Leto 1926.
Izdaja; Župni urad v Tržiču.
Za november.
:Izhaja zadnji teden v mesecu:

ZA TRZISKO ŽUPNIJO
: Posamezna številka stane 2 Din.i
Kristus KraSj.
Naša občinska pisarna je dobila nove, lepe prostore. Nekatere dobre duše so mislile, da bi bilo primerno, če bi v občinski pisarni ali v sejni dvorani visela na steni tudi kaka obesi —! In tako je slika priromala v župno pisarno in se bo božja sliika. Kupile so v ta namen lepo, umetniško sliko: Kristus na križu, posneto po znamenitem umetniku van Dyku. Miisiile so si pač, da bi ne bilo morda komu prav, če bi se radi tega obremenil občinski proračun in so kupile sliiko z lastnim denarjem in jo darovale občini pod pogojem, da se obesi v občinski pisarni. Slika je torej prišla v občinsko pisarno, tam pa je čakala v kotu ali Bog ve kje mesece in mesece na odrešenje. Posvetovanja med merodajnimi krogi so pač morala trajati zelo dolgo, ali naj se obesi ta ^jlika, v občinski pisarni ali ne —! Tako težkega vprašanja najbrž še niso imeli pred sebo-j! In končno so se odločili, da se slika ne obesila kam drugam v trajen spomin poznejšim rodovom na ta dogodek--.
Tako je torej golo dejstvo! Kako se je ta odklonitev križa za občinsko pis.arno med merodajnimi krogi utemeljevala, ne vemo natankoi. Slišalo pa se je. da je nekdo to odklonitev zagovarjal tako-le; »V naši državi so vse vere jed-nakopravne, Kristus na križu se ne sme izobesiti v občinski pisarni, ker bi bilo to izzivanje drugih ver —!!«
Kolikor vemo, so v Tržiču vsi prebivalci kristjani, med temi tudi par protestantov, ki: gotovo tudi čaiste Kristusa — morda še bolj kot kak katoličan, ki ni več katoličan; pred kratkem je bil tu tudi ndki tu rek, ta bi se goitovo tudi ne bi bil razburjal radi tega, ker je i talk že mislil prestopiti v katoliško cenkev, pa končno tudi turki časte Kristusa, sicer ne kot Boga ampak kot velikega preroka. Torej niti noben turčin v državi se ne bi nad tem zgledoval--!
Kje je torej temu vzrok?!---
Naslov temu članku sem dal Kristus Kralj! Jezus Kristus je naš večni Kralj, Kralj viseli kraljev. Kralj vseli svetov, Kralj vseli vekov. Kralj vsega človeštva.
Ko bi v občinski pisarni odkloniili sliiko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, bi bilo tO' gotovo nad vse sramotno za celo občino, sramotilno za kralja itn državna oblast bi morala tak občinski cidlwr razpustiti in krivce radi razžalje-nija Njegovega Veličanstva kaznovati, za kar je predpiisana kazen več let--! Kristus pa je Kralj in Gospod tudi našim kraljem--!
Samo ta dogodek v kraju, ki se vendar ponaša s tem, da je katoliški, da je krščanski, je jasna priča, kako potrebno je bilo, da je začel sedanji sv. oče Pij XI. klicatii v spomin vsem narodom, da je Kristus naš Kralj, kateremu smo vsi v v.sem življenju podložni, kate'rega smo dolžni kot Večnega Kralja častiti.
Ko je lanscko leto izdal sv. oče Pij XI. encikliko o Kristusu Kralju in določil tudi poseben praznik v češčenje Kristusa kot Kralja, je ipiisal neki slovenski, li'st, da gre tu le za kleri'kaliizem, za vlado cerkve in duhovščine. To je stara in ogloiiena fraza, ki jo nasprotniki krščanstva rabijo za to, da pokrivaju svoje krščanstvu sovražne namene in načrte. Nc bom tajil, da je možno, da tu pa tam kak posamezen duhovnik ali škof posega v zadeve, ki ga kot duhovnika ne brigajo in si morda tudi preko svojega poslanstva prisvaja kako ob-
last, ki nni ne gre; zakaj bi tega ne priznali; poisamezniki se lahko pregreše tudi v tem oziru! Toda cerkev kot taka ne išče svetne oblasti za; se, se noče vtikati v čisto posvetne zadeve. Gotovo pa je, da morajo biti Bogu, Kristusu, Večnemu Kralju podložni vsi: vsi vladarji, vse vlade, vse države, vsi narodi ?n če niso, so zavrgli Boga, so, se dvignili proti njemu in On jih bo sodil.
Vsi ljudje in še posebno vladajoči bi morali v vsem svojem delo,vanju izpolnjevati božje zapovedi. Za vladajoče še bolj kot za druge tudi velja: Veruj v enega Boga, moli ga, ne
kradi, ne ubijaj--! In če se ti ne drže božjih zapovedi,
potem trpe narodi gorje, krivico in z vladajočimi tudi kazen. Ker vladajoči krogi niso poznali zapovedi: ne kradi, ne ubijaj, je moral ves človeški, rod iti skozi pekel svetovne vojne.
V moderni demokratični dobi pa ljudstvo voli vlade in če izvoli take, ki ne poznajo Boga, ki nočejo priznati Kristusa za Kralja, ne njegovih zapovedi, potem so narodi krivi sami, da se v javnem življenju ne izpolnujejo božje zapovedi, da tisti kradejo in ubijajo, ki bi morali predvsem braniti pravico in življenje. Od kod toliko korupcije po državah: ker v javnem življenju ne vlada Kristus Kralj!
Praznik Kristusa Kralja ne propagira kakega klerika-lizma ali vlade cerkve in duhovščine v čisto posvetnih vprašanjih, kliče pa v spomin vsem vladajočim, da je nad njimi Vladar, kateremu so podložni, po katerega zakonih so dolžni vladati in voditi narode; praznik Kristusa Kralja ne oznanuje narodom v demokratični dobi, da naj se uklonijo pod kako duhovsko komando v gospodarskih m čisto političnih vprašanjih, kliče pa jim v spomin dolžnost, da smejo, — kolikor sami odločujejo - postaviti na vodilna mesta le take može, ki pri'znajo Kristusa za svojega Kralja, da jim ne bodo metale njih vlade križev iz šoli, sodišč in občinskih pisarn, da si ne postavljajo vlad, ki bodo uničevale Kristusovo kraljestvo na zemlji! Mehika in Francija nam je jasen zgled!
Naj vlada Kristus Kralj v vsem privatnem in javnem življenju -- to je naša parola, to mora biti geslo katoličanov.
Sv. maša Kristusa Kralja.
Praznik Kristusa Kralja se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Za ta praznik je določena posebna sv. maša. Njene molitve so krasne! Vseibina teh molitev pojasnjuje pomen prazniika Kristusa Kralja, zato podajemo tu v prestavi vsa važnejše molitve iz te maše.
Sv. maša ise začne z molitvijo, ki jo je slišal sv. Janez Kv. v skrivnem razodetju in jo molijo pred Kristusom angeli in svetniki v nebesih: »Vredno je Jagnje, ki je bilo, umorjeno, prejeti oblast, božanstvo, modrost, moč in slavo. Njemu čast in vlada na vekov veke.«
Praznična molitev je sledeča: »Vsemogočni večni Bog, ki si hotel v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva, vse prenoviti, dodeli milostljivo, da se Njegovemu milemu vlar darstvu podvržejo vse družine narodov, kii so po grehu med seboj razprte.«
List se pri maši beri iz lista sv. aipostoJa Pavla do Kolo-šanov: »Bratje, hvalimo, Boga Očeta, ki nas je storil vredne udeležiti se deleža svetih v razsvetljenju; ki nas je otel iz oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega prehubega Sina,
Str. 2.
„ CERKVENI GLASNIK"
Stev. 26.
v katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov, kateri je podoba nevidnega Boga, prvorojeni pred vsemi stvarmi. Ker v njem je vse vstvarjeno v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno, naj si bodo troni ali gospodstva, ali poglavarstva, аМ' oblasti; vse je po Njem in v Njem vstvarjeno. In On je pred vsemi in vse v njem obstoji in On je glava telesa cerkve, on je začetek, prvenec, iz mrtvili, da ima med \^emi on prvo mesto. Zakaj ugajalo je, da v Njem prebiva vsa polnost in da po Njem spravi vse s seboj in pomiri po krvi Njegovega križa, kar je ali na zemlji ali v nebesih v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.«
Graduale — molitev po berilu je iz 71. psalma, v katerem psalmist napoveduje mesijaneko kraljestvo: »In gospodoval bo od n\Qrja do morja, od rek pa doi skrajnih zemeljskili mej. In molili *ga botdo vsi kralji zemlje: vsi narodi mu bodo služili.« In nato se molijo besede iz preroka Danijela: »Njegova oblast, večna oblast, ki ne boi odvzeta, ki ne bo uničena.«
Evangelij je po evangeliju sv. Janeza iz 18. poglavja: »In takrat je Pilat rekel Jezusu: »Ti si judovski kralj?« Jezus je odgovoril: »Praviš to sam od sebe, ali so ti o meni povedali drugi?« Pilat je odgovoril: »Sem mar jaz jud? Tvoj narod in veliki duhovniki, so' te meni izročili. Kaj si storil?« Jezus je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom; tako pa moje kraljestvo ni od tod.« Rekel mu je tedaj Pilat: »Torej kralj si?« Jezus je odgovoril: »Tako je, kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
In kakšno kraljestvo Kristusa Kralja propagira Cerkev na zemlji je krasno povedano v predglasju, ki se glasi sledeče: »Res se spodobi in je pravičnoi, primerno in zveličavno, da se Ti zahvaljujemo vedno in povsod: Sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, kf si mazili! z oljem poveličanja svojega edinorojenega'Sina. našega Gospoda Jezusa Kristusa, kot večnega Kralja vesoljstva, da bi se žrtvoival ла altarju križa v necmadeževan in spravni dar, da bf izvršil skrivnost človeškega odrešenja in da bi podvrgel svoji oblasti vse stvarstvo in da bi izročil večno in vesoljno kraljestvo Tvojemu neizmernemu Veličanstvu. Kraljestvo resnice in ž i v I je II j a; kraljestvo 'svetosti in milosti: kraljestvo pravice, ljubezni in mir u.« —
iz teh naših molitev je torej jasno, kakšno kraljestvo Kristusa Kralja propagira med narodi njegova Cerkev. Kraljestvo resnice, pravice, ljubezni, miru; o'no kraljestvo, v katerem bi vsi priznali Boga Kristusa za svojega vrhovnega vladarja in Gospoda.
Maše gospodarsko delo —I
Kadar so duliovniki kje pcčajo' tudi % Kospodarstvom, s posojilnico, konsuimiim društvom, kako industrijo ali podobnim. navadno nasprotniki! to izrabljajo' in pode duhovnika v cerkev, češ, da to delo ni za duhovnika.
Svoj čas je na« kmet zdihoval pod raznimi oderuhi. Slovenski duhovniki so ustanovili polno posojihiic in rešili slovenskega kmeta iz rok izžemalcev. Starejši se boste še spominjali. kako so takrat naši nasprotniiki pisali, da se duhovniki nimajo \'tikati v te zadeve, da naj denarno gospodarstvo puste v miru itd. Ti so že vedeli, kje jih čevelj žuli! S posojilnicami je naša duhovščina rešila naše ljudstvo oderuhcw in propada.
Kakor pri posojilnicah, tako je tudi pri drugem gospodarskem delu!
Marsikdo, včasi tudi dobri verniki, tega ne morejo ume-ti, da si duhovniki nalaigamo včasi toliko dela, žrtev in neredko mnogo napadov in suinničenj s svojim gospodarskim delom. Mnogi modrujejo: »Kaj se v to vmešavajo, mar bi v miru živeli —.« To so pač egoistični materialisti, ki tako govore in nimajo pojma o duhovski — žrtvii —!
Res je, delo na gospodarskem polju nam naklada nmogo odgovornosti, truda, žrtev, nehvaležnosti. sumničenja, za nas
osebno bi bilo veliko bolj komod in dobičkanosno, če bi se s
tem ne pečali--. Toda potreba ljudstva nas k temu sili,
to je naša — dobrodelnost. Vse naše delo na gospodarskem polju je — dobrodelna akcija v prid vernikom.
Koliko vernikov rešimo popolnega propada s svojim delom pri denarnih zavodih! Ali ni to dobrodelnost?! Koliko brezposelnim se nudi zaslužka pri podjetjih, ki so jih ustanovili duhovniki! Ali ni to dobrodelnoist?! Kohko cenejše kupujejo delavni sloji svoja živila po konsumih in kako so vsa živila s pomočjo konkurence konsumov znižana! AH ni to dobrodelnost?
Zadnje čase se v Tržiču med krščanskimi vrstami razvija živahen gospodarski napredek, pri katerem duhovščina odločilno sodeluje. Pričakovati je, da se bo od strani, ki ima navado, da vse naše delo namenoma napak presoja in mu podtika napačne namene, tudi kaj podobnega govorilo, zato se mi zdi potrebno, da že naprej na toi opozarjamo. Duhovniki se ne bomo sicer hvalili s svojim delom, toda to bi .nas pa vsekakor bolelo, če bi se naša dobrodelnost napak tolmačila in bi se morda kdo celo nad njo farizejsko pohujševal. To izpričevalo nam bo vsak, ki pozna naše delo, moral dati, da sebe pri tem nismo iskali, da nima en duhovnik od tega v Tržiču niti pare osebne koristi, pač pa nam to prinaša le velike žrtve.
Zakaj duhovniki sodelujemo pri Runi? Danes bi bilo 26 delavcev in več družinskih očetov na cesti brez zaslužka in brez kruha —, ko bi Rune ne bilo! To je naša dobrodelnost! Zakaj sodelujemo pri denarnih zavodifh? Zato, da pomagamo z njimi potrebnim! Zakaj ustanavljamo' celo gostilne? Zato, ker hočemo pomagati, vzgajati, podpirati dobro tudi potoni dobre gostilne —!
Res je: naša prva in sveta dolžnost je cerkev, spoved-ivica in šola. Toda Kristusova zapoved nam tudi ukazuje na-sičevati lačne, oblačiti nage, oskrbovati brezposelne, pomagati zatiranim, in to dlelamo, ko in kadar se pečamo tudi z gospodarstvom. G o s p o d a r s k o delo je za n a s p r e d-V s e m — dobrodelnost!
Mrliška kronika.
34. Ivana Ostermaii, ncz. hči delavke, Tržič št. 200, stara Л dni. — 35. Kavar Ana, roj. Košir, vdova Roblek, vdova po posestniku, Tržič št. 202, roj. 2. avg. 1839, umrla 14. avgusta. — 36. Ahačič Matevž, poročen, nadlovec barona Borna, Dolina št. 98, roj. 6. scpt. 1857, umri 15. avg. — 37. Brešar Marija, roj. Rozman, vdova, Tržič št. 52, roj. 30. jun. 1841, umrla 16. avg. — 38. Hribar Uršula roj. Platiša, žena dninarja. Sv. Ana št. 34, roj. 20. oikt. 1859, umrla 9. sept. — 39. Markič Marija roj. Štefe, vdova po posestniku. Tržič št. 249, roj. 1859, umrla 12. sept. — 40. Kalan Matevž, vdovec. Dolina št. 101, roj. 1855, umri 3. oktobra. — 41. Hofbauer Teodora roj. Pollak, vdova, Tržič št. 103, roj. 20. o k t. 1848, umrla 5. okt. -42. Cater Ivana, hči delavca, Tržič št. 159, roj. 27. dec. 1825, umrla 21. oktobra.
Oznanila za mesec november.
1.	Praznik vseh svetniliov, ob 6. i,n 10. sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 8. z 'enim blagoslovoui, ob 10. peta sv. maša, vesoljna odveza za 3. red. i^opoldan ob 2. rožni venec, litanije M. B., nato pridiga, pete večernice, odhod ua pokopališče, kjer je libera za umrle farane in petje žalostiiuk. Po Ave Mariji se molijo v župni cerkvi vsi trije deli rožnega venca za duše v vicali iji nato pojo združeni pevski zbori prod spomenikom padlih vojakov žalostinke.
'i'a dan je ob 6. skupno mesečno sv. obliajik) za moške.
2.	Spomin vernili duš. Sv. maše se prično ob 5. uri zj., ob 6. je orgljuia sv. maša, ob 7.15 se prično velike bile, nato je slovesna sv. maša za verne duše. po tej odhod na pokopališče, kjer je pri kapeli libera za umrle farane. Zvečer ob 7. ro^ni venec in litanije.
Stev. 26
„CERKVENI GLASNiK"
Str. 3.
Popolni odpustki za verne duše v vicah se prejmejo od praznika vse svetnikov opoldan dp opolnoči na dan vernih duš vsakokrat, kadar kdo obišče kako cerkev ali napol javno kapelo, moli tam v papežev namen, in je prejel sv. zakramente. Sv. obhajilo v ta namen se prejme lahko že na praznik vseh svetnikov ali pa na god vernih duš, spoved pa lahko prej v osmini; kdor pa hodi skoTO vsaki dan k sv. obhajilu, temu tli treba za te odpustke posebej k spovedi. Ti odpustki se morejo prejeti samo za verne duše v vicah.
5. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagosloivom.
7. 24. ned. po Bink,, zahvalna nedelja, ob 10. sv. maša z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Pop. je shod za 3. red.
14. 25. ned. po Bink., ob 8. sv. maša za čevljarsko zadrugo, popoldan shod za dekliško Marijino družbo.
21. 26. ned. po Bink., pop. je shod za žensko Marijino družbo.
28. Prva adventna nedelja, ob 6. sv. maša z blagoslovom. skupno' sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo.
Ves advent bo vsaki dan ob 6. sv. maša z blagoslovom.
30. Sv. Andrej, ob 6. farna sv. maša. ob 10. sv. maša pri sv. Andreju.
Karl Pire :
Rihard Frank.
'l'ržiški župnik od leta 1868 do 1880.
V	zadnji številki Cerkvenega glasnikai ste našli naštete tržiške župnike z malimi črticami o poteku njilhovegai življenja. zdaj vam hočemo po laistnih spominih podrobneje narisati delovanje župnikov novejše dobe, v kolikor se nanaša specijelno na njihovo bivanje v Tržiču in sicer na način, ka^-kor smo to storili že leta 1924 v novembrovi in decembrovi številki glede gosp. Alojzija Košir.
Nastopne črtice naj veljajo spominu Koširjevega naslednika. gosp. Rihardu ГгаШки.
Gospod Frank ni prišel v Tržič iz lastne volje, marveč na željo škofije, ki ga je smatrala za posebno sposobnega' voditi to težko župnijo. Tržičanov in njih običajev nii čisto, nič po'znail, zato je koj po prihodu prišel pri ženstvu v hudo zamero. Kakor v Ribnici vajen je tudi v Tržilču vse vprek oitikal in po domače nazival s Franco, Mico, Žefo, itd'., namestof, da bil iiJi naslavljal z gospodično Francko, Josipino ali Marijo. Neko nedeljo oznani med' drugim, da bodo bilje po rajnci »Mici P.« Nič hudega sluteč se vrne po maši v župniišče. Tu ga že pričakuje neka dekla; ki mu izroči srebrn goldinar pa pravi: »Gospa P. se prav lepo priporočajo in pošljejo tale tolar s prošnjo, da bi pri sv. maši ob desetilli oznanili bilfe po rajnci »g o s p e j Mariji P.«, ne pa po Mici P.« To je bilo dovolj jasno povedano in gospod se je v bodoče skrbno varoval pred tržiško zamerljivostjo.
Vse eno je pa trajalo še dogo, dokler si je pridobil splošno zaupanje. Prirojeno mu je bilo namreč trdno izgovarjanje besed, poleg tega je bil vajen na kratko brez ovinkov povedati svoje mišljenje, pa je vse skup napravilo vtis nevljudnosti in trdosrčnoisti. Toda kdor je z gosipodom daij časa občeval, se je uveril o njegovi blagi duši.
V	cerkvi načeloma ni nič prenarejal. Kakor je dobil, tako je dalje opravljal.
Bil je isivrsten pridigar, dasi so njegove pridige trajale po eno uro in še dalj. Nekateri so gai radi i m pazljivo poslušali ,drugii, zlasti moški, so se pritoiževali čez njegove dolge pridige. Večina moških je po evangeliju odšla iz cerkve v go-stihio na »Skalo« ali pa »:na Rore« za eno urico na oddih.
SpovedovaJ je rad in mnogo, zlasti pred prazniki si še ob II. uri ponoči lahko oipravil pri njem sveto spoved. Bil je zelo natančen in 'skrben in dajal lepe nauke, zato se je kmalo krog njega zbralo polno' blagih duš, katerim je bil pravi du-ho\ ni oče.
Tudi bolnike je pogosto obiskaval in jib jemal v svojo posebno skrb. Nekoč je prišel na smrtno posteljo odličen tr-
žiško gospod. Mož je mnogo bral po slabih knjigah in časopisih in tako izgubil vero. Zlaisti z Brezmadežnim spočetjem D. M. in pa s papeževoi nezmotljivostjo se ni mogel sprijazniti. To tudi župniku naravnost pove, ko ga obišče. Tai se pa nasmeja in pravi: »Vsaj ni res, da bi Vi tega ne verovali, to si le domišljuj'ete.« Nato na kratko in poljudno, razloži, bolniku pomen teh verskih resnic, in mu temeljito' razžene vse verske dvome. Mož se skesano spove in tekom dO'l'ge bolezni še večkrat prejme sv. zakramente.
Drugače pai ni zahajal med ljudi, rajši je v samoti premišljeval in molil ter se vadil v pobožnem življenju. Zgodaj je vstajal k molitvi in čestokrat se je, zlasti ob praznikih že zarano razl-egalo iz župnišča glasno prepevanje psalmov.
Vzibog svoje miroljubnosti ni imel sovražnikov in nasprotnikov v župniji, pač pa; lahko trdimo, da. še ni imel noben župnik v Tržiču toliko skrbi v denarnih zadevah kako on.
Denarni polom na Dunaju 1873. 1., otvoritev gorenjske železnice, ki je ustavila ves promet čez Ljubelj na Koroško,; prenos železne industrije iz Tržiča na Jesenice; propast bar-vars,ke in nogavičarske obrti; vse to in še mnogo drugega je pripravilo trg na beraško palico. Nastala je v Tržiču beda, kakor je še ni bilo ne prej ne slej.
V teh hudih časih je moral Frank dovršiti zgradbo podružnice sv. Andreja in na novo pokriti zvonik pri župni cerkvi. Še ni tega zgotovil, pa je dobilo ž up n išče hude razpoke. Komisija je stavbo pregledala in ugotovila, da je prebivanje v hiši smrtno* nevarno.
Župnik se je moral preseliti v spodnje prostore v kapla-niji. Štolnina je skoraj popolnoma, prenehala, 75% pogrebov je ostalo na dolgu in ž upnikovi dohodki so se tako skrčili, da je imel komaj preživež za 10 mesecev v letu.
To ga je napotilo, da je prosili za kanonikat v Novem mestu, katerega je tudi dobil.
Njegov odhod iz Tržiča je bil skromen a čaisten. Gospodje so ga spremili do Kranja, doma je pa marsikatera dušica na tihem prelivala solze za dobrim dušnim očetom'.
Pa tudi v Novem mestu ni g. Frank pozabil svojih nekdanjih župljanov. Z nekaterimi je še leta pismeno' občeval. Nekaj pisem se je še do danes ohranilo. Ker se iz njih bolje zrcali plemenitost njegove duše, kakor jo je bilo možno po-su'cti iz tihega njegovega življenja, naj sledi tukaj neka'j odlomkov.
Tako piše med drugim: »Danes Vam priznam, da sem pred leti, ko ste 'sklenili stopiti v tretji red sv. Franičiška, Vašo odločitev občudoval. Zdaj pa spoznavam, da Vas je tedaj vodil duh božji, ki' Vas je hotel tako bolje varovati v težkočah, ki ste jih morali prestaiti.
Ostanite zvesti sv. očetu Frančišku in molite za njegovega duhovnega sina Antona, kajti to ime sem si izvolil! v zaupanju na sv. Antona, ko sem pred poldrugim letoim tudi jaz stopil v tretji red. Sv. Frančišek nas posebno uči zaničevanje sveta in njegovih dobrin. Ka'jti če je srce prosto vsega posvetnega, se zamore popolnoma vspeti k Bogu in vživati Njegove sladkosti, obenem 'pa v raznih izpremembah življenja ohraniti oni srčtii mir, ki ga občudujemo na svetnikih.«
Pri drugi priliki zopet piše: »Opozoril bi Vas na neki latinski pregovor jezuitov, v katerem se nahaja veliko modro-znanstvo. Slovensko se glasi: »»Če sediš na sedežu, na katerem dobro sediš, obsedi na sedežu in ne zapusti tvojega sedeža.«« Na svetu ni nič popolnega, zato smoi še najpreje zadovoljni, če smo potrpežljivi.«
Zanimivo je kako opisuje še sam 19. maja 1897. zadnja
leta svodega življenja.---»Z božjo pomočjo sem stopil v
moje sedemdeseto leto, katerega doživeti se nisem nikoli nadejal. Hvala Bogu zdrav sem, le nekoliko gluh postajam, kar me pri spovedovanju motii, ker moram čestokrat spovedanca opominjati, da mi ponovi, kar je pravkar pravil. Lasje so mi popolnoma osiveli, tudi spomin ni več tak, kot je bil kedaj. zlasti imen se ne spominjam. Tako občutim neprilike starosti. Pri vsem tem pa bodi Bog najprisrčneje zahvailjen, da je tako, ker še vedno lahko opravljani dušno pastirstvo.«
str. 4.
„CERKVENI GLASNIK
Štev. 26.
Komaj poldrugo leto naito, 24. jan. 1899., ga je pa, že Bog poklical v boljšo večnost.
Pokopan je na pokopališču v Novem mestu. Njegov spominek je vzidan na desni strani kapelice in slove:
Preč. gosp.
Rihard Frank
kanonik v Novem mestu od 1. 1880, rojen 2. aprila 1827,
v mašnika posvečen 30. juliija 1850,
umrl 24. januarja 1899.
V večnem spominu bo. pravični. Ps. 111, 7. Moj Jezus usmiljenje!
Razno.
Ples. Oh priliki blagoslovitve moliamcdanske mošeje v Parizu so peljali navzočega niarokanskega sultana tudi v imenitno restavracijo. Hoteli so mu nuditi priliko^ da bi se zabaval nad modernimi' plesi, kakor so foxtrott, tango in drugi. Ko so ga nato vprašali, kaj o njih misli, je odgovoril: »Jaz ne morem tega razumeti, kako morejo evropejci dovoliti svojim ženam in hčeram take plese.« Žalostno za evroipejsko civilizacijo, da se morajo že afrikanski divjaki zgražati nad njeno moralo!
Prošnja. Presvetli gospod nadbiskup vrhbosanski in Sa-rajevega dr. Ivan Šarič je poslal z oziroin na to, da smo mu poslali 500 Din cd nabranega denarja v misijonskem tednu, sledeče pismo: »Hvala Vam na Vašo j pažnjii kojom pomožetc svake godine nioju mladu i sironiašnu nadbiskupiju koja treba plemenitih dobrotvora! Bog neka blagoslovi Vašu dobru Ma-rijinn Kongregaciju, kojoj se i nadalje preporučujemo! Baš sam sada, začetkom školske godine, u velikim potrebama. Lijepo Vas molim, da učinite j oš jednu kolektu (zbirko) za nas, ako Vam je ikako moguče. In vsemogočni Bog naj Vam stotero povrne. —« Dobrim srcem torej priporočamo to prošnjo! Darove sprejema župni urad, ki jih bo potem poslal presvetlemu nadškofu.
Tiskarski škrat je v zadnji' številki Cerkvenega glasnika povzročil veliko napako' pri popisu župnika Boh m a. V 3. vrsti za besedo naslednik mora bitr pika (.). »Janez Salvago« so mora postaviti v 4. vrsto za besedo vilzitatorjeni in v 3. vrsti mora stati mesto ki veliki Ker, potem je pravilno.
Ali more dostojen človek v tako družbo?! Na. Dunaju so socialisti v neki tovarni stopilil v stavko radi tega, da so prisilili tovarnarja, da je odpustil i'z službe krščans,keg;i delavca, ki se je udeležil odkritja Luegerjevega spomenika —! V Tržiču je pobil socialist krščanskega delavca na, tla, mu spahnil roko, da je moral iskati zdravniške pomoči. To se je zgodilo, ko se je krščanski delavec mirno vračal domov s kongrcisa krščanskih delavcev —! Pred par tedni so imeli socialisti v Tržiču klavern telovadni nastop, kdo izmed krščansko mislečih jim je kaj žalega storil ali jili obdajal s psov-^ kami?! Na istem zborovanju je baje nek trži&ki socialistični voditelj govoril, da oni vzgajajo disciplino'. Orli pa da' so hlapci vere — —! Torej socialisti niso služabniki vere ampak --!? Po njih je torej sramotno živeti' po veri in bi se
mladina ne smela vzgajati po verskih, po katoliških načelih! Ali so to še katoličani, ki to podpirajo?! AMt more biti sploh dostojen in olikan člo'vek v tej družbi?! Ali more biti dostojen in zlasti katoliški človek še v tej družbi; katere člani imajo za verne kristjane same psovke kot so »mole, tercijalci, ajmolitarji« in druge cvetke te »discipline«, ki cvete na polju socialistične kulture?!
K. Pire:
Krta2eva Speva.
Kuj to dnrj dan sej trofiva ana lepa glegnat, de sem sojo jezo ohvadtiva. K grem zutrej v šovo, seve majhen belj po-časo, ker so me še kosti oh žvakov prejšenga večera bolele.
prkle preče m ne rihten šlibar. .lest ga Ipo pozravem, koker so nas II šol naučle, von me pa prov špotljiv pogleda pa pra: ve: Pikca - Figca. Mne je kar kri v gvavo šinva, štir nje sem nardiva z vsem prstme naankat, roče sem navskriž dja-va pa mo jeh pod nos pomoliva. »Tle gor se vsede muk grde, boš pa Benešče vidu«, sem zaupiva, pokel sem pa stekva ' preče šole. Von je spalco za mnoj zamalinu, pa me ni zadev, poke! joj pa v soj jeze rinu na p vac, glili pred mojo mater je pršturmov, jen kuj začev zmerjate, kakšiiai grdoba de sem. Al prekvat je svab naletu per moj matere. Koker strpen gad so se v nga zakadile, pa. zmerjale, kaj dc misel de gre pošte-neli Idi, poštene otroče s prtikelne obkvadate, al misel dc se morjo glili ta reven kije usačmo prtepenmo' škrico ukvanjate. Koker so slišale bate, de se gre za reveže, so pa na ajns cvaj vse z materjo potegnile jen tok vpit začele, de joj šlibar kar po Kulirjov gase podurliov. Babe pa za nmo, toj bva ja.ga de nko'l tačga. Oh tistga barta sem imeva gmah, nkol nker se nii upova ubena živa duša mne Tečte Figca'. še I^iikca ne. Kar na ankat sem biva pošten koker so me krstile Speva, če sem je pa kdo votu ajnštelate, de sem mo kej pernesva. mej še pobožov jen reku: Moja Špelca.
To je biva moja prva šova' v spoznanj Idi, dober sem se zamerkova. de se na svet to naj bolii skoz pride, če se fest s komovcam naprej pomaga. Koker pregovor prave: Ljube železo, koker samga sebe, jen kuvaj bližnega dokler je gork!
2. U dolince prietne je ljube moj dom, — nkole od njega po-dav se ne bom.
Toko so pele ta druj otroce, mne je bva pa ta pesem čez use zoprna, ker nikoli nisem poznava, kaj je dom.
Moja mat je bva perica, k je po štiirah hodiva jen želite praiva. Vsak dan je bva v druj hiše od sedmeh zutrej pa do sedmeh večer. Zutrej preden je odšva, m je skuhova kšno fronto, postavi pisker u peč, pekel sem pa hodiva jest kader sem votva pa kelker isem votva. Ce sem prehiter pojedva sem pa stradava. Tu d me ni nobeden vahtov pa pogledov nai to, kaj de devam. ^ama sebe sem biva prpšena. kokr zaje v grmo. To mej pa salamenšč fuksovo. Oh, ko k sem biva' fovš vsem tistem otrocem, k so u fa milja h žvele, čer }e ata ko-menderov, mat pa ktihova jen po hiš ferboltarva, otroc so pa sem pa če letale, se igrale jen o,kol staršov se smukale. Oh kok sem se želeva anga ata, če b me glih usak dan natepu. deb ga le imeva usak juter pa večer b mo ob roče kušenva. Koker se lotristnja želi ambozolce al pa terno seke, toko jen še belj sem jest hrepeneva po življen v držine. Kelkat som se kregova z otroce, k so čez soje starše zabavljal, al pa se oko! kvatil, namest deb se per dom držal', staršam veislje devale, sami pa »e to male nebesa na svet imele. Kaj b bva nardiva', de b le smeva u a nmo kotičko s de te, pa gledate prelepoi dr-žinsko življenje. Tok sem bva pa zmerej sama. Učais sem se kam per sosedoveli v hišo prkradva pa so me povsod postran gledale. Kuj so se bale, de jem bo kej pojedu, al pa kaikšno drugo škodo nardu ta prtepanšče pamž. Zato sem tai naj rajš doma ustava. Na klop pr peč sem se vlegva: jen u lift gledova pa sanjava. Vidva sem, koko ko se nebesa odprle, an angelček sej prkaizov jen se na zemljo dol spustu, glih pred mne. Za roče mej prjev jen reku: »Spefca neč se ne tooij, jest te p(v nesem deleč deleč v deveto deželo> v ano hišo, k imajo, vse povlien fantinov jen punc. Ata jen mama te bota rada imeva, pa z bratce jen setrcam se boš igrava.« Oh k (A mje bo fleten per srco!
K sem mau vee gratova, sem kmau previdva, de angel-če zastonj čakam. Takat sej pa angelček spremnu u bogatga fanta, k sej u zvat kočij pome prpeljov, me rinko na prst na-tekmi jen me na Dunaj ohpel'jov. Tud to je švoi Iimav memo, s kakšnega uržolia b me poiskov bogat fant v zvat kočije?
VidVa sem le pre dobro, de na bom drgač pc^va u fa-miljo, če je nam sama, zgradiva. Zato sem pa za trden skleni va, de koker gor zra^sem se ta prlmoi fant k bo imii nrštacc pod nošam na vrat obesem.
(Dalje prih.)
Odgovorni urednik Matija Škerbec.
Za »Zadružno tiskarno* Srečko Magolič v Ljubljani.