo za interese po-sameznika, ki so povsem razumljivi in tudi legitimni, pa jim kljub vsemu zaradi že sprejetih odločitev v skupno korist ali zaradi zakonskih ovir ni mogoče ugoditi Toda večkrat pride do konfliktnih razme-rij, kadar gre za posamične interese, ki so dejansko sporni. Vsi takšni dogodki so kajpak neprijetni, a žal vsaj včasih neizo-gibni. Če želimo ravnati pošteno, moramo na občini dosledno spoštovani načelo prvotnosti skupnih interesov in skupne volje, vendar hkrati tudi enako dosledno spoštovati načelo, da ravno tako na strani spoštovanja pravic posameznikov in njihovih interesov, katerih uresničevanje jim omogoča zakon, ne sme biti izjem. Enako velja tudi za načelo spoštovanja sprejetih odločitev, ki so jim organi občine absolutno zavezani, dokler odločitve niso spre-menjene. Spoštovani, delovanje za skupne koristi so zelo pogosto pred svoje lastne interese in koristi postavili tudi občani in občanke, ki bodo danes přejeli občinska priznanja in nagrade. Svoje dosežke so prispevali, v večini primerov, na področju društvenega dela in skrbi za sociálno ogrožene ljudi Tako so ti občani in občanke združili svo- opsêv 5 jo energijo in dejavnost v dobrobit skupnosti s prejšnjo krajevno skupnostjo oziroma sedanjo občino in na najboljši mož-ni način pritrdili spoznanju, daje člověk (jružbeno bitje, ki po naravi stvari pripada skupnosti, del katere je, in pogosto tudi deluje v dobro te skupnosti. Dandanes je io še posebej pomembno, kajti priče smo procesom dezintegracije in poudarjenemu individualizmu oziroma pod vplivom družbenih sprememb včasih tudi nekoliko pretiranemu egocentrizmu, ki vidi in pred vse drugo postavlja le lastno korist. Zaradi tega so takšni Ijudje tem bolj dragoce-ni. Še veliko jih je, takšnih ljudi v naših društvih, od PGD do turističnega društva, od planincev do žerjavčkov, strelcev, društva prijateljev mladine, športnikov, smučarjev in drugih. Se veliko jih je, ki bi si zaslužili priznanja in nagrade. Upajmo, dajih bodo dobili naslednje leto. Občina seveda skrbi za kakovost življenja tudi na področju komunalne infrastrukture, izgleda naše okolice in še na mnogih področjih. V teh treh letih je bilo že precej storjenega na tem področju. Zgradili smo večja delà dveh novih ulic v OIC Trzin; po desetletju načrtovanja smo lani jeseni končno zgradili še drugi razbremenilni kanal med Kidričevo ulico in Ljubljansko cesto. V starem delu naselja smo že prvo leto dogradili precejšnji del javne razsvetljave in letos bomo, kot vse kaže, vendarle prišli tudi do modernizacije Jemčeve ulice s hkrat-no izgradnjo omrežja za zemeljski plin v tem delu Trzina. Prostori za potrebe vrtca v stari osnovni šoli so končno pripravljeni za tehnični pregled; smo pa tudi dokaj blizu začetku izgradnje prizidka pri osnovni šoli. Upam si reči, da smo dokaj polepšali izgled našega naselja, z zamenjavo vodovodnih cevi smo izboljšali oskrbo OIC Trzin s pit-no vodo, v šoli smo modernizirali ogrevalne naprave in prešli s premoga na plin ter tako prispevali k boljšemu zraku v Trzinu in nas-ploh. Zamenjali smo že tudi del starih salo-nitnih vodovodnih cevi ob Mengeški cesti. Tudi premoženje občine nam je v tem času uspelo precej povećati. Lahko bi še našte-val, a veliko delà nas tudi še čaka. In zato, zaradi vsega, kar je že bilo narejeno in zaradi tega, kar še mora biti narejeno, je smiselno, da smo občina, in da vsi še naprej postavljamo v ospredje naše skupne interese, koncept trajnostnega razvoja občine ter povezovanje Trzina in Trzincev. Izkušnje iz teh prvih let naše občine me prepričujejo, da lahko z vsem zaupanjem gledamo in verjamemo v dobro příhodnost občine Trzin. Vse pogoje imamo za to, da si še izboljšamo možnosti za kakovostno življenje in napredek občine. To nam zagotavljajo ljudje, kot so naši današnji nagrajenci in, kot sem prepričan, tudi vsi drugi naši občani in občanke. Spoštovani gostje, občani in občanke, čestitam prejemnikom priznanj in nagrad in Vam vsem hkrati želim tudi čim lepši praznik občine Trzin. Tone Peršak CETRTA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE TRZIN L /e dobro smo mignili, že je leto nao-koli. Pa vendar je tako kot vsako leto, 364 dni za delo in 365. dan, ko občina Trzin najbolj zaslužnim krajanom svoje občine podeli priznanja. Začnimo čisto na začetku. Člani Komisije občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocije je «med devetnajstih predlogov, ki so přispěli, morala izbrati devet letošnjih dobit-nikov. Še pred tem so se člani komisije odpravili v steklarno v Rogaško Slatino, kjer so naročili letošnje nagrade. In sedaj k bistvu, k nadvse svečani četni občinski akademiji. Odprtje je připadlo trzinskemu upokojenskemu pevskemu /.boru Žerjavčki. Slovenski himni je sle- ri dilo še nekaj pesmi. Veijetno bi ob koncu njihovega nastopa vsak po svoje izrazil ob-čutke. Sledil je uradni začetek in program sta prev-zela povezovalca večera, oba člana Kultur-nega društva Tr/.in, Tanja Bivic in Osmir Ružnič - Růžko. Slavnostní govor je, kot po navadi, imel trzinski župan gospod Anton Peršak. Kulturni program je nato popestril nastop godalnega kvarteta, ki je v Trzinu že enkrat gostovah Za tem je nastopil trenutek, zaradi katerega smo se 11. maja zbrali v trzinski dvorani. Župan Trzina in predsednik komisije občinskega sveta za občinska priznanja, proslave in promocijo občine gospod Jože Stih sta najprej podělila tri de-narne nagrade: prva je připadla Mladinske-mu odseku PD Onger Trzin, za vse delo. ki se ga niti ne da opisati, z mladimi. Nagrado je sprejela načelnica Irena Mučibabić, ki paje že imela jasne náčrte, kam z de-narjem. Drugi nagrajenec je bil Jure Lajovic, ki je opravil veliko delà predvsem kot tehnik v KUD-u Trzin in tudi kot ig-ralec v različnih predstavah. Tretji, naj-mlajši nagrajenec, je bil Boštjan Žnidaršič za delo v Turističnem društvu. Tri bronas-te plakete so šle v roke: še enemu članu KUD-a Trzin, Andrejů Zupancu, za dobro zrežirane in odigrane predstave. Drugo bronasto priznanje je prejel Smajlo Petah za veliko različnih del, to je še v krajevni skupnosti Trzin in sedaj v občini Trzin. Se posebne zasluge ima kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in kot član mnogih trzinskih OĐSEV društev. Zadnje bronasto priznanje paje připadlo vsem znani gospe Viki Kreči. V nekdanji KS in danes v prostorih občine Trzin odseva prav poseben žar prijaznosti ter domačnosti. Naslednje priznanje, srebrno, sije s svojim delom v strelskem društvu pošteno zaslužil gospod Franci Mušič. Od leta 1974 je vključen v trzin-sko društvo in mu je pomagal, da seje postavilo na noge. Srebrno plaketo sije s svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom prislužil še predzadnji nagrajencc večera, gospod Brane Pirnat - prostovoljni gasilec Gasilskega društva Trzin, ki sodeluje z gasilci že od leta 1954; sedaj je že vrsto let gospodar društva. OBJAVUAMO PISMO JOŽICE KURENT S POJASNILOM, ZAKAJ NI PRIŠLA PO PRIZNANJE Spoštovani! Zahvaljujem se Vam za izkazano pozornost, da ste me letos predlagali za občinsko priznanje. Vendar Vas moram obvestiti, da tega priznanja ne morem prevzeti. Svojo dokončno odločitev utemeljujem s tem. da je moje delo in pomoč sokrajanom, zaradi česar tni dodeljujete priznanje, samo-umevno in tudi povezano z mojim osnovnim pokličem. Istočasno menim, da bi me to priznanje ob-remenjevalo, ker to ni v skladu z mojim značajem. Pomoč ljudem se mi zdi samoumevna, in to delo mi bo tudi v bodoče v osebno veselje. Sokrajanom čestitam ob občinskem prazniku, enako tudi ostalim prejemnikom občinskih priznanj. Z lepimi pozdravi Jožica Kurent Prav posebne besedeje potrebno nameniti zlati nagrajenki, in sicer iz več razlogov. Tokratna dobitnica je bila oziroma ni bila gospa Jožefa Kurent. Naj najprej napišem, zakaj vse si je zaslužila to priznanje. na slavnostní akademiji, vendar je moralo spet dvignila Županja občine Moravče ga. Milka Novak. Z res prijaznimi besedami, ki so segle do src večine poslušalcev, je pozdravila Trzince in jim čestitala ob ob- Malo je danes ljudi, ki jim več pomenijo življenja drugih kot svoje. Gospa Jožica ima velike zasluge na področju pomoči potrebnih občanov in občank. V mislih imam bolne, invalide, osirotele otroke ter vse druge, ki potrebujejo podobno pomoč. Je tudi mentorica skupine medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki se imenuje Trzinski izvir. Pomagala je tudi pri ustanovitvi občinske organizacije Rdeči križ. Treba je reči, da če kdo, sije ga. Jožica res zaslužila priznanje, vendar ponj iz njej poznanih razlogov ni prišla. To je malo skalilo vzdušje činskem prazniku. Upamo, da so se tudi predstavniki naše občine vsaj pol tako prisrčno odrezali na prazniku moravške občine. Kot že običajno, je sledilo družabno srečanje ob bogato obloženih mizah. Prijaznih besed je bilo tistega večera slišati res dosti, začela pa so se že tudi razmišljanja, kdo bi še zaslužil občinsko priznanje. Izbor seje tako rekoč že začel, in prihodnje leto bo prav gotovo dosti kandidatov za ta priznanja. Urša Mandeljc Prejemniki občinskih nagrad v letu 2002 KONCERTAU AKADEMIJA Leto je spet naokoli in petnajsti inaj je dan občine Tr/in Tri dni pred petnajstim je bila svečana akademija v Kulturnem domu Trzin. Dejal pa bi, daje bil to prej koncert kvarteta klannetistov kot pa občinska proslava. Noja, vmes so delno podělili občinska priznanja za letošnje leto Zunanjost občinske zgradbe ni kazala no-benega slavnostnega videza ne na večer akademije in tudi na dan občine ne. Žalostilo je visela le občinska zastava. Imel sem občutek, kot da občina Trzin ni v Sloveniji. Lahko pa rečem, daje bil več kot eno uro dolg koncert kvarteta enkra-ten. Poslušalci so res doživeli enkratni vroči koncert. Za vročino je namreč pos-krbela Občina, ki je dvorano ogrela res maksimalno. Radiatorji so bili ogreti skoraj do viška. Ne vem, morda so daljnovidno predvideli, da so naslednji dan ledeni možje in so zato dvorano greli kol v mesecu januarju. Zahvaljujem se županovi občini za nare-zek, pijačo in savno in seveda tudi za res predolg koncert ob dnevu občine. Trzinc P.S.: Občinske zastave na Občini ne fotografiram več. Saj je celo lem cnaka in naj bo tokratni komentar brez slikovnega materiálu + ^ ■ a Območno združenje RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Ljubljanska c. 34 1230 DOMŽALE Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v AVGUSTU pripravilo JO-dtmrn® zdtavbtwio Utowufêv oAnoynoSohÂiA ottoA ¥ mni Iz/tmnl. Letovanje bo od 5. do 15. avgusta na Debelem Rtiču. Cena letovanja je 25.000,00 SIT, starši pa jo lahko plačajo v treh obrokih (prvi obrok je treba plaćati ob prijavi). Starši otrok dobijo prijavnice in obrazce o zdravstvenem pregledu otrok v svetovalni službi osnovnih šol. Prijavnice izpolnite, opravite zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi obrazec) in jih osebno prine-site v pisarno OZRK Domžale, Ljubljanska 34,1, nadstropje (stari dom upokojencev v Stobu oz. na dvorišču Radia HIT), vsako sredo od 8- do 12. ure in od 14. do 17. ure Popoldan. Inform; acije po telefonu št.: 729 23 33. Območno združenje RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Ljubljanska c. 34 1230 DOMŽALE KRVODAJALSKA AKCIJA V UČINI TRZIN * Občane in krvodajalce občine Trzin vabimo na krvodajal-sko akcijo, ki bo v ponedeljek, 3. junija 2002. Vabimo vas, da se tega dne akciji pridružite vsi, ki ste zdravi in starejši od 18 let in želite nuditi pomoč ljudem, ki imajo težave z zdravjem. Načrt krvodajalske akcije je poslan tudi vašim podjetjem. zavodom in ustanovam, v katerih ste zaposleni. V okoljih, kjer živite, vas bodo obiskali aktivisti občinske organizacije RK Trzin in vas povabili, da se skupaj udele-žite krvodajalske akcije. Kri boste darovali na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmarjeva 6. Prevozi: ob 7.45 uri pred Občino Trzin ob 7.50 uri avtobusna postaja (banka , Merkator) ob 8.00 uri avtobusna postaja industrijska cona Vse dodatne informacije dobite po telefonu št.: 729 23 33. Občinska organizacija RK Trzin SEJA OBČINSKEGA SVETA VRTEC, STANOVANJA, PAJKOV HRIBČEK IN ŠE KAJ Za tokratno sejo občinskega sveta sem bila prepričana, da ne bo trajala tako dolgo, kot po navadi, saj se mi majski sončni dnevi že po tradiciji zdijo bolj lenobni in sploh nedelavni. Pa sem se zmotila. Občinski svetniki so namreč tudi tokratno sejo vzeli zares in se z veliko vnemo lotili vseh točk dnevnega reda. 1. VRTEC Svei Vrtca je Občinskemu svetu predlagal povišanje cen za varstvo otrok, in sicer naj bi se znesek za prvo starostno skupino s prvim junijem povišal na 83.023 SIT, za drugo starostno skupino pa na 65.385 SIT. Poleti bo sledilo ponovno povišanje cen za vrtec, s prvim avgustom bo tako potrebno za otroke v prvi starosini skupini plaćati še približno 1300 tolarjev već, medtem ko bo za otroke v drugi starostni skupini na položnici napisan znesek za 66.578 tolarjev. Predlog za povišanje cen v avgustu je bil s strani vrtca podan pred-časno zato, ker v avgustu ni seje občinskega sveta. Vzroki za povišanje cen vrtca so razumljivi, če pomislimo, daje višina poiožnice za vrtec odvisna tudi od tega, kolikšna so povišanja plač. Le-ta pa določi država. Tako so torej vzroki višjih cen predvsem povišanje plač za negospodarske dejavnosti, višji znesek regresa, povišanje od-pravnine ob upokojitvi, povišanje cen za prehrano, nekoliko pa so se povećali tudi nekateri drugi stroški. Cene za varstvo otrok paje za različne starostne skupine različna, ker je v obeh starostnih skupinah različno število otrok. Kadar smo priče povišani ceni za neko storitev, se največkrat sprašujemo, kako je lahko do tega prišlo. Tako je tudi svetnike zanimalo, kako je mogoče, da seje hrana podražila kar za 32 odstotkov, zakaj so tako visoki stroški za čišćenje in ali ne bi mogli najti kakšne cenejše možnosti za oboje. Predstavnica vrtca je povedala, da za prehranjevanje trzinskih otrok skrbi mengeški vrtec, ki pa v ceno hrane računa tudi plačo delavcev, ki hrano pripravljajo. In če se povišuje plače tem delavcem, se podraži tudi hrana. Seveda je trzinski vrtec iskal cenejšega ponudnika, a ga ni našel. Tudi za ceno čišćenja vrtca je predstavnica razložila, da imajo najeto čistilko, ki dobro opravlja svoje delo (in ki bi jo poh-valil marsikaleri sanitarni inšpektor) in se jim zato ni zdelo potrebno, da bi iskali ce-nejšo, ki pa bi lahko bila manj prizadevna. Svetniki so se naposled strinjali s podra-žitvijo ccn (kaj pa navsezadnje morejo proti temu, če tako hoće država?) in se posvetili naslednji točki dnevnega reda, ki paje tudi bila povezana z vrtcem. Svet Vrtca Trzin je namreč svetnikom predlagal, da bi spremenili kriterije za sprejem predšolskih otrok. Svet je predlagal, da se v pravilnik doda, da imajo tudi otroci staršev, ki so zaposleni v vrtcu Trzin, prednost pri vpisu. Svetniki so bili mnenja, da se predlog Svela Zavoda vrtca Trzin naj ne bi upošte-val. Upošteval naj bi se samo v primeru, če bi v vrtcu bila na razpolago prosta mesta. Kot pa vemo, prostih mest ni. 2. STANOVANJA Ob sprejemu stanovanjskega programa občine Trzin pa so se svetniki zadržali dalj časa. Pogovarjali so se o tem, koliko neprofitnih in kadrovskih stanovanj bi morala občina kupiti v prihodnjih letih, kakšna je dinamika prebivalstva v Trzinu, koliko je sociálno ogroženih, koliko ljudi v Trzinu živi na robu (čeprav smo najbogatejša občina v Sloveniji, podoba Trzina le ni tako po-polna), kako pomagati ljudem na robu in ali prebivalci Trzina sploh imajo potrebe po stanovanjih. Županje povedal, da so doslej oddali 4 so-cialna stanovanja in 3 kadrovska. Povpraše-vanje po teh stanovanjih paje bilo kar pre-cejšnje, in se mu zdijo štiri stanovanja, ki jih namerava občina kupiti v naslednjih osmih letih, kar nekam malo. Tudi občinskemu svetniku g. Tonetu Ipavcu se je zdelo sprejetje tega sklepa izredno pomembno. Menil je, da bi bilo treba celo podvojiti na-črtovano število stanovanj, saj ima občina za zdaj še možnosti za nakup (npr. v T - 3 centru), kasneje pa bodo stanovanja težko kupili, kaj šele, da bi kaj zgradili (težko je najti zazidljivo parcelo v Trzinu). Predlog je naletel na mlačen odziv med svetniki, morda tudi zato, ker lahko stanovanja, ki bi jih občina potřebovala, dokupijo kadarkoli, ker jim sklep o stanovanjskem programu to tudi omogoča. Na koncu so se svetniki strinjali, da bodo v prihodnjih letih kupili štiri stanovanja (kadrovska in socialna), če pa bi se izkazalo, da bodo potrebe po dodatnih stanovanjih, pa jih bodo kupili takrat. 3. PAJKOV HRIBČEK Ste že kdaj slišali za Pajkov hribček? Tako se imenuje območje v trzinskem gozdu, kjer naj bi umrle Trzince polagali k večnemu počitku, če bodo tako hoteli. Na Pájkovém hribčku naj bi namreč imeli pokopališče. Svetniki so na seji sprejeli sklep, ki bo omo- gočil začetek zbiranja in urejanja dokumentacije za ureditev pokopališča. Celo-ten postopek traja kar nekaj časa (od na-kupa zemljišča do priprave ureditvenega načrta), tako da bo Pajkov hribček zaenkrat še zatočišče ptičem, vevericam, smam in drugim gozdnim živalim. 4. IN ŠE KAJ... Na tokratni seji so za člana Sveta Knjižnice Domžale imenovali g. Toneta Ipavca. Svet je bil ustanovljen že takrat, ko so se posamezne občine odeepile od občine Domžale. Glede na delitveno bilanco je nekaj odstotni lastnik knjižnice tudi občina Trzin (za zaposlene v knjižnici Trzin prispeva tudi denar), in ima pravico, da imenuje nekoga v Svet Zavoda knjižnice Domžale. To priložnost je Trzin tokrat izkoristil prvič, saj so bili z ostalimi obči-nami domenjeni, da bodo /. imenovanjem svojega kandidata počakali, dokler se ne izteče mandat dosedanjim predstavnikom. Na seji je bilo slišati, daje imenovanje predstavnika v Svet knjižnice pomembno tudi zato, ker naj bi v Trzinu v kratkem dobili izpostavo knjižnice. Ocenili so, da g. Ipavec, ki izpolnjuje vse zahtevane kriterije - je strokovno podkován in ima izkušnje na področju tako lite-rarnega ustvarjanja kot režije, igre ... Naj povem tudi to, da so v Svet Knjižnice Domžale želeli povabiti kakšno trzinsko slavistko, pa žal nobena ni bila za to. Med razpravo paje bilo slišati pripombo, da svetniki niso imeli možnosti, da bi sploh koga predlagali, vendar pa seje KVIAZ sestal in poleg Ipavca ni obravnaval nobenega drugega predloga. Svetniki so na seji nekoliko razpravljalt tudi o premoženjski bilanci občine. Trzinski 'finančni minister' Petrovičje svetnikom pojasnil, kje odteka denar iz občine in v kaj občina denar investira oziroma koliko premoženja ima v lasti. Ob hitrem pregledu bilance lahko ugotovimo, daje Trzin soplačnik računov OŠ Trzin, Vrtca Trzin, OŠ Roje, Knjižnice Domžale in Zdravstvenega doma Domžale. Seveda teh računov občina Trzin ne plačuje iz dobrote, marveč jih je po zakonu dolžna plačevati. Odlok o dodeljevanju občinskih pomoči na področju gospodarstva in kmetijstva je bil sprejet po hitrem postopku. Podrobnější pogoji za dodelitev pomoči pa bodo natančno zapisani v različnih pravilnikih. Občina Trzin je pred časom naročila ra-ziskavo o zdravstveni ustreznosti in varnosti oskrbe s pilno vodo v Trzinu. O po- opsev 9 ročilu na seji niso razpravljali, saj je bilo le-to bolj informativnega značaja. Lahko pa po vem, daje glede na rezultate mikrobioloških raziskav, kemijskih analiz, te-renskega pregleda objektov, vodovoda in neposredne okolice voda, ki přiteče iz pipe, pitná, oskrba z vodo paje na domžal-skem področju varna. Precej buma paje bila debata ob točki Vprašanja in pobude svetnikov, ko je gospa Smrekarjeva predstavila predlog s seje šolskega sveta. Solski svet je namreč predlagal, da bi za gradnjo devetletke imenovali tudi nadzorno komisijo, ki naj bi spremljala delo delavcev in ugotavljala, ali vse poteka v skladu s projektom. Raz-prava seje vnela predvsem ob vprašanjih, kot so: kdo naj bi bil v nadzorni komisiji (ki pravzaprav sploh ne bi smela imeti ta-kega imena, kajti besedna zveza 'nadzorna komisija' vsebuje mnogo pomenov); ali naj bodo to strokovnjaki (imeti jih) ali so to lahko laiki, kdo naj bi bil vodja te skupine, kaj naj bi sploh preverjali oziroma nadzirali (opeke, delavce) in ali jc ta projekt v domeni šole ali v domeni občine. Na koncu je odločitev o tem nekako obvise-la v zraku, razprava pa se je razvila v povsem drugo smer. In sicer so se začeli pogo-varjati o prometu na Mengeški cesti (ki je tudi ena izmed šolskih poti). Vozniki na njej namreč vse preradi pritisnejo na plin, njihov števec pa največkrat preseže dovol-jenih 50 kilometrov na uro. Občina Trzin je že večkrat pisala DARSU, naj uredi promet na tej cesti, vendar je prošnja vedno zavrn-jena, ker so izkušnje s podobnim stanjem v Mengšu pokazale, da bi npr. postavitev se-mafoija zaustavila promet, na cesti bi priha-jalo do neljubih zastojev in podobno. Poleg tega pa na DARSU pravijo, daje promet na Mengeški povečan le začasno in da bo cesta razbrcmenjena, ko bodo dokončana vsa delà na avtocesti do Trojan. Predlog svetnikov je bil tudi, da bi občina dala družinám prispevek ob rojstvu novo-rojenčka. Koliko in kako se bodo svetniki pogovarjali ob sprejemanju novega proračuna. In na koncu še zadnji dve pobudi. Prva pobuda seje nanašala na družabno življenje v Trzinu in na to, da bi občina lahko oddajala svoje prostore za razne semi-naije, predstavitve in delavnice. Druga pobuda paje povezana z rimsko cesto (ja, tudi v našem kraju so se zadrževali Rimljani), in sicer z njeno rekonstrukcijo. Občinski svet je predlagal, da bi rekonstrukcijo ceste koordinirali S Turističnim društvom, vendar paje težava ta, daje potrebno za vsak poseg v kulturni spomenik po-čakati na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Bomo videli, koliko časa bomo morali čakati nanjo. Upajmo, da manj časa, kot za označevalno tablo za obrtno-industrijsko cono Trzin. Mateja Erčulj SONCE IMA RADO BORCE soboto, 18. maja, je bil lep sončen dan in na to je posebej opozoril tudi Boris Kopitar, povezovalec programa na IV. tradicionalnem srečanju borcev in udele-žencev NOB v Trzinu, ki so ga v počasti-tev občinskega praznika pripravili na ploščadi pri kullurnem domu. Dejal je, da naš župan drži besedo, ker je na lanskem srečanju borcev zagotovil, da bo tudi letos na srečanju borcev lepo. Pa ni bilo lepo samo zaradi sonca, prijetno in toplo je bilo tudi zaradi spominov, prijateljev, starih znancev in seveda tudi zaradi prijetnega programa, s katerim so obogatili srečanje. V kulturnem programu, ki gaje z iskrivi-mi komentarji zelo poživil prav Boris Kopitar, so nastopili pevci iz Stoba in trzin-sko upokojensko društvo Žerjavčki. Spet smo lahko slišali nekaj lepih partizanskih pesmi, ki smo jih v prejšnjih desetletjih kar precej poslušali, zdaj pa so že skoraj redkost. Grega Lap je zaigral na harmoniko, slišali pa smo tudi več recitacij učen- cev osnovne šole in članov upokoj enskega društva. Udeleženceje najprej pozdravil predsednik OOZZB NOB Trzin Mitja Prinčič, slavnostní govornik, župan naše občine g. Tone Peršak, paje med drugim opozoril, daje v sodobni družbi opaziti vse več individualizma in vse manj prizadevanj za skupnost, za dobro vseh. Predsednik Medobčinskega odbora ZZB Rajko Hafner pa je v svojem govoru poudaril, da se borci ne bi smeli umi-kati pred pojavi omalovaževanja narodno-osvobodilnega boja, ki smo mu priče v zadnjem obdobju. Poudaril je, da bo zgodovina dala pravo vrednost boja tistih, ki so se borili proti okupatorju in za rešitev domovine izpod tujegajarma. Temu je pritegnil tudi Boris Kopitar, kije med drugim tudi recitira! Kajuhovo pesem Materi padlega partizana, ki mu je ostala v spominu iz mladosti. Udeležence srečanjaje pozdravila tudi članica glavnega odbora ZZB NOB RS Tilka Blaha, ki je tudi poudarila pomen ohranjan-ja spomina na vrednote partizanskega boja. Na splošno je bilo med programom, kije bil sicer sproščen in živahen, večkrat čutiti prizadetost nekdanjih borcev zaradi poja-vov omalovaževanja njihovega boja med drugo svetovno vojno. Zanimivo paje, da so nekateri videli nekaj simbolike tudi v sceni srečanja. Organizatorji so očitno spregledali, daje bil na zidu kulturnega doma, za nastopajočimi, narisan kljukasti križ in čezenj izpisana črka A - anarhija. Tišti, ki so to opazili, so namigovali na zdajšnjo strpnost borcev do nasprotnih pogledov, vseeno pa bi lahko kdo pred srečanjem le prebelil tišti kos zidu. Po kulturnem programu so udeležence srečanja pogostili s partizanskim golažem in spet so prosto pot dobili spomini in prijateljski klepet. Na koncu so si borci ob-ljubljali, da se prihodnje leto spet dobijo, Boris Kopitar paje skušal od trzinskega župana dobiti zagotovilo, da bo tudi prihodnje leto za srečanje lepo sončno vreme. M.Š. POGOVORZŽUPANOM OBČINETRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA BOUŠE PROMETNE POVEZAVE Z UUBUANO J Ker na Občini še zbirajo pobude za spremembe dolgoročnega plana občine, kar je izjemno pomemben dokument za nadaljnjl izgled in obseg našega kraja, smo tok-ratni pogovor z županom naše občine g. Antonom Peršakom začeli z vprašanjem, koliko je že prišlo pobud za spremembo dolgoročnega plana. Ne veliko. Dobili smo jih le nekaj, predvsem že od prej znane predloge za pozidavo nekaterih območij, predvsem v starem delu Trzina. Prišlo paje tudi pismo, s katerim avtor opozarja na to, da naj ne bi pretirano širili zazidljivih območij, vendar pa pri tem ne reče absolutno NE novim pozidavam. Predloga o pozidavi območja gozda ob robu Mlak, o čemer je bilo govora v prejšnji številki Odseva, pa za zdaj še nismo přejeli. Sicer pa predloge in pobude s tega področja zbiramo do konca septembra in verjetno bodo nekateri dali svoje predloge šele ob koncu zbiranja le-teh. Pred kratkim je bila v Ljubljani okrog-la m iza, na kateri so razpravljali o mož-nostih, da bi v Ljubljani spet uvedli tramvaj, ob tem pa so nakazaii možnost, da bi na ta način z Ljubljano povezali tudi Trzin. Kakšni so izgledi, da v Trzinu dobimo tramvaj? Jasno je, da gre za drage stvari, in da projekt ne bo uresničljiv prav hitro. Menim pa, da bi morala predvsem država povedati, kako realna so pričakovanja ljudi v zvezi s tem. V Ljubljani so stvari zastavili dokaj prepričljivo. Bilo je že več sestan-kov, okroglih miz, povabili so strokovnja-ke in tište, ki imajo izkušnje na tem področju iz drugih držav, vseeno pa brez dr-žavnega soglasja ni mogoče reči, da gre za kaj več kot lepe sanje in razmišljanja, ki bi jih veljalo izkoristiti. Moram pa takoj reči, daje Trzin že zdaj prometno sorazmerno dobro povezan z Ljubljano. Na razpolago imamo vožnje z vlakom ali av-tobusi; teh prometnih povezav je soraz- Ljubljanska urbana regija zavzema 12,6 % površine Slovenije in šleje ćelrlino njenega prebivalslva. HDP na prebivatca je za 40-50 % višji od sloven-skega povprečja. Ljubljana dosega 85 % povpreć-ne razvilosli držav EU. Zgornja slika nazorno kaže. do kako velikih dnevnih migraci/ prihaja iz smeri Domžal in Kamnika (ostale većje smeri so še Lilija, Crosupije in Vrh-nika). Zato razmišljanje o tramvaju tudi v našem kraju ni le ulopična ideja. merno dosti, tako da ni treba prav dolgo ča-kati. To še zlasti velja za čas prometnih ko-nic, ko se promet zaradi voženj v šolo ali na delo zgosti. Drugo paje, da mora večina potnikov teh prometnih povezav po tem, ko pridejo v Ljubljano, presedati na drugo sredstvo javnega prevoza in da pravzaprav opravijo po dve potovanji. Iz svojega primera nazorno vidim, kako to gre. Če grem v Ljubljano, se pogosto zgodi, da grem na eno ali dve mesti. Takrat sem prisiljen ali precej hoditi ali pa menjavati tudi po tri av-tobuse in seveda pri tem čakati in izgubljati dragoceni čas. Neredko se prav zaradi tega zgodi, da se, če imam več opravkov, zape-ljem z lastnim avtomobilom. Če bi imeli tramvajsko povezavo, pa bi nas tramvaj, vsaj kot so nam predstavili zdaj, lahko pe-Ijal tudi na drugi konec mesta. Treba paje reči, da so izkušnje v zvezi z uvedbo tramvaja v Evropi zelo dobre. Mislim, daje tudi koncept, ki so nam ga predstavili, zelo spre-jemljiv, še zlasti za Trzin. Šio naj bi za posebne tramvaje, ki bi lahko vozili tudi na predmestnih linijah. To naj bi bila kombinacija tramvaj-vlak. Vagoni naj bi bili zelo sodobni in udobni. V mestu naj bi vozili kot tramvaj, v predmestju pa kot vlak. Pri tem potnikom ob prihodu v mesto ne bi bilo treba presedati. Projekt predvideva, da bi kot prednostno povezavo uredili prav tramvajsko-železniško povezavo s Kamni-kom, se pravi preko Trzina. V centru mesta bi bili tako lahko že v dobrih desetih minutah. Postaje pa bi bile v mestu na vsakih 300 do 400 m, v predmestju pa bi bila razdalja med postajališči večja. Kot sem že rekel, bi morala najprej država oziroma tudi Ljubljana povedati, kako realna so pričakovanja na tem področju. Ali bomo šli v to ali ne. V igri je še vedno tudi ideja o drugem železniškem tiru do Kamnika in pa o podaljšanju proge ljubljanskega mest-nega prometa do Trzina in celo do Domžal? Res je. V zadnjem časuje spet več govora o možnosti podaljšanja proge mestnega prometa do Trzina in Domžal, vendar bi ta možnost zahtevala tudi sorazmerno visoko finančno sodelovanje občine. Pri tem je treba upoštevati, da za zdaj še ni tako velike potrebe po takšni prometni poveza-vi. Za mestni promet na primer velja zah-teva, da naj bi avtobus vozil na vsakih deset minut, vendar za zdaj na našem območju vseeno ni toliko potnikov, da bi se to finančno izplačalo. Na prvi pogled sicer res izgleda, daje tu veliko potnikov, če bi imeli avtobus na vsakih deset minut, pa bi viděli, da bi bil večkrat pražen. V takém primeru bi morala občina precej pris-pevati za vzdrževanje takšnega prometne-ga režima. V primeru vlaka bi bilo takšno sodelovanje občine cenejše. Tudi v razvoj-nem programu naše regije smo predlagali uvedbo drugega tira železniške proge do Kamnika. Strokovnjaki pa ob tem pravijo, da bi lahko z določenimi posegi, predvsem tudi z dograditvijo izogibališč za vlake, takšno izogibališče je zdaj le v Domžalah, dosegli precej večjo gostoto voženj vla-kov tudi na sedanji progi. Kar se tega tiče, bi morali prav strokovnjaki natančno povedati, kaj se nam bolj izplača. Smo pa v naši podjetni regiji med prednostne naloge, kot sem že omenil, uvrstili tudi ureditev boljših prometnih povezav z Ljubljano in posameznimi kraji v regiji. V prejšnji številki Odseva smo objavili protest nekaterih podjetnikov iz IOC-e zaradi nogometnega igrišča v coni. Pred kratkim je nekdo na igrišču celo i izkopal jame, ki so jih zdaj sicer zasuli, vendar so še vedno nevarne za igralce, še zlasti, če igrajo ponoči. Kaj menite o tem? Glede lukenj v igrišču ne vem nič. Kdor koli paje to naredil, si jemlje preveliko pravico do urejanja razmer po svojem okusu. Verjamcm, da se mladi kdaj zve-čer res zberejo na tistem igrišču in da so mogoče včasih preglasni. Začeli smo se pogovarjati, da bi tam, vsaj na tišti strani igrišča, ki je obrnjena proti hišam, povišali zaščitno ograjo, hkrati pa naj bi uvedli tudi večerno zakiepanje igrišča. Ena od družb, ki se ukvarjajo z varovanjem, naj bi nato poskrbela, da nočnega igranja nogometa tam ne bi bilo. Kot je že kar v navadi pri takih postopkih, pa vse skupaj ne gre preveč hitro. Občina mora objaviti raz-pis, zbrati ponudbe in izbrati najugodnej-šega ponudnika. No, to se bo dalo rešiti. Ob vsem tem pa me moti, da podpisniki protestnega pisma kategorično zahtevajo, da se igrišče zapre in se zbiranje mladih tam prepove. Pri tem se zelo glasno skli-cujejo na zakonitost in na njeno spošto-vanje. Hkrati pa so si praktično vsi, ki so v pismu podpisani, mirno prisvojili občinske parcele pred svojimi objekti in so jih spremenili v parkirišča in podobno. Kar nekaj od teh podjetnikov se ob tem sploh noče pogovarjati o najemu teh parcel. Se pravi, da neka pravila in zakonitost, ki naj bi jih drugi upoštevali, zanje ne veljajo. Sploh pa moram reči, da gre tam za začas-no igrišče, s katerim skušamo rešiti potrebo po ureditvi rekreacijskih površin tudi v coni. Tam pravzaprav športnih površin ni, hkrati paje v coni vse več ljudi, tudi mladih, ki imajo tam stalna bivališča. Ob zadnji gasilski vaji v coni se je spet zgodilo, da so gasilci naleteli na pokvar-jene hidrante za vodo. K sreči je šlo samo za vajo, če bi izbruhnil pravi požar, pa bi lahko bilo bolj kritično. Kaj je občina storila, še zlasti, ker so na takš-ne okvare naleteli tudi med lanskim požarom praktično na istem mestu? Ne vem, kako naj to poimenujem. Alije šio za posebno smolo ali kaj. Lani smo posebej naročili, da naj stvari na tem področju uredijo. Po podatkih, ki smo jih do-naj bi upravljavci pregledali vse hidrante, neustrezne naj bi zamenjali. Vse bi moralo biti v redu, zdaj, ob vaji, pa seje Pokazalo, da kar trije hidranti niso bili uporabni. K sreči je tam zadosti hidrantov, 'ako da so gasilci lahko hitro našli dclujo-« 'nje vse teklo, kolje bilo načrtovano. Ne vem, kaj seje pravzaprav zgodilo. Ali Popravilo ni bilo izvedeno tako, kot so nam zagotovili, ali paje za vsem tem kaj jjmgega. pravijo, daje tam zelo veliko nidrantov poškodovanih. Kakor vem, je J°a te hidrante dokaj pogosto preverjati n odvijati, saj v nasprotnem primeru zar- javijo. Takoj smo sporočili podjetju Prodnik, kaj seje zgodilo, in zahtevali pojasnilo, hkrati pa na komunalno podjetje neprestano pritiskamo, da naj te hidrante redno pregle-dujejo in vzdržujejo. Ne vem, ali bo treba glede tega imeti posebno službo. Kako pa gledate na pobudo krajanov, da bi občini Mengeš priporočili, naj na Do-benu poskrbijo za kanalizacijo. Do pobude je prišlo po tem, ko so v vodi iz priljub-Ijenega trzinskega izvira Gvajšek odkrili sledove fekalij. Z ljudmi z Dobena in županom mengeške občine smo se o tem že pogovarjali. Oni vedo, da bodo to morali narediti. Treba pa je vedeti, da občina za kanalizacijo najprej poskrbi na območjih strnjene pozidave, na Dobenu pa, čeprav je zdaj sorazmerno veliko počitniških hišic, pozidava Še vseeno ni tako strnjena. Teren je precej razgiban, pa tudi razdalje med posameznimi objekti so kar velike. Občine, ki jim je denar bolj sko-po odmerjen, se takšnega trdega oreha zato lotijo kasneje, kot bi si morda želeli. Podoben primer je Krvavec. Voda s Krvavca, ki je nekoč slovela kot najboljša, je zdaj zaradi počitniških hišic in turizma daleč najslabša. Tako lahko rečemo, da smo glede vode v podobném položaju: Trzinci zaradi Dobena, Mengšani pa zaradi Krvavca. Dějstvo paje, da se v Mengšu problema zavedajo in da se ga bodo lotili. Vprašanje seveda je, kdaj bo přišel na vrsto. Krajani se obračajo na nas in večkrat pohvalijo ureditev cvetličnih gredic ob vhodih v Trzin, pogosto pa sprašujejo, kaj je s cvetličnimi koriti, ki smo jih dve leti lahko viděli na mostovih, letos pa jih ni. Imeli smo tihi dogovor, da cvetlične nasade ob vpadnicah in križiščih v Trzinu ure-ja občina, rože v koritih na mostovih pa turistično društvo. Cvetlične grede so ure-jene, korita na mostovih pa ne. Ne vem, ali bo morala tudi za to poskrbeti občina, lahko paje, da so pri turističnem društvu obupali, ker so imeli lánsko leto pogosto težave s tem cvetjem. Ljudje so rože večkrat izruvali, pogosto so izginile, korita in lončke pa so neznanci večkrat preobrača-li, metali v Pšato in podobno. Mogoče so se tišti, ki so skrbeli za te cvetice, enos-tavno vdali v usodo. Moral se bom pogo-voriti s predstavniki turističnega društva. Miro Štebe Spoštovani, v Odsevu vabite k sodelovanju pri spreminjanju prostorskega plana Občine Trzin. 1 Predlagani, da se v občini Trzin čim manj posega v nezazidane površine s spremin-janjem njihove namembnosti. Občina Trzin je sedaj uravnotežena s stališča kmetijske, industrijske in obrtne dejavnosti, stanovanjske pozidanosti, koncentracije prebivalstva in »proste narave«. Spremembe prostorskega plana naj gredo v takšni smeri urejanja prostora, ki bo dejavnostiin in bivanju v Trzinu nudil še boljše pogoje. Boljši pogoji pa ne pomenijo agresivnega širjenja ene na račun druge komponente izrabe prostora. Torej urejanje infrastrukture: ceste, poti, komunikacije, igrišča, ohranitev narave in ekologija ... DA. NE pa pozidavanju kmetijskih površin ali biotopov s stanovanjsko ali industrijsko gradnjo. S pozidavanjem bo Trzin postal ali industrijska cona, neprimenia za bivanje, ali pa spalno naselje. Trzin pač ne bo postal mesto. Zato menim. daje sedanji razvoj, usmerjen v kvantiteto, dosegel svoje meje. in moramo potrebne razvojne možnosti iskali v kvaliteti. Kvaliteto pa nikakor ne pomenijo, kot ste sami ugotovili, legitimne želje sedanjih lastnikov zemljišč za prekvalifikacijo in s tem zvišanje cene zemljišč. Bojim se, da bo moj predlog okvalificiran kot cokla razvoju. Lahko je ugotoviti, ali predlog za pozidavo niok-rišča (Ramsar) pomeni resnično skrb za razvoj ali gre samo za zaslužek. Občina naj pred-laga odkup teh zemljišč po sedanji ceni kot mokrišče, po tem se bo pa lažje odločati. Zanima me, ali bo kdo od sedanjih lastnikov in predlagateljev přistal na tak predlog. 2. Parkirišča v Coni. Tako kot so sedaj urejene kolesarske steže po »glavni« cesti ali ulici Motnica- Blatnica, je neustrezno. Pravi pnmer »razmetavanja« prostora Količki pomenijo veliko nevarnost za kolesarje. Tudi klančine na prehodih pločnik -cestišče so presume in za kolesarje neudobne in nevarne. Projektanti in nadzorni se pač ne vozijo po svojih izdelkih. Prej, ko še ni bilo na ta način urejene kolesarske steže, sem se popolnoma varno vozil s kolesom ob robu dovolj širokega cestišča. Tudi prometa ni prav veliko. Postaviti bi bilo potrebno še več znakov o omejitvi hitrosti na 40 km na uro. Če hitrost-ne ovirc ne bi zadoščale, pač ne bi popravljali lukenj. ki bi sčasoma nastale v asfaltu. Po drugi strani paje pločnik na desni strani (v smeri od Pošte proti Petrolu) dovolj širok za vzdolžno parkiranje osebnih avtomobilov na pločniku in tudi za zelo redke pešce. Predlagani, da to uredite na ta način. S spoštovanjem, Ivo Nemec večji zastoji, ki bodo zmanjšali vozno hitrost za toliko, da bi mestno središče lahko postalo skoraj nedostopno za osebna vozi- j la, poleg tega pa bo najverjetneje potrebno razširiti avtocestni obroč, mestne vpadniee ; in ulice. Prihodnost, predstavljena na tak način (kot jo prikazujejo ljubljanski svetniki), se zdi res strašna, močno para živce, skratka taka, kot da se brez tramvaja ne bo več dalo pre-živeti v mestu. Morda bo res tako, morda ne. Res paje, da se k uporabi tramvajev za- • tekajo tudi druge večje evropske prestolni- j ce in da bi postavitev tramvajske proge najverjetneje přinesla spremembe v življenje in navade Siovencev, Ljubljančanov in Tr- ! zincev. (zamislite si samo trume turistov, ki z užitki uporabljajo tramvaje!). Je pa projekt "Tramvaj' še vedno v povojih in v oblakih, saj je za njegovo uresničitev potrebno kar nekaj denarja in pa pripravlje-nost občin (tudi Trzina), ki bi bile vključe-ne v tramvajske linije, za sodelovanje. Kajti spremeniti bi bilo potrebno usmerjenost ljudi- Ijudje naj bi več uporabljali javni promet kot pa osebna vozila, v vseh občinah bi bilo potrebno urejati mirujoči promet v naseljih, izdelati bi bilo treba različne náčrte, predvsem pa bi se bilo potrebno spoprijeti s številnimi predsodki, navadami in stereotipi, ki jih imamo Ijudje ob vsaki novosti, ki se nas dotakne. Mateja Krčulj PS: Če bodo tramvajske linije res začeli graditi, naj bi bila izven Ljubljanskega mestnega središča najprej urejena linija Ljubljana-Kamnik-Ljubljana. Kakšna čast za nas, kajne? možgani se trudijo najti rešitev in nenadoma se zab-liska (gotovo je oslepilo tudi najbližjega soseda): ""Na tramvaj skočim, paje. Prišla bom točno, šef bo zadovoljen, jaz pa tudi." Se vam zdi tak scenarij ne-mogoč? Ali se je tudi vam že přiměřilo kaj podobnega? O tečnem šefu, o vla-kih, ki smo jih zamudili, o avtu, ki je na popravilu, na tem mestu ne bi govorila. Ali ste pomislili na možnost potovanja s tramvajem! No, to paje nekaj novega. Vendar ne povsem nemogočega. Ljubljanska mestna uprava se je namreč nekako odločila, da bi posodobila javni potniški promet v Ljubljani in v njeni bližnji okolici. Posodobila pa bi ga z udobnimi tramvaji, ki bi TRAMVAJ V TRZINU__J B udilka zvoni. Nepretrgoma. Pomen-eam si oči, zazeham in se zazrem skozi okno. Megleno jutro. Komaj vstáném. Zdržném se, ura je že četrt čez osem, jaz pa še v pižami, napol speča, ko bi morala biti že v polnem pogonu na svojem delovnem mestu. "Šef me bo dal na disciplinsko," si mislim, "če ne pridem v roku pol ure do Ljubljane. Avto je na popravilu, še vedno ..." razmišljam. "Oh, ti mehaniki, ki nikakor ne morejo odkriti, kaj je narobe. Vlak sem že zamudila, avtobus tudi... Le kaj naj naredim?" Misli silovito begajo sem ter tja, Faza 1 RV regionalni vtak TI tramvaj: Črnuče-Dolgi most TV1 tramvaj-vlak: Kamnik-Dolgi most vozili po mestnem središču, pa tudi v Kranj, Kamnik (na poti do tja je Trzin), Litijo, Gro-suplje in Borovnico. Projekt 'Tramvaj' Ljubljana že nekako ures-ničujc, saj prireja okrogle mize na to temo, izdaja pa tudi brošure o tem, kakšne prednosti ima vožnja s tramvajem in kaj vse bi ponovna vpeljava tramvaja v prometni režim přinesla Ljubljančanom in ostalim Slovencem. Kot pravi ljubljanska Županja Vika, želijo z vzpostavitvijo tramvajskih prog izbolj-šati kakovost javnega prometa tako v Ljubljani kot v širši regiji, prav tako pa zmanjšati obremenjenost okolja, povečati varnost v prometu, razširiti dostop vseh skupin prebivalcev (tudi invalidov in mater z dojenčki) do javnega prometa, ohraniti in pospešiti prenovo mestnega središča ter še bolj povezati Ljub-Ijano z drugimi mesti. S tramvaji (če bi jih Ijudje seveda uporabljali) bi lahko zmanjšali zastoje in gnečo v mestih. Brošurica o tramvaju pravi, da se moramo zavedati dějstva, da če bo osebni motorni promet naraščal tako hitro, kot narašča zadnjih pet let, potem se bo kmalu treba navaditi na ne-prijetnosti, kot so pomanjkanje parkirišč (to smo že navajeni, kajne), še večje zgostitve prometa in še RV regionalni vlak TI tramvaj: Črnuče-Dolgi most T2 tramvaj: Stanežiče-Zalog T3 tramvaj: Jarše-Barje-Rudnik TV1 tramvaj-vlak: Kamnik-Dolgi most TV2 tramvaj-vlak: Kranj-Vrhnika TV3 tramvaj-vlak: Logatec-Litlja . ~ o - : 11 lil I I M 1 ■ " ' í; - ' ' i Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 56417 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ PLINIFIKACIJA TRZINA (2. nadaljevanje) KRESOVANJE SO ZAČINILI POLICISTI oi smo že zapisali v prejšnjih člankih glasila Odsev, se koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d. d. pospešeno pripravlja na oskrbo Trzina z zemeljskim plinom. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za izvedbo I. faze plinifikacije občine Trzin. Omenjena I. faza predstavlja izgradnjo napajalnega plinovoda do obsto-jcčega plinovodnega omrežja utekočinjenega naftnega plina (UNP) v obrtno- poslovni coni in stanovanjskem naselju Mlake. V tej fazi se bodo izvedli tudi novi hišni plinski puključki za objekte tik ob trasi predvidenega napajalnega plinovoda. Dela na I. fazi plinifikacije bodo predvidoma končana do konca leta 2002. II faza bo zajemala izgradnjo plinovodnega omrežja v preosialem delu občine Trzin in naj bi bila predvidoma končana do začetka kurilne sezone 2003/2004. obstoječi uporabniki plina Pri obstoječih uporabnikih UNP-ja se bodo v okviru zamenja- ve energenta (namesto UNP bo zemeljski plin) izvajale sle- deče aktivnosti: 1 Pregled notranje plinske napeljave z izdelavo poročila o stanju napeljave, tehnično nedopustnih zadevah (ki jih bo potrebno sanirati), možnih izboljšavah in priporočilih za boljšo varnost. 2. Pregled dimovodnih napeljav. 3. Tesnostni preizkus notranje plinske napeljave. 4. Nastavitev regulatoijev tlaka in popis stanja plinomerov. 5. Zamenjava šob gorilcev na vseh plinskih trošilih. Pri aktivnosti pod točko 5 bodo morali sodelovati ludi uporabniki sami; skupaj z njihovim serviserjem bodo začeti razmišljati o pravočasni nabavi šob gorilcev posameznih plinskih trošil. Oterminih posameznih aktivnosti bodo uporabniki pravočas-no obveščeni. posveto valna energetska pisarna Pisama bo delovala vsak delovni torek med 16.00 -17.00 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). z obrato-vanjem pa bo pričela predvidoma v juniju. V njej bomo svetovali tako občanom, ki so že priključeni na omrežje UNP, kakor ludi novim interesentom. Svetovanje se ne bo zaključilo pri zunanjem hišnem plinskem priključku, ampak bo zajemalo celotno plinsko napeljavo, vključno s plinskimi trošili (izboljšave, zamenjave ...). V pisarni bodo občani dobili vse obrazce, potrebne za izvedbo priključka, in pa tudi prospekte proizvajalcev plinske opreme in naprav. £—á adnje popoldne in večer v aprilu je bilo v Dolgi dolini pri brunarici ob trzinskem smučišču spet živahno. Člani smučarskega društva so tudi letos pripravili kresovanje v po-častitev prvega maja in tudi letos so bili nadvse zadovoljni z obiskom. Brunarica in njena okolica se vse bolj uveljavljata kot prireditveni prostor za različne družabne prireditve, še zlasti piknike. Smučarji so se v zadnjem času zelo potrudili in okolico lepo uredili, tako daje tisti kotiček prav prijeten za druženje. Treba paje tudi reči, da so se že dobro izurili tudi tisti, ki ponavadi prevzamejo delo za točilnim pultom. Moštvo je res vse bolj uigrano, lako da nikomur ni treba kaj dosti čakati na postrežbo. Tudi Ietos so postregli z okusni-mi jedmi z žara in obiskovalci smo vse skupaj kar veselo zalivali s potoki pijače. Treba paje povedati, da pijančevanja na smučišču vseeno ni bilo. Pogovor seje prijetno sukal okrog aktualnih »trzinskih zadev« in politike, otroci so se podili po hřibu in koje zagorel kres, je vse skupaj postalo še bolj veselo. Bil je res prijeten večer, ki so ga nekateri raztegnili prav do jutra. Nato so strumno odkorakali k prvomajski budnici in nato k Jakov Meť na go laž. Po ocenah organizatorjev je bilo letos še več obiskovalcev kot prejšnja leta, razpoloženje nekaterih pa so malo pokvarili policaji, ki so postavili zasedo ob cesti, ki vodi z gradu. Ampak Trzinci ne bi bili Trzinci, čc jih ne bi kmalu izvohali. Kaj hitro je večina voznikov vedela za nevarnost in v glavnem so se policajem izognili, vendar ne vsi. Marsikdo seje vprašal, zakaj so morali policisti ravno na predvečer praznika postavljati zasedo, saj so vedeli, da skoraj nihče ni pil le vode. So hoteli pokvariti praznik? anketa v apnlski številki glasila Odsev je bila objavljena tudi anke-ta. s pomočjo katere smo želeli pridobiti pomembne podatke v zvezi s plinifikacijo Trzina. Ker odziv na anketo ni bil v skladu z našim pričakovanjem, vas enkrat pozivamo, da odgovore na anketo čimprej dostavite na Ob-0 Tran (Mengeška cesta 9). Miro Štebe NOVOSTI SO FLORJANOV SEJEM ŠE OBOGATILE - -----------------------------------~------------------- ...—.--. ——________________L L/etošnji Florjanov sejem je postregel s celo vrsto novosti, ki so sejemsko ponud-bo in obsejemsko dogajanje še obogatile. Po končani prireditvi seje većina organi-zatorjev strinjala, da seje sejem med Trzinci očitno že »prijel«, in bo zagotovo postal tradicionalen. Največja sprememba je bila že pri izboru prizorišča sejmarjcnja. Za spremembo od prejšnjih dveh sejmov, ko seje vse doga-jalo na ploščadi pred osnovno šolo, so letos prircditveni prostor uredili pred gasil-skim domom in na Ljubljanski cesti, kar seje izkazalo za kar posrečeno rešitev. primerjavi z drugimi podobnimi sejmi na trzinskem sorazmerno malo kiča. V oči so padli še zlasti izdelki rezbarjev, med kate-rimi so na ogled javnosti prvič predstavili TRZIN Obiskovalci so se zelo radi ustavljali tudi ob stojnici s prelepimi narodnimi nošami, ki jih je predstavila že zvesta razstavljav-ka na trzinskih sejmih Cirila Ules iz Loke. Florjanov sejem so spet obiskale tudi članice skupine zaohranjanje naravne in kulturne dediščine iz Krašnje, ki so prikazale pletenje kit iz slame, zanimive pa so bile tudi druge stojnice, na katerih so lahko obiskovalci pasli radovednost in tudi kupili kak lep ali pa korišten izdelek. Še zlasti je treba pohvaliti nekaj zelo lepih in domiselnih spominkov, ki bi jih lahko ponujali tudi na precej večjih turističnih prireditvah, in bi tujcem tudi po tej plati Slovenijo naredili bolj prepoznavno. Za najmlajše pa so bili prav gotovo najbolj zanimivi baloni, pokovka in sladka pena, izbirali pa so lahko tudi med dvema vrtiljakoma. Pravijo, daje bil bolj zaseden večji, kije pogumneže zavrtěl precej višje v zrak. Gasilci so imeli prvi dan sejmarjcnja dan odprtih vrat v svojem domu, tako da so si lahko vsi, ki jih je zanimalo, ogledali ga- ođse\ Ob cesti, kije bila zaprta za avtomobilski promet, so svoje izdelke in prodajno blago razstavili številni razstavljavci. Posebna paša za oči so bile stojnice Turističnega društva Trzin in razstavljavcev, ki so predstavljali najrazličnejše izdelke tradicionalne obrti. Treba je reči, daje bilo v svoje izdelke tudi člani rezbarskega krožka Turističnega društva Trzin. Če bodo tako marljivo in dobro rezljali, bodo na občini morali rezbarjem poskrbeti razstavili prostor, kjer bodo svoje rezbarije in skulpture lahko predstavljali javnosti. Zanimivo paje bilo videti tudi razstavne predmete na drugih stojnicah. Na stojnici domačega turističnega društva so tudi letos predstavili nekdanje trzinsko mesarstvo, nekaterim srečnežem, ki so prišli ob pravem času, paje uspelo kupiti tudi prave trzinske klobáse, ki so jih, podobno kot lani, pripravili po starih trzinskih receptih. Zanimive so bile tudi podobe Trzina na stojnici »trzinske slikarke« Bernarde Zajec, ki sojo trzinski »turisti« vzeli že kar za svojo umet-nico. Ob tem paje treba povedati, daje umetnica predstavila tudi nekaj svojih novih podob Trzina. silsko opremo in tudi to, kako gasilska zaščitna oprema čaka pripravljena na fante in može, da se lahko kar najhitreje od-zovejo klicu sirene na pomoč. Vsi, ki so želeli, so lahko poskusili tudi svoje ustvarjalske sposobnosti pri gneten-ju gline in oblikovanju figuric. Oblikoval-no delavnico je pripravilo Društvo prijateljev mladine, udeležencem delavnice pa sia 7. nasveti pomagali trzinski umetnici Tatjana Hlačer in Bernarda Zajec. Najbolj zaželena figurica, ki joje skušala oblikovati večina tistih, ki so přijeli za glino, pa je bil žabec Žabon. Naredili so precej za-nimivih in izvirnih figuric, vsi pa so se strinjali, daje še vedno najlepši Žabon tisti, ki gaje oblikovala Tatjana Hlačer in o katerem je Bernarda Zajec skovala celo pesmice. Na sejemskem prostoru je bilo seveda po-skrbljeno tudi za pijačo in prehrano. Gos-tinsko ponudbo so v svoje roke vzeli gos-tinci gostilne Narobe, tisti, ki so se želeli izmotati iz gneče, pa so lahko posedli tudi pred okrepčevalnico Barca ali pa obiskali vinotoč Uršič, ki je bil med sejemskim dogajanjem odprt. Na splošno so bili z gostinsko ponudbo vsi na moč zadovoljni, saj so trzinske gospodinje in tudi gostinci poskrbeli tudi za priboljške. Prvi danje nekoliko ponagajalo vreme, zato so razstavljavci večino stojnic kmalu po uradni otvoritvi sejma spraznili, v nedeljo paje bilo z vremenom več sreče in so tudi razstavljavci in prodajalci vztrajali dalj časa. V soboto so v otvoritvenem kulturnem programu poleg župana g. Toneta Perša-ka, ki je sejem odprl, nastopili tudi otroci iz vrtca Trzin in male šole, pevci mešane-§a pevskega zbora upokojenskega društva Zerjavčki, harmonikarji iz občine Lukovica ter veteranska skupina plesalcev in muzikantův društva Tineta Rožanca iz Ljub- ljane. Še zlasti plesi folklo-ristov so navdušili številne gledalce. Folkloristi so s svojim nastopom tudi odprli festival Trzinska pomlad in za razliko od lani so tokrat imeli precej številč-nejšo publiko. Vsa pohvala organizatorjem festivala, da so bili pripravljeni z eno od svojih prireditev popestriti tudi Florjanov sejem. Na ta način sta bili ubiti vsaj dve muhi na en mah. Prvega dne so za popoldansko in večerno zabavo poskrbeli člani loškega ansambla narodno-zabavne glasbe Sicer. Kljub temu, daje postalo sorazmerno hladno, so obiskovalci ob poskočnih zvokih in bogati po-nudbi tekočih zadev lahko vzdržali do poz-nih večernih ur. Bilo je prijetno. Naslednjemu dopoldnevu so dali pečat gasilci, saj je bila takrat Florjanova nedelja in se jih je v paradnih uniformah na zbirnem mestu zbralo več kot sto iz vseh okoliških gasilskih društev. Ob spremljavi godbe in narodnih noš so slavnostno odkorakali v trzinsko cerkev k sv. maši za gasilce. Tokrat so prvič na poti proti cerkvi korakali po cesti Pod gozdom, tako da sije povorko lahko ogledalo precej več ljudi. Iz cerkve pa so se vračali po že tradicionalni poti po Habatovi ulici in Mengeški cesti. Medtem ko so bili gasilci v cerkvi, so přispěli gostje iz prijateljske občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Organizatorji so ob tem naredili manjši spodrsljaj, saj so takoj začeli z uradnim sprejemom gostov, pozdravními govori, izmenjavami daril in glas-benimi nastopi gostov, čeprav Trzincev in drugih gledalcev na prireditvenem prostoru še ni bilo toliko, kot bi si želeli. Pol ure kasneje so na sejmišče prikorakali gasilci z godbo na čelu. Opazovalci so si bili edi-ni, da bi se morali prireditelji držati pred-videnega scenarija ne glede na to, da so gostje iz Goričkega prišli nekoliko prej, kot so jih pričakovali. Gasilci so tudi tokrat rešili položaj in ko so prikorakali na prizorišče, so bile stvari spet na svojem mestu, program paje potěkal tako, kot je bilo zamišljeno in so si organizatorji želeli. V kulturnem programu so poleg godbe na pihala nastopali tudi pevci upokojenskega društva iz Sv. Jurija ter Kapelski fantje in pevci Mengeškega zvona. Nedeljski obisk sejma je bil dosti večji kot sobotni, zato so razstavljavci vztrajali dalj časa, za radovedneže pa so poskrbeli tudi predstavniki Jamarskega društva Simona Robiča iz Domžal, ki so pokazali jamarsko vrvno tehniko. Člani turističnega društva in občinskega vodstva so po kulturnem programu goste BUDNICA Že tradicionalna budnica trzinskih bud-ničaijev je skoraj propadla. Prej š nj i organizator PGD Trzin se je zaradi velikih stroškov odpovedal organizaciji. Saj veste: država zahteva več in več de-naija in tudi zakoni se spreminjajo in malo čudno bi bilo, da bi te novodobne kapitaliste delavci budili tako zgodaj Turistično društvo Trzin sc zahvaljuje za finančno, gmotno in moralno podporo pri pripravi in izvedbi Florjanovega sejma: Občini Trzin, goslilni Narobe, okrcpčevalnici Barca, podjetjem Kraški zidar iz Sežanc, Biring d.o.o., EL Ž1 KO Žiga Kosmač s.p., Rink Zoran s.p., Signa d.o.o., G7 - družbi za varovanje, Baloh d.o.o.. Osnovni Soli Trzin, Vrlcu Trzin, harmonikarjem Turističnega društva Lukovica, konjenikoma Poloni in Silvinu, Društvu za raziskovanje jam Simona Robiča Domžale, Alešu Slražarju, Mengeški godbi na pihala, Mengeškemu zvonu, Slamniku Domžale, folklorni skupini Tine Rožanc - veteranom iz Ljubljane, PGD Mengeš, KAM Bus-u Kamnik, LPP Ljubljana, Marjanu Habalu s.p., Francu Florjančiču, Mariji Kralj, Rezki Zupančič iz Loke, DU Žerjavčki Tr/.in in njihovemu pevskemu zboru, rccitalorjem ter Francu Županu, KUD-u Franca Kolarja Trzin, PGD Trzin, trzinskim narodnim nošam, ansamblu Sicer iz Loke, pevcu Dominiku Kozaricu, Kapelskim fantom in upokojenskemu pevskemu zboru iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici, CZ Trzin, družini Kralja Tomaža, družini Bishof, družini Tavčar. Zahvaljujejo se tudi vsem razstavljavcem in prodajalcem na slojnicah ter organizatorjem delav-nic: DPM Trzin, Bernardi Zajec in Taljani Hlačer ter obema povezovalcema programa, Ana-mariji Šiler in Tonetu Ipavcu. Ukrali se zahvaljujejo vsem lastnikom in stanovalccm ob Ljubljanski cesti, na kateri je bil sejem, za razumevanje ob motenem promelu in hrupu (o dolgu do stanovalcev na Ljubljanski 5a v prihodnji številki) in vsem obiskovalcem, ki jih že sedaj vabijo na 4. Florjanov sejem prihod-nje lelo. Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečne že, če samo enkrat niso srečni. Graham GREENE iz Štajerske popeljali na krajši ogled Gor-juše, kjer so se spustili v Železno jamo in obiskali Jamarski dom, medtem paje sej-marjenje v Trzinu nemoteno teklo dalje. Nekateri srečneži so se lahko po Trzinu zapcljali celo z zapravljivčkom. Seveda tište kapitaliste, ki so ob desei-dnevnem praznovanju še ostali v Sloveniji. Da tradicija ne bi propadla, je vse skupaj v svoje roke vzel gostilničar Rajko iz gosti Ine Pr Jakov Met. Za trzinske budničarje je pnpravil obvezni golaž. Budničatji smo se ob petih /jui-raj, kot je že običaj, zbrali in z okrášeními traktorji krenili po starem in novem delu Trzina. Malo Trzincev je kukalo izza zavěs in čudno gledalo povorko budničarjev. Na nekaj mestih paje nekaj gospodarjev le pričakalo budničarje in s šilci žganja smo si lahko nazdravili in čestitali: »Žive! prvi maj za delavne in nedelavne, za zaposlene in nezaposlene.« Povorka seje končala pri goslil- ni, kjer je topel golaž ogrel budničatje in tudi žlahtna kapljica je stekla po grlih. Lep sončen vzhod je naznanil lep prvi maj - praznik delà. Popoldanski program sejma je zaznamoval naš sokrajan pevec Dominik Kozarič, ki je pokazal, da ima zelo pester repertoar in da lahko zadovolji okuse praktično vseh gene-racij poslušalcev. Ob toplem soncu je bilo lepo srkati osvežilne napitke in poslušati našega pevca, nekaj naj-mlajših paje celo zaplesalo. Po splošni oceni je letošnji Florjanov sejem še bolje uspěl kot prejšnja dva. Organizatorji imajo očitno že dobre izkušnji, in vedo, kako se stvarem streže. Lahko rečemo, da se že veselimo prihodnjega sejma, saj se bodo nápovědi, da bo sejem postal tradicionalen, kot smo že zapisali, prav gotovo izpolnile. Miro Štebe T, okrat nekaj paberkov iz duhovnega dogajanja po Sloveniji: Slovenski katoliški tednik Družina je v maju praznovala petdeset let izhajanja. Leta 1971 je dosegla naj višjo naklado: 147.000 izvodov. »Družino odlikuje jasna beseda, kršćanska sporočilnost in domoljubna občutljivost: v njej je začutiti utrip slovenske biti po vsem svetu« (akademik Alojz Rebula). Na Brezjah je bil 18. maja sprejet Sklepni dokument plenarnega cerkvenega zbora Cerkve na Slovenskem. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri člani našega Zup-nijskega pastoralnega sveta. Letošnjo nagrado mesta Ljubljana je med drugimi prejel tudi šentviški Zavod sv. Stanislava (škofijska gimnazija), in sicer »za zgodovinski prispevek k sloveni-zaciji šolstva ob stoletnici prve popolne slovenske gimnazije, za vrhunsko organizacijo učno-vzgojnega procesa in odmev-no kulturno-umetniško dejavnost«. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je takole zapisal o samomorilcih: »Samomoril-čevega dej anja ne moremo odobravati, vendar nimamo pravice nikogar obsoditi ... Sveto mašo smemo naročiti tudi zanj. Morda jeje še najbolj potreben. Nad večnim zveličanjem oseb, ki so si vzele življenje, ne smemo obupati. Bog jim more dati pri-ložnost za zveličavno kesanje. Cerkev moli in opravlja mašno daritev tudi žanje. Sodbo prepušča Bogu.« Pa še o nogometu: »Zadnja leta se učimo spoštovati tudi ta poklic. Spoznavamo tudi duhovno življenje nogometašev. Nogometna scena ni kraj, kjer bi skrivali svojo věrnost, prej nasprotno. Radi jo poka-žejo na igrišču, pogosto se ukvarjajo z dob-rodelno dejavnostjo, veliki nogometni klubi imajo tudi klubskega kaplana« (B. Cestnik). Nogometaš Miran Pavlin o svoji veri: »Moj Bog je Bog z veliko začetnico. Ne iš-čem ga samo takrat, ko ga potrebujem, ves čas sem z njim.« dr. Bogdan Dolenc KAKO SE JEVTRZINU VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Leta 1933 je v Trzin přišel Viktor Kragl, ki je tu deloval pet let. Rojen je bil I. 1883 v Tržiču, 1908 je bil posvećen v duhovnika. Ob koncu prve svetovne vojne je služboval v St. Vidu pri Vipavi, od koder seje moral umakniti italijanski sili. Zato je prestopil v mariborsko (ali lavantinsko) škofijo inje trinajst let služboval v župniji Hram pri Mariboru. Leta 1938 je iz Trzina odšel v Ljubljano. Ker je on pisal kroniko, ni zabeleže-no, kdaj jc umri. Svoj prvi nastop v Trcinu takole opisuje: »Ko sem na praznik Krislusovega vnebo-hoda prvikrat stopil na trzinsko prižnico, so čustveno zapeli pozdravno pesem novemu dušnému pastirju ... Na spovcd jih je prve dni čakala dolga vrsta. Ko sem napovedal za četrtek predjunijskim prvim petkom 'sveto uro', je bila cerkev polna. Pa kako hitro je vse to prvo navdušenje izginilo. Da bi se nekoliko oddolžil za njihovo priprav-Ijenost, da v duhovniški hiši napeljejo električno luč, sem iz svojega nekaj prispeval in oskrbel vsa svetila na lastni račun. Pa kakšno razočaranje, koje par mesecev pozneje trzinski občinski odbor izglasoval odkloni-tev malenkostnega vplačila za popravo hiš-mh oken in vrat! Vse to me ni prestrašilo, da ne bi šcl odloč-no na delo k napravam, katere sem sam in pa uvidevni možje spoznali za nujno potrebne, zlasti pri cerkvi... To se mora Trzincem priznali, da za svojo cerkev radi dajo, če ne zaradi drugega, vsaj zato, da se postavijo ...« Gospod Kragl še z grenkobo omenja, da so Trzinci nasedli nekaterim »hujskačem in podpi-hovalcem,« ki so govorili, da »vsega tega ni treba«. Prihodnjič bomo izvedeli, kako so leta 1933 potěkala obsežna zidarska, pleskarska, slikarska in druga dela pri cerkvi. Zadnji šmamićnl dan (31.5.1936) dr. Bogdan Dolenc P0MLADNI UTRINKIV VRTCU ŽABICA TRZIN ... ..IM —v..I- .-■>. . t. . _._,____ -^Íovih doživetij je bilo v pomladnih mesecih kar precej. V marcu smo vse skupine pripravile nastop za starše. To je vsakoletno prijetno srečanje, ki je odlično obiskovano. V aprilu smo starejše skupine povabile v vrtec tudi dedke in babice. Vzdušje je bilo zelo prijetno in sproščeno. Odšli smo tudi na nekaj izletov. Obiskali smo arboretum Voleji Potok. Otroci so zelo uživali v pre-lepi naravi, na igrišču in ob sladoledu. V Prešernovem gledališču v Kranju pa smo si ogledali predstavo »Sapramiška.« Otroci iz skupin Čebelice, Pikapolonice in priprava na šolo so přejeli priznanja za CICI bralno značko v kulturnem domu Domžale. Skupina Čebelic bo konec maja za nekaj dni obiskala kmetijo na Ledinah nad Idrijo. Tudi dnevi, ki jih preživimo v Vrtcu, so zelo zanimivi. Program vzgoje izvajamo po kurikulu. Vsak dan skušamo ob igri približati čim več novih spoznanj. Otroci se sami odločajo za igro, ki jo izbirajo v kotičkih. Vsi v vrtcu si prizadevamo, da se otroci naučijo veliko novih stvari in da se čim bolje počutijo. Vzgojiteljica: Vanja Pančur ČESTITAMO Maj je za našo Petro prav gotovo najlepši! Pa ne samo za Petro, tudi za tište, ki so videli malega junaka, je fantiček res vreden svojega imena! Naši dopisnici Petri Mušič iz srca čestitamo za novega Trzinca, Maju pa želimo, da bilo njegovo celo življenje en sam neskončen maj, polno življenja, radosti, barv in praznovanj. Obema, mamici in sinčku želimo obilo zdravja in lepih trenutkov, čestitamo pa tudi babici in dedku! Uredništvo Odseva DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (4) PARLEZ-VOUS FRANÇAIS? Ne? Ker se vam zdi francoščina ležka? Kje pa! O tem, daje učenje francoščine preprosto in tudi zabavno, bi vas zagotovo prepričali številni slovenski (tudi trzinski) osnovnošolci, ki se že učijo tega lepega jezika in so svoje znanje ter umetniške talente predstavili na PRVEM MALEM FRANKOFON-SKEM DNEVU V KRANJU Prireditev je potěkala I4.maja na Osnovni šoli Orehek Kranj, zaenkrat edini osnovni šoli v Sloveniji, ki v okviru iz-birnih vsebin devetletke poučuje fran-coščino. Prvi mali frankofonski danje šola gostiteljiea organizirala v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo in šport in Francoskim inštitutom Charles Nodier. Nastopajoči osnovnošolci z različnih slovenskih osnovnih šol so uspeli zadovoljiti kar zahtevno občinstvo: ravnatelje in profesorje francoščine z različnih gimnazij, osnovnih šol in Filozofske fakultete, predstavnike Francos-kega inštituta, ministrstev, starše in druge ljubitelje franeoskega jezika in kulture pri nas. Prav vse točke so privabile nasmeh na ustnice gledalcev, saj so iz-ražale mladost, igrivost, iskrivost... s kančkom navihanosti. Uživali smo ob prijetnih franeoskih pesmicah, občudo-vali nadarjene recitatorje in navdušeno ploskali mladim igralcem, ki so pripravili skeče v francoščini. Sodelovale so tudi nekatere učenke, ki na naši šoli obiskujejo začetni ali nadaljeval-ni tečaj francoščine. Polona Podbevšek, Sara Habat, Danaja Visković-Rojs, Zala Strlič, Téa Pinter, Maja Gorenc, Anabel Černohorski in Danaja Seražin so navdu-šile s skečem AGENCE DE VOYAGES-Potovalna agencija. Prireditev, ki joje v franeoskem jeziku povezoval mlad vodi-teljski par z Orehka, je doživela svoj vr-hunec z enkratnim nastopom gimnazijke Petre Trtnik, ki nam je prepevala šansone Edith Piaf, in se zaključila z ogledom raz- i stave izdelkov ter s sproščenim klepetom nastopajočih in njihovih mentorjev ob slastnih dobrotah franeoske kuhinje. Za konec pa z veseljem izrekam iskreno | pohvalo našim osmim dekletom, ki so s 1 svojo malo predstavo požele morje čes- ' titk in pohval. Bila sem ponosna nanje, iskreno vesela njihovega uspeha ... in neizmerno srečna, da sem lahko učitel- I jica francoščine. Dragica Delavec j meta družbo ter naravoslovje in tehniko. V petem razredu se pridruži gospodinjstvo, v šestem razredu družbo zamenjata geografija in zgodovina, predmeta naravoslovje in tehniko pa nadomestita tehnika in tehnologija ter naravoslovje. Učenci bodo v drugem triletju imeli od 24 do 26 ur pouka na teden. Pri matematiki, slovenščini in angleščini bo delo organizirano tako, da bodo učenci ve-čino ur (75%) delali skupaj, pri četrtini ur pa na različnih zahtevnostnih nivojih. Pri takšnem načinu delà, ki mu strokovno pravimo fleksibilna učna diferenciacija, lahko učitelj s skupino učencev, ki hitreje osvajajo učno snov, rešujejo zahtevnejše probleme in v večjem obsegu, s skupino, ki je počasnejša, pa vadijo in urijo le najbolj bist-vene vsebine. Odločitev za to, v kateri skupini in na katerem nivoju bo učenec dělal, je prepuščena učencu, učitelj in svetovalni delavec pa svetujeta učencu in staršem, kaj bi bilo glede na ocene in dotedanjo úspěšnost pametno. Učenec lahko, če ugotovi, da bi bilo to koristno, nivo in skupino za-Podnapis k sliki: Učenci podjetniškega krožka in njihov menja kadarkoli. mentor prof. Aleš Šporn na prvem podjetniškem forumu Takšen način diferenciacije v Litiji je sprejemljivejši kot loče- Drugo triletje Drugo triletje obsega četrti, peti in šesti razred. V tem triletju postopoma narašča število predmetov in tedensko število ur pouka, v vzgojno-izobraževalno delo pa se postopoma vključujejo učitelji pred-metnega pouka. V četrtem razredu se slovenskému jeziku pridruži še angleščina, sprva z dvema, v petem s tremi, v šestem pa s štirimi u ram i na teden. Predmet spoznavanje okolja iz prvega triletja se v četrtem in petem razredu razdeli na pred- OSNOVNOŠOLSKI POTEP PO PRIMORSKI vanje učencev pri vseh urah in vseh predmetih, in ga priporoča tudi Svet Evrope, uveljavljen je v večini evropskih držav, ki šele zadnja leta šolanja, deveto ali deseto leto, učence grupirajo po spo-sobnostih. V drugem triletju bodo učitelji med letom ocenjevali znanje opisno in številčno, ob koncu leta pa le številčno. Tudi ob koncu drugega triletja bo znanje tistih učencev, ki bodo to želeli, preverje-no z nacionalnimi preizkusi. Preverjati bo mogoče znanje slovenščine, matematike in angleščine. To, tako imenovano zunan-je preverjanje, bo omogočilo primerjanje znanja posameznika z dosežki njegovih vrstnikov v celotni državi. Takšne informacije bodo dobrodošle učencem, staršem in tudi učiteljem. V drugem triletju nova šola ne bo přinesla toliko sprememb kot v prvih treh letih. Najpomembnejše paje, da učni načrti predmetov v drugi triadi predvidevajo so-dobne načine pouka, ki terjajo in zagotav-ljajo visoko učenčevo aktivnost in s pri-merno časovno razporeditvijo to tudi omogočajo. O novostih, ki jih prinaša devetletka v tretjem triletju (7., 8. in 9. razred) pa pri-hodnjič. Franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin i , , - 11,-.. „, >,ri.— v Se malo, pa bo zopet konec šolskega leta. Nekateri bodo odšli v nov svet, v srednjo šolo, nekateri bodo še naprej gulili klopi v isti šoli, najmlajši pa bodo kot prvošolčki prišli po znanje za nadaljnje življenje. Veliko svojega znanja, pridobljenega v do-ločenem šolskem letu, pokažejo na dnevu odprtih vrat. Letos je osnovna šola Trzin odprla vrata 11. maja vsem, ki so hoteli spoznati, kakšno vzdušje vlada v njej. Naj za začetek najprej povem, daje zdaj le tradicija, da se višja stopnja odpravi na ogled Slovenije. Vsako leto obiščejo določeno pokrajino. Tokrat so trzinski šolar-ji obiskali Primorsko, ki je bila potem njihova raziskovalna tema na različnih področjih. Po vseh napornih raziskavah. napovedal prve nastopa-joče, še čisto novo in svežo folklorno skupino iz Trzina, pod vodstvom Rada Zupanca. Sledili so nastopi nekaterih učencev, ki imajo več poguma za nastopanje. Prebrali so spise, ki so govorili ravno o Primorski. Proslava brez glasbe ne gre. Za to je poskrbelo nekaj učencev, ki so s tolkali izvedli dve skladbi. Čisto za konec paje sedemčlanska skupinica dramskega krožka odigrala skeč, s katerim smo na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava dosegli drugo mesto. Sledilo je povabilo na ogled po učilnicah. V poročiiu o dnevu odprtih vrat pa ne smem pozabiti na učence nižje stopnje. Njihova letošnja naloga je bila Pika Nogavička in vsi njeni prijatelji. V vsakem razredu seje dogajalo kaj zanimivega. Obiskovalci, tako majhni kot tudi veliki, so se lahko preizku-sili v ročnih spretnostih, v izdelovanju opice, konja, Pikinih nogavičk ... Lahko pa si postal celo Pika, seveda če si imel dolge lase. Čirule čarule in dve štrleči kitki sta bili nared. In kar naenkrat je bila polna šola Pik in ludi nogavičk. Ja, tudi oblečene so bile tako. V enem od razredov pa smo si lahko ogledali pravo predstavo o Piki. Po prav pisanem, zanimivem ter raznolikem dogajanju smo se sprehodili na drugi konec šole, kjer so svoje znanje razstavljali učenci angleške učilnice in se povzpeli po stenah vse do vrha - stropa. No, ni bilo ravno tako, lahko pa smo si vseeno ogledali planinske pripomočke in celo napisal pohvalo ali pa kritiko v knjigo pritožb. Tudi pred šolo je bilo živahno. Seveda se je takoj videlo, daje dan za prav posebne slovesnosti. Tabomiki so si postavili šo-tor, 'gostinci' pa so po napornem ogledu po šoli ponujali pijačo, seveda za spodo-ben zaslužek. Tako je navadna sobota postala pestra. Vsi smo se česa novega naučili in videli veliko zanimivega. Taka šola privlači, in učencem želimo še veliko takšnih in podobnih dni. Iz pogovorov vem, da imajo oiroci veliko raje dinamičen pouk, v smislu raziskovanja in različnih ogledov, kot pa dolgočasno sedenje v klopeh. Seveda pa so tudi določeni predmeti, kjer je potrebno sedeti in delati, delali... Urša fotografiranju in izdelovanju končnih izdelkov je le prišla sobota in vrata šole so se odprla. Ob deveti uri se je začel kulturni program. Otvor-itev je pripadala igralcu mestnega gledališča v Ljubljani Silvu Božiču, ki je s prav prijetnimi besedami pozdravil obis-kovalce 1er za začetek višje stopnje. Kot sem že omenila, so ra-ziskali Primorsko iz vseh strani: zemljopisno lego, ljudsko slovstvo, kulturne znamenitosti in znane Slovence, svoj prostor so namenili tudi vinogradništvu ter fotografijam, ki so jih posneli na celo-dnevnem izletu. Največ mladih obiskovalcev pa seje zateklo v računalniško učilnico. In tudi planinci so imeli svoj prostor. Tokrat so kline zabili kar v tla 20 OSMI RAZREDI OŠ TRZIN AU KAKO SE OTROCI SPREMINJAJO Le /etos je večina mojih sošolcev prestopila (ali pa še bodo, nikomur ne uide) tisto pre-lomnico v življenju, ko moraš realno začeti urcsničevati zastavljene cilje, nekateri že imamo družine, nekateri jih še ustvarjajo ... upam, da gre vsem gladko od rok. Vsak dan pa mi pogled uhaja k šoli. Bili smo prva generacija, ki je v tej šoli gulila šolske klopi, in minilo je petnajst let. Kar tako, kot da bi pihnil veter in petnajst let se mi zdi tako kratka doba. Z urednikom sva prišla na idejo, da bi letošnja dva osma razreda povpra-šali, kako gledajo na šolo in kam se bodo odpravili po končani osemletki. Seveda sem se spomnila na tisto leto, ko sem jaz zaključila osnovno šolo Nekaterih učiteljev se še danes rada spomnim, vedno sem se razveselila, ko sem jih zagledala. Čeprav so tudi meni povzročali skrbi. Šola se ni nič spremenila (za tište, ki je že dolgo niste obiskali). Isti razredi, podobne razpo-reditve, nič novega, nič lepšega. Za začetek me je presenetila ignoranca in nespoštovanje večine učencev do učiteljev in do starejših ljudi. Med odmorom nisem opazila niti enega samega otroka, da bi učitelja vljudno pozdravil. Najprej sem posku-sila imeli kratek pogovor z učenci 8.a razreda. Pravzaprav so mc pozitivno presenetili, ker sem nekaj dni pred pogovorom slišala, da so posebej osmi razredi nevljudni, neprilagodljivi in zelo nevzgojeni. In najhuje, da izsiljujejo učence nižjih razredov, da jim jemljcjo denar in jih fizično kaznujejo, če se Ic-ti upirajo. Priznati moram, da name niso naredili takega vlisa. Morda se samo niso želeli izposlavljati, vendar so na vprašanja udgovarjali kar koreklno. Presenetilo me je, da jih gre velika večina naprej na gimnazijo, vendar so mi razlogi za to postali bolj jasni kasneje, ko sem se pogovarjala s svetovalko. Seveda imajo vsi otroci svojega priljublje-nega učitelja in najbolj priljubljen predmet, prav iako pa nekalerih predmetov ne marajo in seveda so tega krivi učitelji. Zatrdili so mi. da nikakor ne izsiljujejo mlajših, čeprav jim ves čas »ležijo«. Nekateri so priznali, da so bili pred leti tudi sami žrtve nasilnežev iz višjih razredov, vendar si zaradi strahu niso upali priznati slaršem ali učiteljem. Tudi obisk v 8.b razredu mi ni dal pričakovanih odgovo-rov, čeprav moram napisati, da seje videlo, da je ta razred bolj »živ« in nanj ne vpliva nobe-na avtoriteta ali obisk tujca. Dva zamudnika se zaradi svoje »napakice« ništa potrudila z opravičilom, ni se jima zdelo pomembno, da sta mogoče zmotila uro. Tudi ta razred ima svojega »favorita« med učitelji (le kdo je ta gospod Muha?), prav iako paje več predmetov, kjer se pogledi učiteljev in učencev na predmet nekako razhajajo. Je pa bistveno to, da so v lem razredu po nekaj ovinkih le priznali, da se včasih zgodi, da »premlatijo« kak-šnega malega težaka, saj se jih drugače ne da vzgojili. Tudi v tem razredu gre velika večina naprej na razne gimnazije. Po obisku obeh osmih razredov sem imela kratek pogovor tudi z go. Ksenijo Rojs Visko-vić, svetovalko na OŠ Trzin. Gospa dela tu že deset let in tudi sama opaža spremembo v motivaciji, v neupoštevanju avloritete, v vredno-lah (predvsem v nematerialnih), vsi ti temelji za uspešno in kvalitetno življenje se iz leta v leio slabšajo. Učenci so vedno bolj nepriprav-Ijeni za delo, niso zainteresirani za kakršnekoli predloge ... vendar je to vpliv v celotni družbi. Vzgojni ukrepi sicer obstajajo, vendar na nekatere učence ne vplivajo in jih starši ne priznavajo. To, da gre večina učencev na gimnazije, je bolj vpliv staršev kot pa raven znanja, in za nekatere bi bilo bolje, da bi še enkrat razmislili o svoji prihodnosli. Šola sa- ma seveda zaradi teh »anomalij« današnjega življenja ne more vplivati na učence, saj na samo vzgojo najbolj vplivajo starši. Kar podariš otroku do tretjega leta (spoštovanje do starejših ljudi, priznavanje avloritete, prijaznost, priljudnost...), najbolj vpliva na njegovo kasnejše vedenje in obnašanje, seveda pa tudi družba naredi svoje. Ni stvar vzgoje v tem, da otroku pustiš vso svobodo, ampak da ločiš razumne meje, preko katerih ne sme. Mar ni odraz nepozdravljanja in ignorance do starejših ljudi tudi odraz naše vzgoje? Ali kdaj pomislimo na to, da smo za vse krivi mi, ki smo pravzaprav za zgled našim otrokom? Tudi jaz sem daleč od ideala, čeprav se trudim. Je pa res, da vsi živimo drugačno življenje, ritem služba - dom -služba - dom...je daleč prehiter in veliko ljudi za to žrtvuje čas, ki bi ga v ideálnem svetu morali preživeti s svojo družino, v pogovoru. Pravzaprav je žalostno, ker delamo zato, da bomo družini omogočili lepše in boljše življenje, s tem pa se čedalje bolj medsebojno oddaljujemo. Ko nekoč končno napoči čas, ko smo vse že naredili, vse uredili, vse popredalčkali, sedemo doma na kavč in ugotovimo, da smo pravzaprav sami v družbi...in prižgemo televizor. Prepozni smo. Mene, priznam, pozdrav nekega učenca, ko grem mimo šole, preseneti, in vedno znova se sprašujem, koliko pravzaprav je še takih otrok? Se ne bi odločili in vsaj en dan poza-bili na vse zamere, da bomo samo en dan pozdravljali - ne samo starejših, ampak da bomo na splošno pozdravljali. V ponedeljek, po iziđu tega prispevka, na primer Vsaj poskusimo. Ce nam bo všeč, lahko to naredimo še v torek in v sredo ... Ne vem, koliko teh učcncev ve, da punce nismo smele prihajati v šolo naličenc in takrat seje nekaterim to verjetno zdelo neum-no. Ko pa se danes spomnim mojih učiteljic (dveh in vemo katerih), se mi zdi, da sta imeli prav. Mar ne veste, da ste lepi, ker sie mladi, ker nimate gub, ker imate še vse življenje pred seboj in vse ideale lahko še dosežete? Nuša Mata» Sprejeti šport kot način življenja Andreja Vrhovec Kavčič Slab mesec pred koncem šolskega leta je prav, da se spom-nlmo tudi na obšolske interesne dejavnosti, katerim na Osnovni šoli Trzin posvečajo veliko pozornosti. Na šoli je v tem letu delovalo sedem krožkov ln dva tečaja, kl se jih je bolj ali manj redno udeleževalo kakih 130 otrok, približno tretjlna vseh učencev. Za uspešno delovanje krožkov Je najbolj zaslužna mentorica šolskega športnega društva ln profesorica športne vzgoje Andreja Vrhovec Kavčič. Košarkarski krožek vodita nekdanja učenca Matjaž Erčulj in Go-razd Gorupič. Učenci in učenke predmetne stopnje so razdeljeni v štiri skupine (5.-6. in 7.-8. razred), svoje znanje pa preizkušajo na državnem Pionirskem festivalu. Športno plezanjeje od pridobitve plezalne stene pred tremi leti postalo eden izmed najbolj priljubljenih zunajšolskih aktivnosti. Krožek obiskuje po 20 fantov in deklet, njihove »spidermanske« sposobnosti pa razvija Studentka biologije in nekdanja tekmovalka iz Kamnika Maja Šuštar. A osnovni motiv ni tekmovalne narave. Andreja o načrtih za naprej pravi takole: »Naš cilj je, da bi se čim več otrok ukvarjalo s športom, ki naj ga sprejmejo kot način življenja. Ko enkrat dosežeš to stopnjo, ti ni več vrnitve. Je ena redkih koristnih odvisnosti«. Ob tem opozarja na nevarnosti sodobnega načina življenja. V dobi računalnikov in MTV-ja se otroci vse manj zanimajo za športno aktivnost. Motorične sposobnosti so očitno slabše kot pred leti, težave pa imajo tudi s pomanjkanjem koncentracije in motivacije, še zlasti pri vzdržljivostnih športih. Peter Zalokar Čeprav je doma iz Ljubljane, na-tančneje iz Šiške, jo veliko Trzincev dobro pozna, saj so pod njenim budnim očesom ude raztegovali mnogi izmed njih oziroma njihovi otroci. Andreja, nekdanja reprezentantka v srnu-čarskih tekih, je namreč na OŠ Trzin prišla že pred 12 leti, čeprav si je to zaradi njenega mla-dostnega videza kar težko predstavljati. Še težje, da imata s soprogom, nekdanjim športnim novinarjem in zdaj direktorjem smučišča na Veliki planini Sta-netom Kavčičem že 15 in 10 let stari hčerki, Mašo in Kajo. Če ste mislili, da šolska telovadnica ob popoldnevih sameva ali da gosti priletne rekreativce, ki se otresajo odvečnih (kilo)gramov, ste se zmotili. Prav zaradi omenjenih krožkov je v njej mogoče slišati otroški živžav prav vsak dan vse od 13. pa tja do 19. ure. Letos so po obiskanosti najbolj »in« košarka, plezanje in gimnastika, saj je vsak izmed njih přivábil po okrog 40 učencev. Pri tem gre izpostaviti, daje šola gimnastike 70-urni tečaj. Gimnastiko obiskujejo učenci nižje stopnje, vodi pa jo zadnja okrepitev v profesorskom kadru Jani Muha, ki smo ga v Odsevu že predstavljali. Podobno velja tudi za tečaj karateja pod vodstvom Franca Divjaka z OŠ Brdo, ki se ga udeležuje okrog 20 učencev. Poleg omenjenih delujejo še odbojkarski, strelski, atletski, namiz-noteniški in šahovski krožek, ki se jih v povprečju udeležuje od 8 in 12 učencev. K odbojki, ki jo vodi naša sogovornica Andreja, hodijo le dekleta. Strelske veščine pa mlajšim rodovom posredu-jeta Vinko Srečko in Damjan Klopčič iz dobro organiziranega Strelskega društva Trzin. Fantje in dekleta lahko izbirajo med zračno puško in pištolo. Atletski krožek, namenjen 3. in 4. razredom, izvaja profesorica Slavi Kozel. Namizni tenis za učence od 5. do 8. razreda vodi trener Miodrag Drljača iz Mengša, šahovski krožek pa člani šahovske sekcije pri Športnem društvu Trzin, vendar pa interes za kraljevsko igro iz leta v leto upada. Po besedah Andreje Vrhovec Kavčič bi lahko izvajali še kakšen športni krožek, aje največji problem v zmogljivosti telovadnice, težko paje tudi najti primerne ljudi za njihovo vođenje. Prostor-sko stisko nekoliko omilijo s postavitvijo pregradne stene, kar omogoča hkratno delovanje dveh športnih aktivnosti. Med redno Šolsko telovadbo stená deli učence predmetne in razredne stopnje. Že dalj časa se govori o gradnji prizidka k telovadnici, aje ures-ničitev le-tega malo verjetna pred uvedbo 9-letke v sezoni 2003-04. Zaradi kronične prezasedenosti telovadnice so se morali na primer odpovedati badmintonskemu in še kakšnemu krožku. Za teniške navdušence so sicer poskrbeli v športnem centru Taubi, kjer ima vsak razred na voljo po 10 ur brezplačne vadbe na leto. Trzinski učenci se v športnih spretnostih merijo na šolskih tekmo-vanjih. Na prvi stopnji tekmujejo proti vrstnikom iz devetih šol nekdanje skupne občine Domžale. Na drugi stopnji tekmujejo z učenci iz Kamnika in Medvod, tretja stopnja pa že poteka na državni ravni. Na šoli so v preteklosti že ustvarili nekaj »zvezdni-kov«, ki so si utrli pot v državno reprezentanco, na primer v atletiki (Tina Levičnik) in kajakaštvu (Jošt Zakrajšek), pa še kje. Na šoli ne manjka novih mladih upov, saj je OŠ Trzin na pravkar končanem atletskem pokalu za predmetno stopnjo pobrala sedem priznanj, od tega dve prvi mesti. Učenci OŠ Trzin so bili na atletskem troboju za nižjo stopnjo prav tako zelo uspeš-ni, zato se za příhodnost športa v Trzinu ni bati TRZINSKA POMLAD SEJE PŘIJELA P omlad, ki je za mnoge najlepši letni čas, se počasi preveša v drugo polovico, Trzinska pomlad pa bo trajala še kar nekaj časa, pravijo, da do začetka poletja. Mi pa smo prepričani, da bodo prireditve, ki jih prinaša trzinski festival, ostale v spominu obiskovalcev še precej dlje. Po prvih predslavah smo lahko vsi zelo zadovoljni, tako gledalci, ker smo imeli priliko videti in slišali nekaj res dobrih umetniških stva-liiev, izvajalci, ki so do zdaj še vedno na-leieli na dokaj dober obisk publike, in organizatorji, ker so predstave imele tako dober odziv pri obiskovalcih, in nenazadnje, ker so imeli tudi srečo z vremenom. Prva prireditev trzinskega pomladnega festivala je bil nastop veteranov Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Zelo posrečeno so nastop uvrstili med otvorit-vene nastope v kulturnem programu na Florjanovem sejmu. Publike je bilo tako neprimerno več kot lani in še zlasti mladi so lahko spoznavali, kako bogato folklorno tradicijo imamo. Rožanci so tudi ietos trzinsko publiko razveselili z ne-katerimi gorenjskimi in koroškimi pleši, v koreografiji dr. Brana Ravnikarja. Med plesalci smo v veselje opazili našega sokrajana Rada Zupanca, z njimi pa se je moral zavrteti celo trzinski župan g. Tone Peršak. Naslednjo soboto smo se na že tradicionalnem prizorišču představ Trzinske pomladi, pred lokali na Kidričevi cesti, lahko smejali kar dvema predstavama. Dober zna-nec Trzincev Ravil Sultanov nas je kot klovn zabaval v predstavi Kolesar. Svoje gage in norčije je končen skupine nekdanjih zabavljačev in pesnikov, kot sami sebe imenujejo in so si naděli ime po krompirju - Čompe. Gledalci, ki smo přišli na koncert igralca Ljubljanskega mladinskega gledališča Janeza Škofa in njegovih spremljevalcev, smo si tistega večera govorili, da imamo res krompir, da smo na taki predstavi. Čompe so res dobri, mogoče pa jih je k tako temperamentnemu nastopu spodbujal tudi dober sprejem pri publiki. Gledalci so bili tako navdušeni, da so po skoraj uro dolgem nastopu z burnim aplavzom pos-kušali od nastopajočih izsiliti še vsaj nekaj pesmi. Janez Škof se jih je usmilil z eno pesmijo, nazadnje paje pred mikrofon stopila nadebudna trzinska deklica, ki izhaja iz gledališke družine, in vsem podarila Metuljčka Cekinčka. Za pogumen nastop in lepo pesmico sojo poslušalci nagradili z bučnim aplavzom. Vse kaže, da bo greh izpustili katero od letošnjih představ trzinskega festivala. Gledalci pa morajo biti pozorni, saj zdaj predstave ne bodo samo pred lokali na Kidričevi cesti in ob 11. uri. Več představ bo letos tudi v starem delu Trzina, kar smo nekateri pri prejšnjih dveh festivalih po-grešali. M.Š. Ravil odlično popestril z nckaterimi impro-vizacijami, prav tako paje salve smeha sprožal voznik taksija v predstavi Taxi. Na-debudni voznik taksija Mihael je v svojo predstavo odlično vključil številne gledalce, ki so zelo profesionalno in prepričljivo odigrali svoje vloge. Predstavi, ki sta si sledili druga drugi, sta pritegnili sorazmerno veliko gledalcev, bili pa sta primerni tako za starejše kot za otroke. Mnogi, ki so si ogledali predstavi, so kasneje zatrjevali, da bi na takšne klovniade še radi prišli. Nerodno je bilo le to, da so istočasno v trzinski osnovni šoli potekale predstave dneva odprtih vrat šole. Mnogi so bili razdvojeni, kam naj bi šli. Navsezadnje so bili zadovoljni tisti. ki so šli v šolo, kot tisti, ki so prišli k lokalom na Kidri- čevi cesti. Prav bi bi- lo, če bi se prireditelji ludi v tem primeru uskladili tako kot teden dni pred lem. Naslednjo soboto, 18. maja, te zadrege ni bilo. Tisto uro je v Trzinu potěkal le PREMIERA PEPELKE P a a je končno přišel veliki pok ali pa, recimo, dan resnice. Ko zdaj sedim pred računalnikom, še ne morem reči, daje že vse nared. Niti ne še. Vendar bodo vaje trikrat tedensko verjetno prinesle kar dobre sadove. Naj začnem čisto na začetku, tam nekje februaija, koje še nastajal scenarij in ko so bili še gromozanski problemi z besedilom. V glavi sem imela že vse elemente, kadre. Tudi vloge sem žc razde-lila, seveda v mislih. In danes, ko stvar le še pilimo, se mi zdi, da so prav od prvega do zadnjega igralca vse vloge vsem pisane na kožo. Pa naj jih predstavim - naj enkrat začnem od zadaj: maček Lucifer -Lana Črnohorski, miški Pupek in Papek -Sašo Štih in Petra Bukovec, dobra vila -Maša Goriup, dvorni norček - Anabel Črnohorski, Pepelkin oče in kralj - An-draž Mimik, princ - Marko Mihalec, ses- tri - Lara Župan in Jana Golob, mačeha -Eva Mioč, glavno vlogo paje letos dobila Maja Gorenc. Ko je bilo vse nared, smo začeli z vajami. In ne boste verjeli, kako se je težko postaviti v vlogo dveh razvajenih deklic; miganje z ritko in prav posebna hoja ni kar tako od danes do jutri, tudi Evajc imela s hojo veliko probletnov. In pomislite, kje so časi, ko so se mladi v šoli učili valček in druge podobne plese. Ja, tudi s tem so bili veliki problemi; saj, kje pa ste videli dvor brez valčka? Vse to in še marsi-katere elemente, ki smo jih vadili kot po tekočem traku, so spremljali veliki navali smeha. In letos seje zgodilo prvič, da sem morala neprenehoma ponavljati: 'Tiše, tiše govori!!" Pa mislim, da nismo imeli težav s postavitvijo na oder le mi. Tudi Tanja je morala kar dobro napeti možgane, kako bu-čo začarati v voz in vse ostalo, kar še spada zraven. Vsem sem pustila, da pokažejo svojo do-mišljijo. Igor je izbral glasbo. Naredil pa je tudi nekaj priredb po Disneyevem zgledu. Alenki sem pri kostumih pustila čisto prosto pot in prav tako Tanji, vendar uskladiti seje bilo treba. To je bilo naše delo, sedaj pride na vrsto, dragi občani, le še to, da si vzamete čas in nas priđete gledat. Naj še enkrat ponovim datum, uro in kraj: 6. junij ob 19.00 v dvorani Kulturnega Drultva Franca Kotarja Trzin ter 12. junij ob 18.00 prav tako v dvorani KUD-a. Lepo vabJjeni ! ! ! Urša Mandcljc Trzinska folklora - PRVIČ ob dnevu osnovne šole Trzin Jeseni 1.2001 me je predsedni-ca Turistićnega društva ga. Jožica Valenčak povprašala, če bi bil pripravljen voditi otroško folklorno skupino na osnovni šoli Trzin. Z veseljem sem přistal, sicer s pomisle-kom, da bom poizkusil, kajti do sedaj še nisem učil folklore. Najprej sem začel razmišljati, kaj bi z otroki prikazali. Seveda folkloristi največ ple-Šejo in precej tudi pojejo, otroci pa se tudi radi igrajo. Na srečo sem pred časom obiskal 2-dnevni seminar za mentorje otroških folklornih skupin, kar mi pomagalo pri nadaljnjem delu. Največ pa sta mi nesebično pomagala z nasveti, konkrétními predlogi in z literaturo dva zelo priznana stro-kovnjaka s področja folklore (iz Mengša in Ljubljane), ki Pa sta želela ostati neimenovana. Prostor je zagotovila šola, največji problem paje bilo Pridobiti dovolj dobrega in sposobnega harmonikarja. Po nekaj razgovorih z raznimi narmonikarji sem bolj izobu-pa vprašal še Petro Trobec iz Zaloga, če bi bila pripravljena sodelovati. Ker je zelo dobra glasbenica in precej angažirana tako pri FS Emona iz Ljubljane kot tudi pri přiznaném ansamblu narodne glasbe, sem pričakoval negativen odgovor - toda rekla je, da lahko, in tako smo priče-li. Na prvi vaji 22.januarja 2002 je bilo 14 deklet in fantov iz 3. in 4. razredov. Od takrat imamo vaje vsak torek od 17.00 do 18.30, razen ob počitnicah. Najprej smo postavili program, po dveh mesecih (9.april) pa smo imeli prvo predstavitev (kot vaja, brez noš) v našem KUD-u pred letnim zborom Turis-tičnega društva. Za začetek imamo naslednje točke: - ples in pesem 'Trzinka'. - ples in pesem 'Lepa Anka in Hruške, jabuke ... ' - iz Bele krajine, prirejen za naše zmožnosti, - pesem 'Kdo, kdo ...', - pesem 'Trzinski smo fantje - igranje z izštevanko - Po približno 12 vajah, na katere je hodilo skupaj 11 deklet in 10 fantov, smo imeli prvi nastop ob dnevu šole (11. maj ) v fantastičnih NOŠAH. Naslednji nastop paje bil 24. maja v KUD-u Trzin. Mentor: Rado Župane Skupini deklet in skupina fantov v novih narodnih nošah PETER TROJANŠEK: PRI FINGRETU JE BILA GOSTILNA, TRGOVINA, POŠTA, TRAFIKA IN ŠE KAJ BI SE NAŠLO so začele veljati za sodobnejše trgovine.« G.Peter seje pri Trojanškovih rodil kot zadnji, šesti otrok. »Bili snio na pare. Najprej seje rodila deklica, nato fant, nato spet deklica in tako naprej, nazadnje pa sem přišel še jaz. Zanimivo paje, daje bilo v materini družini kar devet deklet. Zdaj so že vse pomrle, zanimivo paje tudi, da sta se kar tri poročile z gostilničarji. Ena na Ježico, kjer je bil včasih Tavčarjev dvor, druga pa v bližnjo gostilno Pri Ko-širju v Tacnu na drugi strani Save, tretja pa v Kleče v gostilno Pri Unku.« G. Peter se iz mladosti spomni, da dela ni nikoli zmanjkalo. »Mama je neprestano govorila: Delat, delat! Kar naprej samo dělat. Ves čas smo imeli tudi kmetijo in dela res ni nikoli zmanjkalo. Spominjam se, kako smo delali na polju in kako sem moral pomagat tudi pri drugih hišah. Veliko sem moral pomagati maminima sestrama, ki sta živeli v hiši ob cerkvi. Bili sta že bolani in sta potřebovali pomoč. Pomagali pa smo tudi pri Jezenskih, pri Grmonu in drugod. Po vojni pa so nam pobrali večino zemlje in kmetija je počasi propadla. Najprej so leta 1952 vzeli travnike, ki sojo potřebovali za kmetijsko posestvo na Pšati, čez tri leta pa še njive za posestvo v Jablah.« Vendar ni bilo samo delo. Peter Trojanšek se z veseljem spominja tudi veselih tre-nutkov, ki jih je ptrživel z drugimi otroča-ji v travnikih, ko so pasli krave. Spominja se še tudi, kako je Pšata včasih tekla drugače, nedalcč od njihove hiše, mimo sosednjejezenske hiše. V tistih časih je Pšata dostikrat poplavljala. »Koje začela prestopati bregove, smo vrata zadělali z gnojem in čakali, daje vodna ujma pone-hala. Mimo naše hiše je bil speijan jarek, ki je bil nekak vodni razbremenilnik inje proti župnišča, kjer zdaj prebiva moja sestra Stefka s sinovoma, snaho in vnukoma. Fin-gretovo hišo paje pred tem že kupil mamin oče. Že prej sta bili v tej, Fingretovi hiši, gostilna in tudi mesarija. Jaz se tega sicer ne spominjam, vendar so mi povedali, da je bila mesarija v gospodarskem delu hiše. Mama je včasih pripovedovala kako so se v gostilni ustavljali furmani, ki so vozili tod mimo proti Trstu ali na Štajersko. Hiša je imela velik hlev, da so lahko v njem prenoćili konje, ko-čijaži pa so šli spat na seno. No, to je bilo še v devetnaj-stem stoletju, takrat ko mije mama govorila o tem pa se žal za take stare zgodbe nisem preveč zanimal. Vem pa, daje imel ded prvi v Trzinu kolo, še tisto s prednjim velikim kolesom, zadaj pa manjšim. Spomnim pa se še, kako je bila med vojno v naši hiši nemška pošta. Kasneje, po vojni, so tam najprej odprli trafiko - Kotarjeva gospa je v njej pro-dajala cigarete in pa časopise - kasneje, ko so pri Matičku zaprli trgovino s špecerijo, pa so trgovino odprli v naši hiši, v tistem delu, kjer je zdaj Siemensovo podjetje. Trgovina je bila Napredkova, poslovodja v njej paje bil dolgo časa gospod Gubenšek iz Depale vasi. Pri prodaji mu je vrsto let pomagala tudi žena. Ko so odprli novo trgovino Emone, tam, kjer je zdaj Flisova trgovina, pa so trgovino pri nas zaprli. Ni več ustrezala normam, ki V Trzinu je kar nekaj domačij, ki bi lahko povedale marsikaj zanimivega o zgodovini našega kraja. Ena takih je do-mačija Trojanškovih, ki seji po domače reče Pri Fingretu. Za tište, ki ne vedo, za katero hišo gre, naj povemo, da stoji v bližini gasilskega doma, pravzaprav med gasilskim domom in blokom v katerem je okrepčevalnica Barca. Zdaj so v enem delu hiše poslovni prostori poslovalnice Siemensa. Pogovarjali smo se s sedanjim gospodar-jem Petrom Trojanškom, ki se spominja številnih zanimivosti iz preteklih desetle-tij in še od prej, vendar ne ve, kako je hiša dobila svoje hišno ime. »To je že stara stvar. Hiša je imela to ime že prej. Trojan-ški so prišli vanjo, ko seje moj oče, ki je bil z Dobena, přiženil v Trzin, v to hišo. Prej je bil par let v Ameriki, ko seje vrnil domov pa seje leta 32 poročil z mojo mamo, ki seje prej pisala Kvas. Njena družina je prej živela v hiši blizu cerkve, nas- SLIKA NCSCCA od Fingretove hiše, na travniku, kjer zdaj raste bodoči center Trzina, stale barake za nemške ujetnike, ki so delali na različnih deloviščih, predvsem v kamnolomu in pri gradnji cest. »Tu zraven so imeli kuhinjo. K našemu vodnjaku so prihajali po vodo. Kar dva sta přinesla kotel in vanj sta načrpala vodo, da so v njej kuhali hrano. Krompir, zelje in take stvari. V tistih časih sem veli-kokrat jedel kar pri ujetnikih.« Peter Tro-janšek se tudi spominja kako so po vojni delali cesto, tam kjer je zdaj glavna Ljubljanska cesta, nekdanja magistralka. Cesto so tlakovali z granitnimi kočkami. »Tišti, ki so tlakovali, so imeli posebne stoičke, ki so imeli le po eno nogo, da so bili mojstri na njih bolj okretni.« Sicer paje prvotna, stara cesta peljala bližje njihovi hiši. En del od Fingreta do Knoftra je še ohranjen. Otročad paje v povojnih časih imela precej zabave z vozički ozkotirne železnice, kije bila spelj-ana od kamnoloma do travnika pred Jezen-sko hišo. Po tišti železnici so iz kamnoloma vozili skale in gramoz, ob nedeljah pa so mulci potiskali prazne vozičke v breg vse do kamnoloma, tam so nato poskakali v vozičke in se spuščali po bregu. Pripeljali so se lahko skoraj do jezenske hiše. Kot pri vseh otrokih pa je tudi pri g. Petru del mladostnega časa terjala tudi šola. Najprej je hodil v Šolo v Trzinu, nato pa, ker v Trzinu ni bilo osemletke, še v Domžale, po osnovni šoli paje še tri leta v Ljubljani obiskoval lesarsko šolo. Po šoli seje zaposlil najprej pri Tesarju, potem paje kar 20 let délai pri zasebniku, zadnjih 16 let službe paje bil zaposlen pri Tamizu v Mengšu. »Leta 1998 je šio podjetje v stečaj in ker sem imel možnost, sem se predčasno upokojil. Zdaj sva z ženo Tilko oba upoko-jenca.« Poleg delà na vrtu jima dneve najlepše popestri vnuček Peter. Miro Stebe ob visokih vodah odvajal vodo v travnike. Sploh je bilo pod železniško progo več mostov, ki so dopuščali, daje narasla voda odtékala v travnike.« Fingretova domačija je stala v tistem delu Trzina, v katerem seje vedno kaj dogaja-lo. V bližini je bil gasilski dom, pri sose-du paje bila tudi gostilna Na jezu. V tisti hiši, ki je zdaj ni več, je bila včasih tudi trgovina. Vodila jo je Malka Colnar, gos-tilno paje sprva vodil njen oče, ki je bil nekaj časa tudi trzinski župan, kasneje pa je oboje upravljala Malka. Trgovino so po vojni zaprli, gostilno, kije bila med vojno zaprta, pa so v letih po vojni spet odprli se je še kar dolgo časa upirala propadu. Zan-jo sta skrbeli sestri Ivana in Malka, ki je vzdržala še najdlje. Šele, koje Malka umrla, je gostilna prenehala delovati. Sicer paje bilo takrat v Trzinu še več gosti-In. Peter se še dobro spominja, kako so s prijatelji zahajali v gostilno Na kasarni, nedaleč stran paje bila tudi gostilna pri Matjezu, ki sojo najbolj obiskovali tisti, ki so hodili na vlak. Fingratova domačija je v spominu starih Trzincev zapisana tudi po tem, daje Fin-gretov oče vozil gasilski voz. »Oče je imel dva konja in kadar je bilo treba, je pustil vsa druga opravila in konja zapre-gel v gasilski voz pa so šli. Ampak tisti voz je bil kar težak, saj je bila na njem \sa takratna gasilska oprema, zraven pa s" se peljali še gasilci. Gasilski voz pa so hkrati uporabljali tudi za pogrebe, da so "rnrle vozili na pokopališče v Mengeš. Za =asilske potrebe so imeli konji boljšo opremo, lepše komate, kot za na polje. Spolnim se, koiikokrat sem jih moral pred gasilskimi akcijami čistiti, tudi konjeje odo treba krtačiti in jim čistiti kopita. No, kasneje so gasilci dobili avto in konji niso bili več potrebni. Enainsedemsetega leta, «> je umrla mama, je oče imel še oba konja, potem je enega prodal, nekaj za er" paje opustil kmetovanje inje prodal se drugega.« x'arsikdo od starih Trzincev se mogoče udl še spominja, da so po vojni, nedaleč Intervju z uspešnimi podjetniki gospod in gospa Savič (SIMPS S d.o.o.) Vsi, ki se vsako jutro peljemo v službo v Ljubljano, opazimo moderno poslovno stavbo podjetja Simps'S. Pravzaprav se nisem spraševala, kaj delajo, s čim se ukvarjajo ... dokler me ni zagrabilo v križu. V pritllčju te moderne stavbě je namreč pravi, super opremljen in izredno lep Sanitetni center Trzin, oziroma na dolgo Spe-cializirana trgovina z medicinskimi pripomočki in zdravili brez recepta. delà sam povedal o svojem življenju in podjetju več, kot pa bi jaz lahko »izvlekla« iz njega z običajnimi vprašanj i. Torej ... začnimo! Podjetje Simps'S sta gospod Živko in gospa Slavica Savič ustanovila v letu 1990. Na začetku je v podjetju délai samo g. Savič, sedanji direktor, leta 1992 pa se mu je pridružila tudi gospa Slavica kot komcrcialna direktorica. Sama kratica pomeni Svetovanje, inženiring, marketing, prodaja, servis Savič. Začetki so bili seveda težki kot pri vsakem podjetniku, sčasoma paje postalo to zelo uspešno družinsko podjetje, ki združuje 34 zaposlenih različnih poklicev. Običajno se mi dogaja, da za vsakega so-govornika pripravim vprašanja, s katerimi se orientiram, obisk pri gospodu Saviču pa meje presenetil. Najprej naj omenim, da sem prepričana, daje delo v tako us-pešnem podjetju zagotovo v veselje vsa-kemu delavcu, prostori so světli, sodobni, poslovni, pa vendar vse deluje nekako domače. Še preden mije uspelo postaviti kakšno znamenito vprašanje »Kako dolgo pa že....,« mije gospod SaviČ z veliko entuziazma in očitnega veselja do svojega Simps'S Podjetje izdaja svojo revijo INFO, v kateri lahko preberemo precej stvari o vsakdanjem življenju, o težavah, ki nas pestijo, in o tem, kako lahko podobne težave rešimo. Leta 1990 so bili začetki precej negotovi in velik finančni zalogaj, oba zakonca sta pustila kar dobro plačani službi in se odločila za ustanovitev lastnega podjetja. Pogumno, in kot seje izkazalo kasneje, pa tudi izredno pametno. Ko paje g. Živko prvič videi digitalni merilnik krvnega tlaka, seje odločil, da bi to ponudil tudi kupcem. Za napravo so se v začetku zanimale predvsem lekarne, sčasoma pa so jih začeli kupovati tudi individualni kupci. Skozi te merilne naprave so ljudje začeli zaupati v podjetje in zakonca sta ugotovila, da bi s pomočjo medicinskih tehničnih pripomočkov lahko pomagala ljudem. K delu so pristopili profesionalno, med delom je čutiti resnost in predanost vseh zaposlenih. Njun moto je bil »narediti podjetje za vse življenje, zato pri delu ne srne biti napak in razhajanj«. Zaposlujeta ljudi iz bližnjih krajev, Trzinci imajo prednost, saj sta tudi v zasebnem življenju, po duši in po srcu, zavedna Trzinca. Ampak o tem kasneje... Prodajni program podjetja Simps S d.o.o. Ob pregledu revij, ki jih je izdalo podjetje, se mi zdi pomembno, da predstavim delovanje in nekatere izdelke, ki jih lahko dobite v podjetju Simps'S, saj se vsakomur izmed nas lahko zgodi, da bomo nekoč potřebovali te tako potrebne pripomočke. Pred enajstimi leti so naredili pionirsko delo na področju razbijanja tabuja pojma in-kontinenca. Inkontinenca je nehoteno uha-janje urina in/ali blata. Pojavlja se lahko v vseh življenjskih obdobjih inje zelo pogost pojav, saj doleti skoraj vsakega dvajsetega izmed nas. Zakonca Savič imata kar nekaj zaslug za to, predvsem s svetovanjem in informiranjem na tem področju in v dokazovanju, da to je bolezensko stanje in diagnóza, ki ima pravico dobiti pomoč iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Take težave lahko rešimo s pomočjo programa TENA, kjer najdemo pripomočke za oba spola vseh velikosti. S tem je veliko ljudem olajšano življenje v družbi. Gospod Savič mije povedal naslednjo lepo misel o Ijudeh: »Človek je od svojega začetka bitje, ki ga je potrebno spoštovati, in vsak človek, ne glede na to, daje lahko drugačen, je vendarle človek. Glede na svoj razvoj, razum, ki nam je bil podarjen, moramo sami skrbeti za kvaliteto svojega življenja. Pri nas ljudje običajno skrivajo svoje težave in se jih sramujejo, medtem ko Ijudje po svetu (predvsem Skandinavci) svoje hibe ne skrivajo in iščejo rešitve, ki jim omogoča-jo enakopravno življenje z ostalimi člani družbe.« Filozofija in temeljno načelo podjetja Simps'S paje, da iščejo in ponujajo takšne izdelke, ki ljudem pomagajo prikriti ah rešiti svojo težavo in da so vsem ostalim enaki. Med ostalim programom ponujajo tudi sisteme za preprečevanje in zdravljenje razjed zaradi pritiska ( preležanine) in za celjenje takšnih in podobnih ran. Sem spadajo razne zračne blazine, penaste podloge, blazine za invalidske vozičke in podobno. Poleg tega pa se ukvarjajo tudi z izdelki za učenje prve pomoči in za pomoč pri poškodovancih, izdelki za prekrivanje v operacijskih dvoranah, kirurškimi oblačili... V urejeni in dobro založenem Sanitetnem centru v spodnjem pritličju podjetja si lahko izberete različne pripomočke, različne merilce krvnega tlaka in termometre (za otroke je predvsem uporaben ušesni termometer), izdelki za osebno higieno Glavni kupci podjetja so predvsem bol-nišnice, domovi za starostnike, zdravstveni domovi, zdravstvne postaje in podobno. Zato v svojih revijah predstavljajo tudi te, poleg tega pa ob različnih prazno-vanjih v domovih za ostarele vedno pos-krbijo tudi za svoje prispevke in jim tako pomagajo. Z dejavnostjo in načinom delà so postali zanimivi za eminentne izobraževalne ustanove in skupine iz tujine jih pogosto prosijo za prikaz uspešnega družinskega podjetja, prihajajo pa tudi slušatelji Ekonomske fakultete v Ljubljani in GEA College. V stavbi imajo zelo lepo urejeno veliko predavalnico, kjer se pri prezenta-cijah in učnih delavnicah zbirajo razne skupine slušateljev, ki se želijo poučiti o uporabnosti različnih potrebnih izdelkov pri njihovem delu (medicinske sestre in podobno). Zakonca Savič tudi po nakupu izdelka skrbita za svoje kupce, saj za izdelke vedno preskrbijo tudi servisne storitve v času garancije in tudi izven le-te. Pomemben del tega posla je tudi svetovanje. Njihovo vodilo je »najprej kupee«, ni pa pomemb-no, ali je to bolnišnica, zdravstvena ustanova ali posameznik s težavami. Celoten kolektiv je zelo hitro povzel filozofijo razmišljanja in oba lastnika imata velik posluh za kreativnost vsakega posa-meznika. V podjetju je dobro in zdravo delovno vzdušje in kar je najpomembnejše, delavci se dobro počutijo med opravljanjem obveznosti. Družina Savič Ze 25 let živijo v Trzinu. V naš kraj so se preselili iz Ljubljane, ker je bila takrat pri nas zanimiva in predvsem cenejša organizacija gradnje individualnih hiš in jima je bilo finančno precej dostopna investicija. Kot novopečena Trzinca sta se hitro vklju-čila v družabno življenje krajanov, sta soustanovitelja planinskega društva, bila sta udeležena pri organizaciji taborov, gospod Živko je bil en mandat tudi pred-sednik PD Onger Trzin ter tudi član strel-skega društva, gospa Slavica pa je bila prvi predsednik sveta staršev v OŠ Trzin. ^o sta se odločila odpreti družinsko pod-Je,je, sta morala premagati veliko ovir in Preprek. Žal sta se zaradi obilice dela ne-. odtujila od vseh dejavnosti in aktivisti, saj seje ves čas potrebno trdo boriti obstanek na trgu. Zdaj, ko sta ostala je hišica v Trzinu samo še spalno zatočišče. Seveda pa obljubljata, da se bosta kasneje, ko bosta svoje delo predala mlaj-šim, spet vključila v družabno življenje do-mačega kraja. Kljub temu, daje prostega časa zelo malo, je gospod Savič član Lyons kluba Domžale. Ta dobrodelna organizacijaje bila ustanovljena v ZDA za pomoč slepim, domžalski Lyons klub pa sije za svojo ustanovo izbral šolo s prilagojenim programom Roje in največ njihove pomoči dobijo ti otroci, pa tudi za ostale pomoči potrebne ljudi se najdejo denarna sredstva. Ta se zbirajo s pomočjo prostovoljnih prispevkov članov, dobrodel-nih akcij in podobno. Gospa Savič paje članica društva SILA, to je organizacija žena tujih diplomatov in tuj-cev v Sloveniji, ki se ukvarjajo z dobrodel-nimi aktivnostmi. V tej organizaciji je le 5% Slovenk, ki predvsem usmerjajo dejavnost. SILA ne podarja denarja, ampak izbere ustanovo, ki potřebuje pomoč pri nabavi določenih proizvodov ali aparatur in SILA jim pomaga pri pridobitvi. Podjetje Simps'S je pomembna organizacija, in smo lahko veseli, da jo imamo v našem kraju. Ker zakoncema Savič sam Trzin in prebivalci veliko pomenijo, bo njuno podjetje organiziralo vsakodnevno mer-jenje krvnega tlaka, sladkorja in holeste-rola, če se bo le pokazalo določeno zanimanje za to. Seveda tu ne gre za ugolav-Ijanje diagnóze (to lahko naredi le zdrav-nik), je pa dobrodošla pomoč za vsakega, ki čuti potrebo po tem. Za dodatne informacije ali za to, da vam pošljejo izredno zanimive revije podjetja Simps'S, kjer boste prebrali veliko već o samem podjetju in o izdelkih, ki vam lahko bistveno pomagajo olajšajo vaše bole-čine, jih lahko pokličete na tel. 01-562-1350 ali pa se osebno oglasite pri njih. Vabita tudi skupine sokrajanov na popol-danska srečanja in klepet ob kavi, saj si želita imeti še več pristnih stikov s sokra-jani. Za konec naj še enkrat poudarim, da sta oba zakonca Savič izredno prijazna, komunikativna in očitno z vsem srcem predana svojemu delu in dobrodelnosti. Zato se jima še enkrat zahvaljujem za prijazen klepet. Nuša Matan URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA Vsi, ki želite prinesti svoje članke, slike, reklame, ali pa dati predloge za članke in teme, ki bi jih bilo potrebno obdelati, se lahko zglasite v času uradnih ur v našem uredništvu (vsako sredo od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu, Mengeška c. 22/1). V času uradnih ur je mogoče oddati tudi vabila za pn-reditve, obvestila in seveda tudi osmrtnice in zahvale. V času uradnih ur vam bomo prisluhnili in skušali na nek način ustreči vašim željam. Telefonski številki Odseva v prostorih uredništva na Mengeški c. 22/1 sta: (01)564 45 67 (01)564 45 68 ODSEV ODSEV Pravzaprav sploh ne vem, kje naj začnem. Najbolje je, da kar po vrsti, pa bo. Florjanov sejem Kot vsako leto smo tudi letos medse povabili prijatelje gasilee iz sosednjih društev, da bi skupaj praznovali ob godu našega zavetnika sv. Florjana. Za spremembo smo se, v primerjavi s prejšnjimi leti, zbrali pred gasilskim domom, kjer je letos potěkal Florjanov sejem. V spremstvu narodnih noš in Mengeške godbe nasje okoli 110 gasilcev odkorakalo v cerkev, kjer je bila maša za vse pokojne gasilce. prostoru. Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali oz. pomagali pri pripravi sloves-nosti, naj se zahvalim, saj sem v naglici prav gotovo koga pozabil. Regijsko tekmovanje Teden je hitro minii in že je bila tu sobota, in to precej naporna. Že zjutraj smo se z našim podmladkom odpravili v Mengeš, kjer je potěkalo regijsko tekmovanje. Fantje so bili res odlično pripravljeni, tako da smo na tihem računali na uvrstitev med prve tri. Na koncu so odločale desetinke, fantje pa so osvojili sedmo mesto, za kar jim je pot- smo lani med reševalno akcijo v IOC-i naleteli na neuporabne hidrante, smo vložili precej truda in energije, da bi stvari popravili. Možem iz JKP Prodnik, ki naj bi skrbelo za vodovodno omrežje in hidrante, smo pokazali vse okvarjene hidrante. Po njihovih zagotovilih naj bi bili vsi popravljeni, zato nasje stanje resnično šokiralo. Dějstvo je, da nekdo nekomu verjetno laže in da bi v primeru pravega požara spet lahko ostali brez vode. Nauk vsega skupaj je, da se lahko, dokler se ne prepričamo o resnič-nosti zagotovil drugih, zanesemo le sami Majski planinski izlet (18.5.): "Na Vel'ko planino res dolga je pot..." X T« okrat ... je šlo kot po maslu. Nobenih težav s prestavljanjem dneva odhoda. Vreme kot naročeno. Vodniki in otroci krasne volje. Vsi pogoji za dober izlet izpolnjeni. Aja! Kam smo šli? Na Veliko planino. Peš - da ne bi kdo slučajno pomislil, da smo se turistično prevažali z gondolo. Začeli smo v Stahovici, ... Pasje pečine ... Domžalski dom na Veliki planini. Okupirali smo travnat breg blizu doma in uživali v počivanju, valjanju po travi, prevalih naprej in nazaj in v lovljenju. Tudi tisti, ki Tudi pot, po kateri smo odkorakali, je bila druga, kot je to v navadi. Prijetno je bilo videti mnogo radovednih obrazov na ok-nih novo naseljenih stanovanj, ki jih je bržkone privabila godba. Po maši je sledilo družabno srečanje na prireditvenem rebno čestitati, še posebej pajim velja čestitati za prikazano borbenost in znanje. Medobčinska reševalna vaja V popoldanskih urah pa smo izvedli med-občinsko gasilsko reševalno vajo na objektu podjetja Baloh v IOC Trzin. Vajaje bila dobro načrtovana in izvedena. Na njej je sodelovalo kakih sto gasilcev in 14 gasilskih vozil. Vajo sta si ogledala tudi župan občine g. Peršak in poveljnik OŠCZ g. Rink. Kot že rečeno, je vaja uspela odlično, vseeno pa smo ob tem spet doživeli šo-kantno presenečenje. Zopet namreč ni de-loval hidrantni sistem v IOC-i. Po tem, ko nase in ne na besede drugih, pa čeprav so ti za tisto, kar naj bi naredili, plaćani. Tako seje spet pokazala nujnost nabave avtomobila z lastno zalogo vode. Mogoče se že malo ponavljam s tem avtomobilom, toda na žalost so razmere takšne, dajih ne moremo prikrivati ali olepševati ali mogoče celo zamolčati, saj bi posledično škodilo nam vsem in bi vodilo v še večji kaos. In ko smo že pri avtomobilu, naj povem, daje naša prošnja za zbiranje sredstev za dograditev avta naletela na razumevanje in da so se začela zbirati sredstva v ta namen. Prav tako smo odgovorili na vsa vprašanja oz. dali dodatna pojasnila za vse, za kar so nas prosili. Zbiranje sredstev se nadaljuje, prav tako pa smo vam za vprašanja na voljo osebno oz. na tel. št.: 01/564 46-60. Do prihodnjič pa lep pozdrav in NA POMOĆI predsednik Jože Kajfež PD JANEZ TRDINA MENGEŠ PRAZNOVALO 50-LETNICO Sosednje planinsko dništvo je maja praz-novalo zlati jubilej. Slovesnosti smo se udeležili tudi nekateri trzinski planinci. Ne samo, da so Mengšani naši sosedje -na nek način so tudi naši botri. 1'red dvaj-setimi leti. ko seje rojevala ideja o ustanovitvi trzinskega planinskega društva so Trzinci, takrat člani mengeškega PD najbolj zagreto podpírali idejo o ustanovitvi pD v Trzinu. Mengšanom ob visokem jubileju še enkrat iskreno čestitamo. =m : '■ < fi« ' . i* V m M is iiï™ WU m smo že inventar mladinskega odseka, se pri tem nismo 'šparali' in smo se otrokom pridružili pri norčijah. Z veseljem bi se še igrali, ampak čas je pri-ganjal k odhodu. Sestop ni bil ravno napo-ren, le nekateri smo bili proti koncu utrujeni in smo malce težje zdelovali zadnje metre poli. Ampak ob detektivskih zgodbah, ki jih je napletal in zapletal Tomaž je šlo lažje. Vas zanima, zakaj je neki gospod zakopal v puščavi umelno nogo, ki joje dobil po pošti? Pridite na naslednji izlet, pa vam bo vse jasno, kajti... zgodbe se nadaljujejo. IM 16. MLADINSKI PLANINSKI TABOR »JEZERSKO 2002 « ZA OSNOVNOŠOLCE od 27. Julija do 4. avgusta Prijavnice (tam boste našli vse potrebne podatke) lahko dobite v tajništvu OŠ Trzin Zaradi letošnjega velikega zanimanja še 5 prostih mest lil Dodatne informacije: (031) 570-533 (Emil) POMEMBNO OBVESTILO: Spremenjeni datumi pobiranja tabornine: 3. obrok: 12. 6.; 4. obrok: 17. 7. Vedno od 20. do 21. ure v društveni hišici (Ul. Rašiške čete 4)! UPRAVNI ODBOR PD ONGER TRZIN Občni zbor PD Onger Trzin je predsednika pooblastil, da izvede sestanke z všemi odseki PD in z rezultati seznáni javnost v Odsevu. Sestanki so bili sklicani aprila in maja. Novi Upravni odbor bo deloval po načelu, da Ie močni odseki lahko sestavljajo močno drušlvo. Ob tem seje pokazal problem Vodniškega odseka. V društvu sta v tem trenutku Ie dva registrirana in kategorizirana vodnika (poleg tega še en gorski vodnik), ki pa zaradi že prevzetih funkcij ne moreta biti načelnika VO. Zato bo letošnje leto nad VO bedel UO in predsednik. Predsednik Emil Pevec Tajnica Urša Košir Blagajničarka Martina Kralj Naielniki odsekov > Mladinski odsek Irena Mučibabić > Markacijski odsek Andrej Gril > Vodniški odsek / > Odsek za varstvo (gorske) narave Miro Stebe Gospodar (Janez Žnidar) Nadzorni odbor Janez Rupar (predsednik) Boštjan Kralj (član) Miro Stebe (član) Častno razsodišće Sandi Ćičerov (predsednik) Betka Konùna (članica) Nataša Kramar (članica) Praporščak Franc Valenčak Lelos bodo vodniški lečaj v Bavši ci obiskali trije člani MO. Bo pa potrebno pridobiti še koga od starejših, že izku-šenih članov, ki bodo pripravljeni po-prijeti pri zahlevnem in odgo vornem vodniškem delu. Največ energije pa bo društvo usme rilo v kvalitetno pripravo tekmovanja »Mladina in gore« januarja prihodnje leto. Pred nekaj dnevi je izšla knjiga »Zgodovina reševanja v gorah nad Kam- nikom« katere soavtor je tudi »naš« Miro Štebe. Kaj več o izredno obsež-ni, zanimivi knjigi pa v eni od pnhodnjih številk Odseva 3. SAHOVSKI TURNIR OBČINE TRZIN dne 19.5.2002 Končno stanje (rtelna lestvica) 1. Krumpačnik Domen 08.05.66 2. Čepon Dušan 21.06.61 3. Pavasovič Duško 15.10.76 4. Srebrnič Vojko 07.12.48 5. Skok Boris 12.02.56 6. Kragelj Igor 06.09.73 12. Kosir Pavla 12.04.42 16. Ivić Predrag 25.05.46 19. Jukan Nesib 01.04.69 24. Hozdič Idriz 04.10.68 26. Štete Janko 29.04.45 27. Bajec Borul 17.08.58 32. Banli Gregor 19.11.76 37. Župane Rado 30.10.50 41. TekaucSamo 14.05.62 48. Tekauc Aleš 30.10 92 Tit ELO LRat FED Točke IM 2383 2337 SLO ŠKGriže 7.5 B+21 W+38 B+14 W- 3 B+ 6 W+19 B+ 4 W+ 2 B= 5 MK 2220 2218 SLO ŠD dr.Milan Vidmar Ljubljana 7 B+36 W+10 B+ 7 W- 4 B+ 9 W+ 3 B+ 5 B-1 W+14 GM 2567 2488 SLO ŠK Nova KBM Kovinar Maribor 7 W+18 B+13 W+ 5 B+ 1 W- 4 B- 2 W+12 B+14 W+ 8 MK 2206 2255 SLO ŠK Nova Gorica 7 W+28 B+12 W= 8 B+ 2 B+3 W+14 W-1 B+17 B= 6 MK 2096 2170 SLO ŠD Vele Domžale 6.5 B+29 W+20 B- 3 W+15 B+10 W+ 6 W- 2 B+11 W= 1 FM 2262 2196 SLO ŠD Šentjur 6 W+26 B+23 W= 9 B+ 8 W-1 B- 5 W+18 B+19 W= 4 WM 1843 SLO ŠD Vele Domžale 5.5 B+46 W- 4 B+37 W+29 B-19 W+25 B- 3 8+15 W= 9 I 1554 SLO ŠD Trzin 5 B=17 W+27 B=19 W=20 B+7 B= 8 W-11 W+22 B-10 III 1833 SLO ŠD Trzin 5 W+48 B=11 W=16 B+41 W+12 B-1 W= 8 W- 6 B=18 1590 SLO ŠD Trzin 4,5 W- 9 B-48 W=23 B+21 B=17 W+22 B-14 W=20 W-13 III 1721 SLO ŠD Mengeš 4.5 B- 6 W+46 B-20 W+31 W-21 B=41 W+38 B-18 W+36 III 1910 SLO ŠD Mengeš 4.5 W-30 B-16 W+47 B+32 W=18 B-20 W-36 B+38 W+40 1505 SLO ŠD Trzin 4 B-10 W+36 B-21 W-27 B-38 B-M6 W+35 W+42 B-22 1629 SLO ŠD Trzin 3.5 W- 8 B+43 W-12 B-22 W+48 B-13 W-31 B+45 W=39 1500 SLO Trzin 3 B-15 W+42 B+45 W-19 B-34 W=26 W=23 B40 B-35 1500 SLO Trzin 1 B-19 W-24 B-42 W-44 B-37 W-40 VJ45 B-47 B-46 Buch W-We M Buch 41.5 52.0 0.93 42.5 54.0 1.15 42.0 54.5 -0.65 41.0 52.5 0.79 41.0 52.5 0.74 39.0 51.0 -0.84 34.5 43.5 0.91 36.5 47.0 3.74 35.5 44.0 0.59 35.0 41.5 2.61 29.5 37.5 0.18 29.0 35.0 -2.52 29.0 36.5 2.20 29.0 35.5 -0.55 28.5 36.0 0.66 22.0 28.0 -2.24 Švicar* 5.4 by Ales Drinovec Sodnik: Poglajen Franc 9 kol švicar; igralni čas: 15 min Za izvedbo turnirja smo dobili nekaj lepih prispevkov spon-zorjev (Buscotradc d.o.o., Občina Trzin, Banka Domžale (poslovalnica Trzin), mesarija Arvaj, trgovina Flis, Enorma d.o.o.). Med igralci smo imeli celo 1 velemojstra (Pavasovič Duško), člana slovenske olimpijske re-prezantance. Zmagovalec turnirja Krumpačnik Domen je dobil nagrado 50.000 SIT. Nagrade so dobili še igralci od 2. do 6 mesta, najboljši do ratinga 1700 (Ivić Predrag, Trzin), najboljši do ratinga 1950, najboljša ženska, mladi do 14 let in do 18 let (račun pri banki v znesku 15.000 SIT), najboljši domaći igralec (član ŠD Trzin ali doma iz Trzina -Jukan Nesib), najboljša mladinka in najboljši veteran. Na koncuje naš župan g.Peršak podělil lične pokale za l.,2. in 3. mesto, najboljši ženski in najboljše-mu mladincu. Posebej bi pohvalil najmlajšega igralca Takauc Aleša iz Osnovne šole Trzin, ki je zbral koraj-žo, přišel in zmagal 1 partijo. Tudi njegov oče zasluži čestitke za 2 zmagi in 2 remija. Po kon-čanem tumirju je za dobro raz-položenje poskrbela skupina Veseljaki v nepopolni zasedbi, pa vendar so Grega (kitara iz Trzina), Janez (harmonika iz Ljubljane) in Mitja (pozavna iz okolice Slovenskih Konjic) pripravili več kot 4 ure dobre in raznolike glasbe. pripravil Župane Rado _- * 'švicar'je sistem igranja šaha M turnirjih, ko računalnih po posebne m t.i. švicarskem sistemi določa . pare igralcev. V našem primeru se je igralo 9 krogov. računalnikje izbrat 9-krat pare glede na rating igralca in trenuini rezultat. Na sliki iz desne proli leve - prejemniki pokalov (razen seveda našega župana): Peršak Tone, Košir Pavla, Pavasovič Duško, Krumpačnik Domen, Čepon Dušan in Budkovič Tine ODSEV VISOKA TRAVA »Jože, slikaj /.a Odsev to svinjarijo, ta gnoj na cesti, to visoko travo!« To so vsebine mojih dnevnih srečanj s Trzinci. Vzamem fotoaparat in »letim« na mesto »zločina«. Fotografiram zaklonišče na Kidričevi, blizu županove hiše, in čakam s fotografijami na naslednji Odsev. Nato razmišljam, kaj naj sploh s temi fotografijami. Vem, da ima občina sklenjen dogovor za redno košnjo trave. Trava pa raste in Trzinu daje vse gfadno tekmovanje: Kakšen znak se skriva v skrivalnici na fotografiji? Prvi nagrajenec bo za nagrado dobil enomesečno brezplačno košnjo na občinski zemlji v Trzinu. Kdo od občinske "Prave bo vse skupaj nadzoroval, pa še ne vemo. Važno je, da bo n leP- pa naj »košta«, kolikor »košta«. J.S. Trzinsko tihožitje ali predlog za fotografijo leta ali vsaj za naslovnico Odseva OBISK ŽELEZNE JAME Ker nam je na straneh, kjer smo predstavili prireditve Florjano-vega sejma zmanjkalo prostora, objavljamo na tem mestu dve fotografiji, ki prikazujeta, kako se je odvijal obisk gostov iz Štajerske. Gostje so si ogledali Železno jamo, prav tako pa so bili navduše-ni nad Jamarskim domom na Gorjuši. bolj divji in zaraščen videz. Pa zakaj so me poslali ravno na zaklonišče? Saj res, ker je hrib inje bolj težko kositi. Pa zakaj sploh kositi, če je pod njim zaklonišče? Zadnje mesece nam grozijo z Natom, in če nas bo Nato napadel, in če IHRSSBSK^ trava nepokošena, bo zaklonišče bolj skrito in zadetki Nata bodo zagotovo SaS^-l^ ! slabši. Vsl'V' " Nekaj povsem drugega pa je na drugi tejBB&'aMMgt strani Trzina, kjer lahko razpišemo na- l.e srce in duša ve. kako boli, ko le več ni... ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete MARIJE DOLINŠEK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, čebelarjem in gasilcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala patronažni sestri Vidi in dr. Hacetu za pomoč v času njene bolezni in gospodu župniku Pavlu Krtu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Jaz sem imel le svoje prazne roke; v nje sem lovit le, življenje, in ko v tihi lugi sem srebal le, si teklo mi skozi prste. A. Gradnik ZAHVALA za SREČKA BROJANA Ob izgubi dragega sina in brata se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem in sokrajanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v Mengšu. Še posebna zahvala Občini Trzin za velikodušno pomoč ter g. župniku Pavletu Krtu za globoko občutene poslovilne besede in pogrebni obred. žalujoča mama Zinká in brat Zvone ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame AMALIJE - MALCI VOUK. se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se Žerjavčkom, gospodu Ipavcu in gospe Anici Kvas iz Društva diabetikov Domžale za občuten govor ob slovesu, gospodu župniku Pavlu Krtu za opravljen obred in tople besede slovesa . Iskrena hvala stanovalcem Ljubljanske 12 b , Pernetove in Košakove ulice ter njenim prijateljicam in prijateljem iz Trzina. Njena družina Spo m in... Edini, ki ostane močan nad vsem: edi ni cvet, ki ne o vene, edini val, ki se ne razbije, edi na luč, ki ne ugasne. (Jimenez) Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrovsem, diamanfni lesk na snegu sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamah i ptić prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. Vse ima svoj čas in vsak o pravěk ima svojo uro pod nebom; je čas jokanja in čas smejanja, čas žal ovan ja, čas objemanja in čas, kose vzdržišobjemanja, čas molčanja in časgovorjenja, čas rojstva, čas smrti. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je več no in nikdar ne more umreti. (S. Makarovi' Y OĐSEV IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 04. 04. 2002 - TATVINA PLOČEVINE IZ IC TRZIN Tatovi hitro najdejo lahko dostopne kraje. Tokrat so iz nezavaro-vanega dvorišča podjetja v Špruhah ukradli 35 plošč iz nerjaveče-ga jekla, velikosti 200 x 100 cm in debeline 1 mm. Vrednost plošč je 200.00,00 SIT. 09. 04. 2002 - PRIJAVILA PRETEP, POŠKODBE SI JE PRIZADEJALA SAMA Mladoletnica je prišla na policijsko postajo skupaj z zakonito zas-topnico in prijavila, da jo je v Trzinu pretepel in poškodoval neznan fant. Celo opisala gaje, policisti pa so kasneje z zbiranjem obvestil ugotovili, daje lagala, saj sije poškodbe prizadejala sama. Le kaj jo je napeljalo k takšnemu ravnanju? 14. 04. 2002 - RAZBITO STEKLO NA LOKALU Objcstnost ne pozna meja. Na Kidričevi ulici v gostinskem lokalu je nekdo razbil termopan steklo velikosti 255 x 95 cm. Lastnika je oškodoval za 75.000,00 SIT. 21. 04. 2002 - INTERVENCIJA V ZASEBNEM PROSTORU Služba je včasih še posebno težka. V sporu se znajdejo celo ne-govalke. To seje zgodilo na Ljubljanski ulici. Prerivala pa se ni negovalka sama, ampak skupaj s starejšim občanom. Predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške bodo policisti podali za oba. 28. 04. 2002 - ČUDEN NAČIN PLAČILA Naslednja dogodivščina me je spomnila na šalo, ki pravi tako-le: »Kaj rečeš ženski, ki ima dve modri očeši? Nič, saj ji je bilo že dvakrat povedano.« V naši zgodbi paje v igri taksist, ki je od četverice potnikov zahteval plačilo. Pripeljal jih je do gostinskega lokala, ko pa bi morali plačati, so vozilo zapustili in odkorakali v lokal. Taksist je spoznal njihovo namero, zato je enega od njih pravočasno zadr-žal in zahteval plačilo za opravljeni převoz. Dobil je le 1.000,00 SIT. Plačnikje rekel, da nima več denarja, inje obljubil, da mu bo preostali znesek izročil naslednji dan na istem mestu. Res je přišel v spremstvu prijateljev in taksistu izročil še 1.000,00 SIT, ta pa mu je povedal, da to ni dovolj. Takrat gaje eden izmed dol-žnikovih prijateljev udaril po obrazu in mu na ta način povedal, daje že dobil dovolj plačila. 28. 04. 2002 - OBVESTILO O ZAKLANI SRNI Srno je pokončal pes na Ulici Rašiške čete. Ugotovili so, daje lastnica psa neprimemo zavarovala, saj je ušel iz ograjenega prostora. Zoper njo bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. VPO ČISTILNI SERVIS!- STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • TALNIH OBLOG » OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI-) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA... IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! U clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@siol.net Preko sto let staro služnostno pot so pred kratkim nesramno zaprli. Franci, Jaka in Slávko bodo morali s helikopterjem na njivo. Franci Kurent 15. 04. 2002 - TATVINA SKIROJA Na Kidričevi ulici pa res ni dolgočasno. Nek lopov, ali pa bolj verjetno »lopovček«, je izpred gostinskega lokala Olimpik občanki ukradel skiro znamke Scooter, srebrne barve. Kupila sije »ta dra-gega« in je ob 25.000,00 SIT. 16. 04. 2002 - VLOM V PODJETJE Nekaterim vse prav pride. Sploh ili pomembno, kaj ukradejo, glavno, da kaj zaslužijo s prodajo. Nekdo je vlomil v prostore podjetja tako, daje vstopil v stavbo v nedograjenem delu stanovanjske hiše, přišel do pisarne in naprej v delavnico. Tam je vzel stroj za rezanje pločevine in varilni stroj. Oboje je prinesel v pisarno, vendar mu iz notranje strani ni uspelo odpreti vrat na vzvod. V tistem hipu si je premislil, pogledal okrog sebe in se odločil, da bo raje pobegnil z računalnikom in tiskalni-kom. Stroje je pustil kar v pisarni. Danes moramo biti Ijudje prilagodljivi in iznajdljivi! 17. 04. 2002 - ŠE EN VLOM V PODJETJE Na Mlakarjevi ulici pa si je nekdo postregel z materialnimi sredst-vi podjetja, ki se ukvarja z zavarovalništvom. Uslužbenci ne bodo več poslušali glasbe, saj je izginil glasbeni stolp. Sprašujem se, kakšne podatke so izgubili, ko so ostali tudi brez prenosnega in osebnega računalnika. Upam, da kovačeva kobila ni bosa in da so vse predmete dobro zavaravali, saj so skupaj vredni kar 1.500.000,00 SIT. VftOČA STRAN Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, k. pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o lem obvestijo. Viočo stran ureja Tanja PrelovŠek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.st. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! _ ____ 2.6. Turistično društvo Trzin 6.6 19.00 KUD F. Kotar Trzin 8.6. 6.40 I'D Onger Trzin - Mladinski odsek 13.6. Društvo upokojencev Žerjavčki 22.6. Društvo upokojencev Žerjavčki 24.6. Turistično društvo Trzin 24.-28.6. Društvo prijateljev mladine Zaključek Društvo prijateljev mladine šol.leta Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Društvo upokojencev Žerjavčki NAPOVEDUJEMO: PD Onger Trzin - Mladinski odsek PD Onger Trzin - Mladinski odsek Društvo upokojencev Žerjavčki 29.6. junij 27.7.-4.8. avgust oktober Pohod po trzinski peš poti Otroška predstava Pepelka Kamniški vrh (lovska pot) Izlet splavarjenje (nepreklicno) Ogled operete Ljubljanske opere - F.Lehar: Vesela vdova, v poletnem gledališču Studenec Kresovanje ob državnem prazniku Počitniške športne aktivnosti Obisk v mali šoli - za uspešen zaključek Gasilska veselica Organiziran polet z balonom Mladinski planinski tabor »JEZERSKO 2002« Dijaški in Studentski planinski tabor Ogled dramske predstave v Lj.drami: Četrta sestra (satirična komedija) Opel Corsa postavlja merila. I Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT OPELe POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC. Domžale, tel. 01/ 721 60 92 (prodaja vozil), tel. 01/ 721 53 33 (servis) Obvestila: , , t . > Društvo prijateljev mladine vabi vse mlade in mlade po srcu na druženje ob glasbi in plesu vsako nedeljo ob 19.un v dvorani KUD Trzin (voditelja: Darinka in Janez Grad). > V društvu prijateljev mladine bodo otrokom ponudili možnost za kopanje v domžalskem bazenu v mesecu juhju m avgustu (karte za obisk bazena). > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim rudi pridružiti v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 1 ó.uri v bar BOR. Tostonova 69,1234 Mongoš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 AVTOMATSKA VRATA olshop@siol.net Z DALJINSKIM ODPIRANJEM http://WWW.olshop-Sp.SI SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA I Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI OQ9 OBVESTILO Izvedba prireditve Otroška olimpiada in Tek v spomin na Petra Levca je zaradi tehničnih težav prestavljena iz meseca junija v mesec September. Hvala za razumevanje! Športno društvo Trzin RTV SERVIS GORENC s.p. telefon: 01 564-17-91 Ljubljanska 44, Jrzin GSM: 041 644 - 121 Popravila: - TV sprejemnikov, ^ - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike ODWO SUDSTVO IN TRCOV/^ ' MARINA f Šivamo vse vrste oblačil po meri, tudi za liste, malo močnejše. Vašim oblačilo.« od katerik se nočefe m nočete poslovHi, Icikko pokrpamo lukn|e, zamenjomo zudrgo, zarobimo, skrajšamo. Prodaja..,o ali izposojamo poročne, krstne m obkajilne obleke. /Najdete nas na Liparjevi v Mengšu, kjer imamo odprto vsak delavnik med 15. in 19- ">'o Ob sobotak, nedeljak >n praznikik ne delamo. Telefon: 01/7239-161 GSM> 031/552-6H9 OPTI BRIG Bukovčeva pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulističrvi pregled ■ veliko izbiro okvirjev H«*9*® Ib ** kakovostnih stekel ^ sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.80 do 12. ure ' »i» ^ * j i - ■ + m domžale ZEMLJE, K0MP0STNE MEŠANICE ... Fino presejanl komposti, zemlje in zemljake me&anlce za vrtove, zeleniće, grmovnlce, topje grede, lončnice in druge namene, PRIČAKUJEMO VAS OB DISKONTU VKL.B V JAR*AH PRI DOMŽALAH _Qň lifififeafl- PROF LGARN FOTEU DVOSED PROF L LATOFLEX (Scdal 06cm 10? cm 142c.ii "S50«ni ILAGO kjer za vas po ze/o ugodnih cena h: fen frizura 1900 Sil striženje « frizura 3700 Sil bnrvanje it frizura 4000S/r ii z vrhunsko /asno kozmetika Schwarzkopf ter strokovnin znanjem poskrbino za vaš urejeni videz. Obiščite nas lahko vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah ob 8. do 12. ure. Maročite se po telefonu 04/ 502 /. Vabljem V poletom cm m nudim pest/o IéI/û wsuiíiůíiktef ûstâh mà Mut odprto: torek - petek od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00, ponedeljek zaprti ±015644600 SUPER! VELIK IZBOR SEDEZIUIH GARNI ■ 1QS BREST- Tapetnistvo d.o Sedež: Jemčeva 45A, 1236 Ti Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Cerkn tel.: 01 709 03 00, fax: 01 709 69 SALONA (».tarom Trunu n Pođekra|n,ko)ODPRTA: obdalovnikih od 7.do 10 , sob. od0. do 13 uro Vabimo vas v frkerski studio '"pitná,"]) VifHóŽ na Kidrićevi 6 v Trzbu Zakaj ehnicni pregledi v obrtni trzin? Loren Line & POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol net Čistilni servis primož Zore c s .p Depalavas lomžale let.: 01/ n J : 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 čistimo: • vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi :■!■ >:lne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pndemo na i. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih Ûstilm soi amo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem. Ocprto im, sak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. Trgovina "Zastopnik" Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin Vabimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago: • tekstil • kozmetiko • avdio-video kasete • filme za fotoaparate, baterije • namizne prte • pijačo • darila • vse za šolo • obutev • blago za gospodinjstvo • in vedno nekaj novega - neprićakovanega! Cene so zelo ugodne, ker je blago carinskega porekla. Na pročelju naše trgovine smo odprli avtomatsko videoteko "videomat" V njej si lahko sposodite in ogledate preko 400 filmov v klasićnem videu in DVD formatu. Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: Kdor bo přišel z Odsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa - brezplačno. Videoteka deluje neprekinjeno 24 ur na dan. Vpisujemo od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. m KUIULKliO/i OLJA Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin: - izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalaci), - ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno, - najem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina, - pridobitev soglasij, - izdelava notranjih plinskih inastalacij, - dobavo in montažo plinskih peči, - dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank, - sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna, - pooblaščen servis Junkers. Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!