*lasilo delavcev l^goji, izobraževanju :o, 2nanosti Slovenije, •lubljana, 9. junija — št. "11 —1 6taik XXXVII ve' [C' j- me Id raf na izp> nef FRANC STRMČNIK Med drugim preberite • O POKOJNINAH, SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH IN PROSVETNEM DELAVCU, str. 2 • RESNIČNOST ZAHTEVA POPRAVLJENO VIZIJO, str. 2 • KAKO VREDNOTIMO VODENJE PREHRANE, str. 2 • OTROK IN NARAVA, str. 3 • DELOVNI JUBILEJ PEDAGOŠKE AKADEMIJE V MARIBORU, str. 3 • KAJ SO POKAZALE EVALVACIJSKE RAZISKAVE, str. 4 • VEČ BESEDE ŠOLAM IN UČITELJEM, str. 7 • NAKNADNI RAZPISI, str.10 Storimo vse za hitrejšo notranjo preobrazbo šole! .1 našem delovnem proslavah k U Psdagoške preteklosti ne i1 njeni vredni dediči, če se 5 Pleti Zazr''tuc*'v na*° pedagoško • ‘l.aanjost in prihodnost, če. si ne '^podlagi doseženega začrtali i flaljnje naloge delovanja na-eža strokovnega združenja. j. ^ter družbeni in pedagoški k ‘tj °j prinaša vedno nove pro-ettie in izzive, na katere se bo ?0rala Zveza društev pedago-delavcev hitreje in odmeval6 odzivati. Med njimi bo mo-a naineniti veliko več pozor-L0st' notranji preobrazbi šolstva, lyf®0vi večji vzgojni in izobraže-J sa n'kakovosti. Temu preskoku , naše šolstvo ne sme več izmi-atl) če hoče ohraniti in okrepiti o'| °jo družbeno vlogo, kajti ka-L ^ost šole, gospodarski napre-elt in družbena stabilnost so po-lekh-ani. ?°jem pedagoške kakovosti je > ®cPlasten i n obsega tako sistem-f.°'Organizacijsko, kakor tudi . Je. imanentno pedagoške se-, avine. Prav gotovo ne bomo r0Sli mimo prevrednotenja in P°novhe opredelitve nekaterih željnih pojmov, kakršni Pritn ^ er enotnost šolskega siste-j a’ enakopravnost in izobraže- :;k_______ZZ_______________ valna vloga šole ipd., torej mimo kategorij, ki so se,Jdjub svoji naravni spremenljivosti, zasidrale v naši družbeni zavesti kot okorele in nespremenljive stalnice. Ta očitek velja predvsem našemu anahronističnemu pojmovanju enotnosti šolskega sistema, ki se nam je močno izrodil: namesto enotnosti in enakosti vzgojno-izobraževalnih možnosti vseh ljudskih plasti, ne glede na njihove socialno-ekonomske razmere, smo dobili enotne in enake vzgojno-izobraževalne .programe za učence različnih učnih zmožnosti, potreb in interesov po uravnilovskem geslu »vse ali vsi za vse«. Prizadevanja za socialno šolsko enakopravnost spremlja samo po sebi izravnavanje učencev različnih zmožnosti, zaviranje bolj nadarjenih, integriranje vseh in vsakogar, ploskovita učna zahtevnost ipd., čeprav klasiki niso nikoli tako razumeli šolske enotnosti, pa tudi naši pedagoško najnaprednejši reformatorji osnovne šole leta 1958 ne, saj so od vsega začetka svarili, da je šola, ki posiljuje vse učence z enotno in enako učno vsebinsko zahtevnostjo, prav tako nedemokra- tična kot tista, ki jih prezgodaj ločuje. Šolski sistem, ki ima korenine v stereotipni vsebinski enotnosti in se z njo celo ponaša, zelo ovira demokratičnost prečlvsem zato, ker njegova enotnost ni znotraj tako razčlenjena, da bi mogla delovati na podlagi ljudskih vrednot vseh in vsakega posameznika. Brez tega pogoja se ni mogoče izogniti ne socialni in še manj psihološki diskriminaciji, ki izgublja posameznika, ga razdseblja, uniformira,. zanemarja šibkejše, in še zlasti zmožnejše učence ter njihove pravice do optimalnega razvoja. Tega ne smemo več dopuščati zaradi družbenogospodarskih potreb po čim bolj usposobljenih in izoblikovanih ljudeh ter zaradi človekove demokratične ozaveščenosti in razvojne svobode. Danes, ko šolsko razviti svet mrzlično išče poti, kako kar najbolj razviti duševne, predvsem umske zmogljivosti vseh mladih ljudi, zlasti še učno bolj nadarjenih, naša družba še zmeraj ne kaže dovolj močne volje, da bi izvlekla svojo šolo iz njenega sivega povprečja, jo usposobila za bolj diferencirano delo z učenci ra- 3.. 3n ^°jko Demšar iToi objavljamo fotografije z razstave z naslovom Čas, v katerem živimo, ki jo je pripravil Kabinet slovenske foto- I OI* m Iz rvn »—i n , . v... tu ^ *__ C % .. ..a__. .S .. i _ S t ^ E-_—A. _ — _ * . _ 5 . - . __* ^ ___ * .. _I .. . ? — 1 ... .. . * .. l_ _ - “ " I __“_A. ? ? _ _. * zličnih zmožnosti in sproščala v njih, za številčno majhen narod tako usodne ustvarjalne moči in možnosti za njegov hitrejši vsestranski napredek. Vsi šolski ukrejji iz preteklosti in sedanjosti potrjujejo to resnico, od osnovne šole, ki glede učne diferenciacije in individualizacije že lep čas zastaja, pa do srednje šole, katere poenotenje in uniformiranje je postalo najspornejša značilnost usmerjenega izobraževanja. Vse kaže, da se spet vse bol j bližamo, tako kot v prvem povojnem obdobju, šoli brez otroka in staršev, šoli, ki sta ji 'otroštvo in mlado-letništvo zgolj fikcija, nespametna iluzija, šoli, v kateri vsi učenci vse zmorejo, imajo enake interese, potrebe itd. Šolo moramo prilagoditi različnim zmožnostim učencev Posledica tega je, da so učenci na osnovni in na srednji šolski stopnji izredno neenakomerno' učno obremenjeni. Veliko jih zdajšnje učne zahtevnosti ne zmore. Njihova preobremenjenost poraja nenehne, ne le izobraževalne, marveč tudi vzgojne, socializacijske, motivacijske ter druge stigmatične probleme in krizne položaje, predvsem pa vse bolj načenja telesno in duševno zdravje teh preobremenjenih učencev. Za šolo bo veliko boljše, da jih sama prej sprosti, preden bodo začele zdravstvene in psihohigienske ustanove še izraziteje usmerjati prst vanjo in jo obdolževati za klavrno psihoso-matično počutje ne tako majhnega dela naše šolske mladine. Po drugi strani pa je veliko učencev, ki so neustrezno ali premalo obremenjeni in zato ne morejo pospešeno razvijati in poglabljati ter razširjati svoje nadpovprečne telesne in duševne danosti. Škoda je neprecenljiva in obojestranska, družbena in osebna. Toda, če se vsaj načelno zavedamo, kako nepogrešljivi so danes visoko ustvarjalni strokovnjaki na vseh področjih družbenega življenja in da brez njih naša skupnost ne bo kos velikim razvojnim zahtevam, so veliko manj znane osebne posledice, če so kratene človeku naravne potrebe po optimalnem razvoju. Tedaj je omejena tudi njegova osebna svoboda, ki se lahko toliko bolj uveljavi, kolikor bolj celosten je človekov ne le socialni, marveč tudi individualni razvoj. Zlepa ne požene kaj človeka v večjo degradacijo in odtujevanje kot zamrle in neuveljavljene osebne zmožnosti, zlasti če se jih zaveda, in ovire, ki preprečujejo, da bi se mogel s temi zmožnostmi ustvarjalno uveljaviti in opredmetiti v osebnih in družbenih dejanjih. Iz tega sledi, da postaja pomanjkanje učne diferenciacije in individualizacije ozko grlo sodobnejšega osnovnošolskega in srednješolskega učnega dela. Osnovno šolo moramo veliko bolj odločno in načrtno prilagajati učencem različnih učnih zmožnosti. Na nižji in srednji osnovnošolski stopnji so resnične možnosti, da dosežemo ta cilj z notranjim diferenciranjem in individualiziranjem sicer razmeroma enotnih učnih načrtov in s pestro ponudbo dodatnih in dopolnilnih učnih možnosti, namenjenih šibkejšim in zmožnej-šim učencem. V zadnjih dveh ali Ijamo in posodabljamo. Tvegati smemo celo trditev, da je demokratično zunanje diferenciranje osnovnošolskih učencev naprednejše kot pa nediferencirana in uniformirana enotna osnovna šola. Podaljševanje osnovnošolske enotnosti v srednjo šolo povzroča nepremostljive težave Navedene ugotovitve in zahteve so še aktualnejše in nujnejše za usmerjeno izobraževanje. Na njegovo pot smo se podali prav diferenciacijsko premalo premišljeno in pripravlje- Ob stoletnici ustanovitve prvega slovenskega pedagoškega društva je Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije 29. in 30. maja 1.1. priredila v Krškem strokovno posvetovanje o razvojnih gibanjih v vzgoji in izobraževanju pri nas. Posvetovanje je kritično ocenilo razvoj predšolske vzgoje, osnovne in srednje šole v zadnjem desetletju in dalo veliko pobud in predlogov za napredek vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Iz obsežnega gradiva posveta objavljamo — poleg poročila — del uvodnega referata in značilne odlomke iz drugih referatov. celo treh razredih osnovne šole pa so razlike med učenci, kar zadeva učne zmožnosti, zanimanje, sposobnosti, motiviranost pa tudi osebnostni razvoj, že tolikšne, da jih ni mogoče več zadovoljevati s skupnim učnim delom, marveč jih je treba upoštevati tudi z različnimi vzgojno-izobraževalnimi cilji, organizacijo in načini pouka. Potemtakem je poleg splošnih, temeljnih, za vse učence veljavnih vzgojno-izobraževalnih smotrov treba dovoliti tudi različne učne cilje in rezultate ter, svobodnejšo prehodnost učencev znotraj ene ali celo več učnih skupin ali razredov. Vsaj pri matematiki, tujem jeziku in materinščini, morda pa še kje, je treba začeti kombinirati temeljni in nivojski pouk, obenem pa pestro izbirati fakultativne in druge izbirne interesne dejavnosti. Nujno je zagotoviti šibkejšim učencem potreben čas za dopolnilno učenje, zmožnej-šim pa za'dodatno poglabljanje in razširjanje temeljnih učnih ravni. Samo tako je mogoče zadovoljivo uskladiti vodoravno in navpično enotnost osnovne šole, ki varuje splošne in skupne interese ter enake vzgojno-izobraževalne možnosti vseh ter demokratično diferenciacijo, ki upošteva pravico posameznika do po^ spešenega individualnega razvoja. Brez tega pogoja si ni mogoče zamišljati boljše kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela osnovne šole in tudi ne večje de-' mokratičnosti in samoupravnosti učenčevega učnega položaja v njej, pa naj jo še tako podružb- no, brez nujno potrebne vsebinske in didaktično organizacijske prožnosti, ki bi zmogla bolj upoštevati in zadovoljevati izredno raznotere učne sposobnosti in zanimanja učencev te starosti. Bežali smo pred vsakršno zunanjo diferenciacijo in selekcijo in se ju bali, češ da sta buržoazna dediščina, ki ni združljiva s socialistično pedagogiko. Toda če bi bolj upoštevali, da je organizacijska oblika sama po sebi v bistvu vrednostno indiferentna ali le vrednostno potencialna, da ji dajejo resnični vrednostni predznak njen družbeni namen in ugled, učni cilji, vsebine in odnosi, potem bi se tega strahu pred vsakršno učno dvojnostjo ali vzporednostjo hitreje otresali. Je pa zanimivo, da danes, ob tolikšnih problemih usmerjenega izobraževanja, včerajšnji nasprotniki že rehabilitirajo selekcijo in gredo pri njenem odobravanju v drugo skrajnost. Sprašujejo se, ali je »zares tragedija«, če več kot 25 % učencev odpove na začetni stopnji in se osujejo v skrajšane programe ali pa se preprosto porazgubijo — kam, pa tako nihče ne ve. Včerajšnjo tezo, da morejo in morajo v usmerjenem izobraževanju vsi uspeti, zdaj skorajda ironizirajo, češ kam bi prišli »s takšno logiko«. Te metamorfoze so izraz tega, da povzroča podaljševanje osnovnošolske enotnosti še v srednjo šolo nepremostljive težave, ker poraja njeno uniformno povprečnost in zanemarja zlasti zmož- Nadaljevanje na 6. str. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA 0 pokojninah, samoupravnih sporazumih in ) Prosvetnem delavcu e' v •ssgfto Resničnost zahteva popravljeno vizijo Ko se je reforma snovala, so bile razmere precej drugačne kot danes Na seji aktiva komunistov pri CK ZKS, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju — vodil jo je izvršni sekretar za naloge Zveze komunistov in delo komunistov na tem področju Jože Miklavc, udeležili pa so se je tudi nekateri člani sekcije za vzgojo in izobraževanje pri Marksističnem centru CK ZKJ — so (27. maja) na podlagi resolucijskih usmeritev, sprejetih na 10. kongresu ZKS, opredeljevali tista vprašanja, ki so v vzgoji in izobraževanju najbolj pereča zdaj in najpomembnejša za prihodnji razvoj. Eden od motivov za zavzeto razpravljanje o takšnih zadevah je tudi odločitev, da bo jesenska seja CK Zveze komunistov Slovenije (novembra) namenjena vzgoji in izobraževanju. Nanjo se bodo temeljito pripravili: posebna skupina bo izoblikovala gradivo, ki bo zajelo resolucijo 10. kongresa, poročilo, ki je bilo pred nedavnim obravnavano v skupščini in raziskavo o usmerjenem izobraževanju, oceno in stališča RK SZDL, Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje idr. Pred tem bo potekala o gradivu široka javna razprava. O problemih v vzgoji in izobraževanju je že doslej veliko napisanega, ugotavljajo pa, da le strokovna ocena in natančni podatki lahko omogočijo objektivno vrednotenje položaja na tem področju, predvsem dosežkov reforme, ter pripomorejo k ustreznim dopolnitvam in popravkom. O reformi se namreč ni lahko pogovarjati: za to je potrebno veliko znanja, in vse bolj se kaže, da tudi dobronamernosti — za iskanje izhoda iz zadreg, v katerih se je znašla usmerjena šola. Zveza komunistov bo iskala nove poti, uporabljala bo drugačne metode in oblike dela kot doslej, obenem pa upoštevala izkušnje, ki so se nabrale v preteklosti. Otresla se bo forumskega dela, bolj bo prisluhnila dogajanjem v praksi in najbrž dala več besede tudi stroki in znanosti. Izobraževanje za prihodnost je bilo zasnovano pred leti v precej drugačnih razmerah od dandanašnjih in se prav zaradi tega ne more razvijati tako, kot so snovalci pričakovali. Zato je treba s5mo vizijo prihodnjega razvoja, reformne cilje in napovedi ocenjevati s stvarnimi merili: pri prenovi izobraževalne politike bo torej treba upoštevati resnično stanje v šolstvu — od gmotnih do kadrovskih zmogljivosti in naprtiti šoli res samo takšne naloge, ki jih bo zmogla uresničiti. Tudi v drugih republikah in drugod po svetu reforme niso čudežno zdravilo, ki bi reševalo vse — od gospodarstva (povečevalo produktivnost dela) pa do socialnega razlikovanja. Poleg slabih strani, ki jih očitajo reformi — tako so ugotavljali na seji — je mogoče najti v njej tudi marsikaj dobrega. Eden od razpravljavcev je opozoril, da smo iz zadnjih raziskav spoznali reformo le deloma, samo s »programskega« zornega kota, nimamo pa še ocene o tem, kaj se dogaja z reformo kot z družbe- nim procesom. Zato bodo tudi prvi popravki usmerjeni le v prenovo programov, glede na druge republike in »enotnost jugoslovanskega prostora« pa bo treba marsikaj uskladiti tudi sistemsko: na primer trajanje izobraževanja v posameznih programih ipd. Za slabe učinke reforme pa seveda ni mogoče dolžiti samo izvajalcev; treba je povedati, da tudi združeno delo ni naredilo tega, kar bi moralo in kar bi lahko. Očitno je, da morajo biti posamezni cilji reforme zasnovani stvarno, dolgoročneje pa le končni cilj. Reformo označujejo kot dialektičen proces, treba jo bo torej nenehno popravljati in dopolnjevati glede na potrebe gospodarstva in družbe. Nekateri menijo, da je marsikatera naloga v reformni zasnovi prezahtevna (npr. sočasno zagotavljanje navpične in vodoravne prehodnosti v poklicni usmeritvi). O šolskem sistemu kar naprej razpravljamo, nismo pa mu dali možnosti, da bi zaživel, smo slišali v razpravi. In naprej: Ni sistema, s katerim bi bili zadovoljni vsi:tisti, ki želijo ohraniti staro, in tisti, ki bi radi sistem nenehno dopolnjevali z novostmi. Mogoče so samo kompromisne rešitve, ne pa vračanje k stare- Brez odlašanja je treba oceniti razmere, v katerih deluje srednja šola, saj je bilo prav pri zamudni-škem urejanju nagrajevanja srednješolskih učiteljev narejenih nekaj velikanskih napak. Posledice tega so že vidne: nemiri v šolah, malodušje in nezadovoljstvo z učiteljskim poklicem pa tudi z družbenimi razmerami se prertašajo na učence in se zrca-' lij^OBP^ odnosu mladine do družbenopolitične ureditve in rried drugim tudi do organizacij, j kakf|“hjft{?-W.'komunistov; le .odloča za vstop vanjtCpaTiraVmfadinska organizacija nima vt-žffeh primernih prostorovim drugih možnosti za svoje dejoYfu?jR: Naseii so razmisliah predvsem o idejnih iznpdiscjh izobraževalne politike in o treh sklopih vprašanj, ki jimlje treba v prihodnjem obdobju nameniti pozornost: o vsebip^ki prenovi programov, o organizacijskih vpra-, šanjih in samoupravni organiziranosti vzgoje in izobraževanja in o gmotnih razmerah, ki zdaj ovirajo tudi notranjo pedagoško reformo šole in jemljejo delavcem v njej voljo do uresničevanja in uvajanja novih zamisli. In še nekaj je postalo jasno: kratki stiki med šolsko politiko in znanostjo so nastajali doslej najbrž prav zato, ker strokovnjaki niso sodelovali že pri samih zasnovah reforme in pri pomembnejših odločitvah, nihče jih ni povabil, ko so se reševala temeljna vprašanja vzgojno-izo-braževalnega sistema. Čedalje bolj se potrjuje resnica, da mora imeti tudi stroka > v družbi ustrezno mesto in da smo na vseh področjih pamet premalo uporabljali in upoštevali. To pa je velika škoda. MARJANA KUNEJ Drugi del naknadnih razpisov in ostale redne razpise bomo objavili v zadnji številki Prosvetnega delavca pred počitnicami, ki bo izšla 23. junija 1.1. Razpise pošljite čimprej, pisno, lahko pa tudi po telefonu (061) 315 585. Izvršni odbpj Republiškega odbora Sindikata.: delavcev vzgoji, izobraževanju in znanosti je na svoji prvi sej^Vipovi sestavi 28. maja t.l. obravnaval nekaj aktualnih vprašanj te dejavnosti: gmotni položaj upokojenih prosvetnih delavcev, delo učiteljskega pevskega zbora, vrednotenje del in nalog vodje šolske prehrane,•«* pripravo nekaterih samoupravnih sporazumov in uskladitev ustanoviteljskih razmerij med sindikatom in Prosvet- nim delavcem z novimi predpisi, • za 20 odstotkov, o morebitnem Skupnost pokojninskega in in-r izjemnem povečanju prosvetnih validskega zavarovanja je — s ‘ pokojnin pa bo odločala ;s'Bipš-sodelovanjem, sindikata — čina spiza, ko bo dobila mnenja zbrala podatke o pokojninah republiškega sveta Zveze sindi- prosvetnih'delavcev, ki naj bi ra- katoV Slovenije in drugihgNipri- bili za podlago za morebitno iz- čakovati, da bi bile spremembe jemno povečanje pokojnin. Za velike, saj bo treba s prerazdeli-podobno prevrednotenje pokoj- tvijo nekaterim odvzeti, da bi nin se potegujejo tudi v nekate- drugim povečali. jah po novem samoupravne^ * sporazumu. Izvršni odbor je s^' glašal s predlogi, ki sta jih L® imenu društva učiteljev gosp? dinjstva in sindikata oblikovat ' Marta Hrovatin in Leopold Kv ' sih žar (predloge objavljamo poss rih drugih dejavnostih, na primer v zdravstvu, je povedal Jože Kuhelj, predstavnik spiza. V juniju se bodo vse pokojnine povečale Kako vrednotimo vodenje prehrane Predlogi društva učiteljev gospodinjstva in sindikata DRUŠTVO STROKOVNIH IN PREDMETNIH UČITELJEV GOSPODINJSTVA V SRS je dalo številne pobude, kako v samoupravnih aktih organizacij, ki kot del svoje redne dejavnosti organizirajo tudi prehrano otrok, ustrezno ovrednotiti dela in naloge vodenja prehrane. V Samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev osnovnih šol, organizacij za uposablja-nje in vzgojno-varstvenih organizacij ta dela namreč niso opredeljena kot tipična dela, dela iz drugih dejavnosti (zdravstvo, socialno varstvo, gostinstvo) pa se po zahtevah in načinu opravljanja precej razlikujejo od vodenja šolske prehrane oziroma od vodenja prehrane v vzgojno-varstvenih organizacijah. Zato marsikje sprašujejo, katere so tiste posebne značilnosti dela, ki naj bi jih v skladu s četrtim odstavkom 26. člena sporazuma uppš-tavali pri vrednotenju del in nalog vodenja prehrane. Društvo je sicer pri pripravi sporazuma uveljavljalo stališče, naj bi bila dela in naloge vodenja prehrane opredeljena kot tipična dela že v sporazumu, vendar to stališče ni bilo sprejeto, predvsem zaradi pomembnih razlik, ki se pojavljajo v organizaciji tega dela pri različnih udeležencih sporazuma. Menimo pa, da je s primerno uporabo metodologije tega sporazuma mogoče v samoupravnem aktu vsakega udeleženca ustrezno opisati značilnosti tega dela in jih ovrednotiti, če bodo v opisih pri vrednotenju ustrezno upoštevane njihove bistvene značilnosti. Ker nekatere značilnosti teh del, zlasti tiste, ki izhajajo iz uresničevanja celostnih nalog in odgovornosti za razvoj otroka in oblikovanje zdravih življenjskih navad, v praksi niso povsod enako vidne,objavlja Društvo nekatere strokovne ' predloge za ugotavljanje zahtevnosti del v zvezi z vodenjem prehrane z željo, da bi s tem olajšalo udeležencem pripravo samoupravnih aktov. 1. V opisih del vodenja prehrane naj se poleg splošnih nalog in odgovornosti pedagoških delavcev upoštevajo še zlasti tele posebne značilnosti: — oblikovanje letnega načrta prehrane, ki temelji na preučevanju socialne sestave okolja ter življenjskih razmer, prehranskih navad in zdravstvenega stanja otrok; — načrtovanje, organiziranje in uresničevanje prehranskih in drugih dejavnosti, potrebnih za celotno uresničevanje smotrov in nalog prehrane; pri tem je treba upoštevati zlasti vzgojno delovanje za oblikovanje zdravih prehranskih navad, kulturno uživanje hrane, prijetnega ozračja in dobrega počutja otrok; — organiziranje dejavnega vključevanja vzgojiteljev, učiteljev in staršev v reševanje vseh vrst problematike, povezane s prehrano v VVO, šoli in družini ter delovnega sodelovanja otrok in učencev pri organizaciji in samem prehranjevanju, — urejanje posebnih prehranskih rešitev za otroke z zdravstvenimi motnjami; — oblikovanje higienskega reda v zvezi s prehrano in nadziranje njegovega uresničevanja; — gospodarjenje ali sodelo- vanje pri gospodarjenju s sredstvi VVO in šole, namenjenimi za poslovanje v zvezi s prehrano, npr.: oblikovanje predlogov ustreznih organizacijskih in poslovnih odločitev, predlogov cen obrokov in socialnih ukrepov v zvezi s prehrano in podobno ter sodelovanje pri oblikovanju politike prehrane v organizaciji, krajevni skupnosti in občini; — strokovno in gospodarsko usmerjanje prehrane na podružničnih šolah oziroma enotah vzgojno-varstvene organizacije. 2. Pri vrednotenju del vodenja prehrane naj bi glede strokovne usposobljenosti, naporov in delovnih pogojev primerno upoštevali opredelitve, ki veljajo za vzgojno-izobraže-valno delo s predmetnim jrou-kom v osnovni šoli, glede vrednotenja odgovornosti pa naj bi (zlasti tedaj, ko je v konkretni organizaciji.tega dela vsebovana:;' tudi vsa odgovornost za gospodar- • jenje ali velik del te odgovornosti) ustrezno uporabili vrednotenje odgovornosti za delovna sredstva, praviloma po 2. ali 3. stopnji (tč. 2. 2. metodologije); Kadar navedeni stopnji he ustrezata organizaciji tega dela, bi lahko metodologijo tudi dopolnili tako, da bi uvedli več stopenj z ustreznim opisom in točkovnimi vrednostmi. 3. Posebno pomembno rise nam zdi, da bi v samoupravnem -aktu vsakega udeleženca oblikovali tudi za to področje primerne določbe o vrednotenju kakovoštiy dela, tako kot to določa 33. člen sporazuma. Poleg splošnih sesta- ; vin, ki so navedene v tem členu, predlagamo, da bi za ocenjevanje kakovost dela vodenja prehrane, upoštevali še zlasti: — organiziranost vsega delovanja prehrane v VVO ali v šoli, zlasti glede na sodelovanje vzgojiteljev, učiteljev in staršev otrok pri zasnovi, organizaciji in izvedbi prehranjevanja, dosežene vzgojne uspehe ter počutje in zadovoljstvo otrok staršev in delavcev; — gospodarnost poslovanja in doseganje optimalnih možnih cen ob ustrezni kakovosti in količinah obrokov, — dosežke pri angažiranju dejavnikov okolja za reševanje prehranske problematike, — posebne dosežke pri prehrani zdravstveno prizadetih otrok. Poleg tega menimo, da je pri vodenju prehrane v VVO in šolah treba ugotavljati in upoštevati gospodarnost dela in poslovanja po 34. členu sporazuma. Navedene predloge Društva je obravnaval izvršni odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja na seji dne 28. 5. 1986 in meni, da so v skladu z določbami navedenega sporazuma. Člani izvršnega odbora so poudarili, da je vest v dnevnem časopisju, češ da so prosvetne pokojnine nad slovenskim povprečjem pokojnin, prizadela upokojene prosvetne delavce. Po izobrazbenem sestavu, družbenem pomenu, zahtevnosti in odgovornosti dela ta dejavnost pomembno odstopa od povprečja, zato je naravno, da so pokojnine večje kot v panogah z nizko izobrazbeno ravnijo zaposlenih. Sindikat zahteva, da so prosvetni delavci enakovredno obravnavani in nagrajeni kot drugi delavci v združenem delu. Ker tega v preteklosti nismo uresničili, je treba upokojenim prosvetnim delavcem prevrednotiti pokojnine in pri tem upoštevati zahtevnost njihovega dela v primerjavi s tako imenovano enoto enostavnega dela. Republiški odbor zato predlaga republiškemu svetu sindikata, naj se pri spizu zavzame za izredno prevrednotenje pokojnin prosvetnih delavcev. Izvršni odbor je razpravljal tudi o Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič. Njegov predstavnik Jaka Majcen je seznanil prisotne z uspehi in prizadevanji tega zbora, ki sloni na pravem ljubiteljstvu in je hkrati dobra šola za šolske pevovodje. Za uspešno nadaljevanje dela bo treba zagotoviti zboru kadrovske in gmotne možnosti, pa tudi prostore za vaje v republiškem središču. Financiranje naj bi se uredilo s samoupravnim sporazumom tako, da bi vsaka šola prispevala nekaj tisočakov za ta zbor. Pismo s tem apelom bo poslano jeseni na šole, preko Prosvetnega delavca pa tudi vsej'pe-dagoški javnosti. Na pobudo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva so v republiškem odboru ponovno obravnavali, kako naj bi vrednotili delo vodje prehrane v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizaci- bej)- Medtem ko je samoupra^ .sporazum o delitvi dohodka i:‘ osebnih dohodkov za sredrt šole Vs tisku, je podoben sporazum za visoko šolstvo že tu? 1 dobil končno podobo in so ga ]uv /to sokošolske organizacije že prej'2 . le. Pnsnešiti hn treba nrktnnafl.l le. Pospešiti bo treba pristopali1^ '■ sporazumu, tudi v osnovfl^ šolah, vzgojno-varstvenih orgf' nizacijah in glasbenih šolah, kj& nekateri še oklevajo s pomislek]^ ki niso posredno povezani z vstj^ bino sporazuma. L :CV Izvršni odbor je posebej ral{ pravljal o Prosvetnem delavk if10 Novi zakon o javnem obveščaflL zahteva drugačno opredelit6 f medsebojnih pravic in obvezuj1^ sti med ustanovitelji časopisov1^1 organizacijami, ki jih izdajaj^1 Ustanovitelji bodo imeli več ; stojnosti, bolje pa bodo morij/ skrbeti za gmotne možnosti & sopisov, ki v današnjih razmerij, preprosto ne morejo shajati br/ družbene pomoči. t)v( Enotno mnenje vseh razpr/ s Ijalcev na seji je bilo, da Prosvdr ^ nega delavca rabimo in da bi redili veliko škodo vzgojno-izfiar braževalni dejavnosti in prosveu nim delavcem, če bi glasilo nili ali mu zmanjšali možnosti / redno izhajanje. Kdor bo nani(SeJ raval kaj takega storiti, naj seije[ skrije za organi, marveč uU osebno odgovarja pred svetno javnostjo za take nametjii Potreba po rednem izhajanju !an. Iz" O /T T- /—V X / r’ U t 1.T 7* » * T-f »Tl C tv. kadrovski krepitvi uredništ/ Prosvetnega delavca je bila v rL publiškem odboru že nekajkriflg poudarjena. Vodstvu RepuLjc), škega sveta Zveze sindikat6^ Slovenije, ki razpolaga z den%( jem in ga odmerja ProsvetneD1 delavcu, je treba sporočiti ta st^i lišča, hkrati pa se dogovoritill Izobraževalno skupnostjo Sl” venije — soustanoviteljico PG* svetnega delavca — in drugih® morebitnimi soustanovitelji, " bodo po svojih močeh pripoiu^j, gli, da bo Prosvetni delavec tudi" prihodnje uspešno opravlj^' svoje poslanstvo. J. V. Zvezni odbor Sindikata v novi sestavi Boris Lipužič novi predsednik V zadnjih štirih letih je Zvezni odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi uspešno opravil veliko načrtovanih nalog ter povezoval delo republiških in pokrajinskih odborov. To delo pa je ovirala neenotna organiziranost teh dejavnosti v sindikatu, ter oteževala pripravo enotnih dogovorov in sprejemanje skupnih stališč o najpomembnejših vprašanjih in političnem delovanju delavcev v teh dejavnostih. Tako so ocenili opravljeno delo na nedavni volilni seji Zveznega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, ki so se je udeležili prejšnji in novi delegati. Na delo zveznega odbora je vplival tudi slab družbenogospodarski položaj v teh družbenih dejavnostih, je poudarila dosedanja predsednica odbor Narcisa Pote-žica. Žal se ne uresničuje družbeno načelo, naj bi bil družbenogospodarski položaj delavcev teh dejavnosti enak kot drugih delavcev v združenem delu. Njihova življenjska raven je čedalje bolj ogrožena. V zveznem merilu nimamo organa, ki bi se ukvarjal s skupnimi vprašanji teh dejavnosti. Vse to slabo vpliva na položaj teh dejavnosti, vendar kljub neugodnim razmeram še zmeraj veliko pripomorejo k ra- I * < Od '■to neQ H M A zvijanju ustvarjalnih zmožno^ družbe in gospodarstva, k širjt9: nju možnosti za vsestrarif/ osebnostni razvoj delovnih 1 j6!^ in k uresničenju kulturnih, eO]. nih in človečanskih ciljev naš®^ družbenega razvoja. e , V zadnji mandatni dobi je y%v pravil zvezni odbor več razpra'e v osnutkih in predlogih razvoj6 p resolucij, o uresničevanju hrc spodarskih ukrepov in drug61/# Precej je bilo tudi posvetov o ^et0: tualnih vprašanjih vzgoje, braževanja, znanosti in kultuhje(: Cilj teh prizadevanj je bil: izbo‘70l šanje družbenogospodarske:’«^ položaja delavcev v teh dejavrifo j stih in njihovo ustrezno mestrinf/ družbi. Gre namreč za dejavri’^ sti, ki jih ni mogoče obravnav)i((; kot porabo, marveč enakUj vredno kot proizvodno delo- 'ecf Sekcija prosvetnih časopis0W/( ki deluje znotraj zveznega odb^g( ra, je po oceni dosedanje pr6‘lev, sednice odbora dober zglTv/? kako moramo sodelovati pri tl t ševanju skupnih vprašanj in pt«?i magati razvijati enoten sist6?g, vzgoje in izobraževanja pa tlltpc sindikalne dejavnosti. _ fgi Za novega predsednika nega odbora sindikata delavcejG vzgoji, izobraževanju, znaiK’ov, in kulturi je bil izvoljen Boris mn pUŽiČ. BILJANA GROZDANIČ 'os Pic hrok m narava 'Posvet vzgojno-izobraževalnih organizacij Slovenije [Cigoja in varstvo predšolskih otrok je dejavnost, ki se občutljivo s 'Va na družbene razmere. Minil je čas, ko so novi oddelki hitro rasli h |e .e le večalo število otrok v dnevnem varstvu. Organizacijsko po-P| U Se vzgojno-varstvene organizacije prilagajamo potrebam otrok ,ar^v z novimi oblikami uresničevanja vzgojnega programa, Cef^en, pa SVoje ustvarjalne moči usmerjamo v zboljšanje strokov-'ipi ^0Sa*enje vsebin vzgojno-varstvene dejavnosti. Te usmeritve, Mo ne tudi v naših srednjeročnih načrtih, so vodile pripravo in 6. posveta vzgojno-varstvenih organizacij Slovenije. m Saki dve leti se vzgojiteljice na strokovnem sreča-i ^ drugem slovenskem mestu, e j'2 0s smo izbrale Celje, kjer je inrln23. maja potekal posvetna ,nW >n narava. Posvet sta Skupnost vzgojno-var-lcjvn'h organizacij Slovenije in za predšolsko pedago-Pri Zvezi društev pedago-Jn delavcev SRS. Vlogo gosti-raC1* Slno prevzele cejske vzgoj-vOl varstvene organizacije, ki jfljl°v skupaj s pokroviteljem, lite j Pscino občine Celje, družbe-,110 Političnimi in delovnimi orga-)vracijami mesta Celje in v sode-ajt)|aniu s Srednjo pedagoško pit ’ gostoljubno sprejele več jp.. 500 vzgojiteljic iz vse Slove- ^'Malna problematika od-otrok do narave, spoznava-l I1jenih zakonitosti in otro-ra') 0 dojemanje pojavov v njej vel ^ eoretičnega vidika osvetlili tik, Aleksandra Kornhauser, dr. izti n.c Jerman in mag. Ljubica :veij.rlartovič Umek v plenarnih okL^tih. Naslednji dan je poleti delo v devetnajstih skupi-,m|"' Udeleženci so poslušali e 1 ? koreferatov priznanih nC, avateljev naših univerz, peda-prt,', akademij in Zavoda SRS ieC°stvo-V niih ie biIa osrednia u(g a Otrok in narava, obravna-vidika naravoslovnih zna-/ P^utehnične vzgoje in ra-k% S°vora. Razpravljale! so ibijd'e>Vordtna veliko vprašanj, ki VaJ° metode in vzgojna stv3, opozorili pa so tudi na atC;ed., eI1i aene zadeve v zvezi z vsebi 4 i« Sli Pr>i nami in načini seznanjanja otrok z naravnim okoljem. V enotah vzgojno-varstvenih organizacij Tončke Čečeve, Anice Černejeve in Zarje ter v oddelku Vzgojno-varstvene organizacije Žalec so vzgojiteljice pripravile enajst hospitacijskih nastopov. Otroci so pokazali, kako dojemajo teoretični prikaz nastanka dneva in noči, kako opazujejo živali in rastline in razumejo povezanost živega in neživega sveta, spoznavajo naravne pojave v raziskovalni igri in kaj znajo ustvariti z dotrajanih tehničnih naprav in odpadnega gradiva. V sklepnem plenarnem delu so se strnila stališča skupin do obravnavanih vprašanj, izoblikovale so se usmeritve za vzgojno prakso. Nakazana vprašanja so bila izziv strokovnjakom s področja predšolske pedagogike, psihologije in naravoslovnih znanosti, da skupno in usklajeno najdejo odgovore nanje in z metodičnimi napotki obogatijo znanje Vzgojiteljic. Ugotovili smo tudi, da je posvet presegel okvire naslova, saj so nekatere vsebine posegle v svet tehnike in človekovih dosežkov, ta pa ustreza otrokovemu globalnemu dojemanju okolja. Posebna pozornost je bila v razpravah namenjena ekološkim vprašanjem in ugotovitvam, da je vedno več otrok, ki so oropani neposrednega stika z neokrnjeno naravo. Vprašanja, na katera bomo na teoretični ravni in v vzgojni praksi morali odgovoriti, Cankarjeve nagrade 'a likovno dejavnost ilpvenskih otrok 2 23. maja 1986, smo v 1 lii^evem domu, kongresnem l/j^nem središču, slovesno ' i Shankarjeve nagrade za led ‘n 1985- Shankarjeve 1/7% Z diplomami podelujejo ,lr 0 leto na mednarodnem ^ tekmovanju za lite-) ln likovno dejavnost, v New !zliu v Indiji. 4-,a Shankarjevi razstavi v In-itfl^delujejo otroci iz različnih SVeta' od severnih dežel ife -l ,n Sovjetske zveze, do em ni" krajev v Afriki, Avstrali-šejL', Sodelovanje slovenskih e f na tej svetovni prireditvi je ■ p((0 “dicionalno, saj sodelujejo ra'e otroci na tej prireditvi # p 20 let-^oSak° leto dobijo prav naši reAjj,? na Shankarjevi razstavi za-> ^eJlv° veliko medalj in diplom, iCS* teh kar 21. Veliko priz-tu4j J,a dobijo tudi na drugih Aovnarodnih’ jugoslovanskih in Markih likovnih prireditvah in Uie to nam dokazuje, dovenska likovna vzgoja v Ag0- 0Snovnih šolah in tudi v Vha Jl°'varstvenih organizacijah ? visoki ravni. Pri tem gre ie^ ec Zfslug dobro strokovno in isc'orief?šk° usposobljenim men-- ‘‘kovnim pedagogom ter itdLvJAiem in seveda tudi priza- , V-azu °šnia Prireditev samo do-stwo0j kako osnovne šole in tLJ^rstvene organizacije L "M/o svoje likovno sijanj*10, P°slonstvo, dokazuje :e,troa^° Pomembno je pri iojoVa . ra^vijati sposobnost opa-s kln03 predstavljivosti, ustvar-hišlje’- dorni^lPie ^ likovnega \pstn,a ^r.aV likovna ustvarjal-insPodbuja razvoi e ustvarjalnosti, saj si otroci pri njej razvijajo in ostre čut za likovne vrednote, vse skupaj pa vodi k daljnosežnemu cilju, usposobiti mlade za razčlenjevanje in vrednotenje likovnih del, likovne problematike v okolju ter aktivnega sodelovanja v kulturnem in umetniškem življenju v kraju, ki v njem živimo in delamo. Z novim programom življenja in dela osnovne šole, po katerem uvajamo v vse razrede tudi za vse učence obvezne dni za kulturne dejavnosti, se bo možnost za dejavno delovanje v kulturi še razširila. To pomeni, da je tudi na likovnem področju dana učencem pa tudi učiteljem večja vloga pri načrtovanju, organiziranju in uresničevanju kulturnih dejavnosti. Na likovnovzgojnem področju pomeni to več obiskov likovnih razstav, več lastnih razstav na šolah, več izmenjave likovnih razstav med šolami, več otroške likovne ustvarjalnosti ob dnevu za kulturne dejavnosti, več primerjanja likovnih del med učenci, več pogovora, razčlenjevanja in vrednotenja. Pregledali in našteli bi lahko vse likovne prireditve, ki so se jih naši otroci udeležili osebno, ali pa so poslali nanje po razpisih svoja likovna dela, radi bi ta dela opisovali, pregledovali in primerjali. Žal nam to ni mogoče, ker so ta dela ostala v daljnjih deželah, na raznih koncih sveta in jih lahko občudujejo tamkajšnji otroci, kot občudujejo dela na Shankarjevi razstavi otroci iz Indije. Tega smo veseli, kajti slovenski otroci so prenesli v daljno deželo Indijo del naše domovine Slovenije. Z izvirnimi, otroško čistimi, likovno izraženimi deli so našo domovino častno predstavili. HELENA BERCE pa so zadevala uvajanje sestavin naravoslovnih znanosti glede na otrokov spoznavni razvoj. Kljub še ne povsem izoblikovanim usmeritvam je prevladovalo enotno mnenje, da je predšolsko obdobje čas, ki ga tudi v intelektualnem razvoju otroka ne smemo zamuditi, čeprav moramo otroka kritično varovati pred pretirano intelektualizaci- jo- Posvet je v svojem strokovnem delu odgovoril na veliko nerešenih vprašanj o spoznavanju otrok z naravnim okoljem; na nekatera pa bomo morali šele poiskati odgovore. Potrdil je tudi, kako potrebno je, da se vzgojiteljice in strokovnjaki s posameznih področij znanosti občasno srečamo, da izmenjamo svoje izkušnje in spoznanja. Lepo nam je bilo tudi, ko smo se srečale s kolegicami iz vse Slovenije in gostjami s Tržaškega. Skupaj smo uživale ob kakovostnem kulturnem sporedu, ki so ga za udeležence posveta pripravili cicibani celjskih vrtcev, Svetlana Makarovič in plesna skupina Akt pod vodstvom Ane Vovk Pezdir. Skupnost vzgojno-varstvenih organizacij Slovenije bo celotno gradivo posveta izdala v posebni brošuri. Na voljo bo vsem, ki jih zanima naše delo, pomenila pa bo tudi obogatitev strokovnega znanja vzgojiteljic. EMILUA PEŠEC REPUBLIŠKO TEKMOVANJE FIZIKOV SREDNJEŠOLCEV V fiziki vsako leto boljši dosežki Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je zaupalo letošnje republiško tekmovanje fizikov srednješolcev Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matema-tične usmeritve v Kranju.Pred tem so se srednješolci pomerili na območnih tekmovanjih v soboto, 17. maja letos, republiškega tekmovanja pa Se je udeležilo 155 tekmovalcev iz 21 šol v Sloveniji. Tako kot prejšnja leta so udeleženci tudi letos tekmovali v štirih področjih: mehaniki, energiji, elektromagnetiki in optiki. Letošnje tekmovanje je bilo rekordno: po številu udeležencev in tudi po kakovosti, saj je bilo kar 38 udeležencev — ali 24,52 % vseh — nagrajenih ali pohvaljenih. Ta ugotovitev nedvomno potrjuje, da se srednješolci čedalje bolj zanimajo za fizike, to je vsekakor posledica večje kakovosti pouka, le-ta pa je odvisna od učiteljev na srednjih šolah in tudi od materialne opremljenosti šol. Če je to res — in mislim, da ni razloga, da ne bi bilo — potem je utemeljena tudi trditev, da je fizika kot ena temeljnih naravoslovnih ved v usmerjenem izobraževanju našla svoje mesto. To mesto pa bo fizika na srednjih šolah ohranila, če bomo še naprej zagotavljali učiteljem ustrezne delovne razmere. V skupini mehanika so prejeli prvo nagrado kar štirje učenci: Tomaž Prosen — SSPRNMU Kranj, Tomaž Volk, Andrej Lamovec in Andrej Vilfan — vsi trije iz SNŠ Ljubljana; v skupini energija: Gorazd Poberaj — SNŠ Ljubljana; v skupini elek-tromagnetika: Janez Jaklič — SNEŠ Kamnik in v skupini optika: Peter Pehani — SNŠ Ljubljana in Alenka Martelj — CSUI Jesenice. Trinajst tekmovalcev iz vseh štirih skupin, ki so se uvrstili na prvo in drugo mesto, se bo udeležilo zveznega tekmovanja, ki bo v Prištini. Pokroviteljica letošnjega tekmovanja je bila Iskra Kibernetika iz Kranja. Pokrovitelj je poravnal velik del izdatkov za organizacijo tekmovanja in prispeval praktične nagrade za tekmovalce, ki so si prislužili prvo nagrado in prvo, drugo in tretjeu-vrščene ekipe, ki so se na državnem kvizu uvrstile na prvo. drugo in tretje mesto. Na tem kvizu so odgovarjali udeleženci na vprašanja iz zgodovine Kranja, zgodovine delovne organizacije Iskra ter na vprašanja iz fizike in astronomije. Tisti, ki so se na tekmovanju in kvizu uvrstili na prvo mesto, so prejeli za nagrado unimere. najboljšega tekmovalca — Petra Pehanija iz SNŠ v Ljubljani — pa je pokrovitelj nagradil s štipendijo brez obveznosti zaposlitve v delovni organizaciji štipenditorja. Pokroviteljica Iskra Kibernetika iz Kranja je ponovno pokazala veliko razumevanja do takšnih dejavnosti. saj ugotavlja, da so spodbujanje ustvar jalnosti med mladimi, razvijanje tehnične in raziskovalne motiviranosti — vlaganje v strokovnjake — njihove dolgoročne in najboljša naložbe. Obenem s tekmovanjem sta Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-mate-matične usmeritve v Kranju in pokroviteljica tekmovanja Iskra Kibernetika pripravili razstavo Iskrine merilne tehnike — s posebnim poudarkom na meritvah v fiziki in uporabi računalnika pri fizikalnih merjenjih. Namen razstave je bil predvsem dvojen: med mladimi naj bi povečali zanimanje za tehniko in ekspreri-mentiranje — obiskovalci so lahko preprostejše meritve opravljali sami — zato sta organizatorja razstave povabila na ogled še posebej šolsko mladino; udeležencem fizikalnega tekmovanja, njihovim spremljevalcem učiteljem fizike in po teh srednjim šolam, pa so želeli prikazati, kaj lahko ponudi danes Iskra šolam iz programa svoje merilne tehnike. Posebna zanimivost razstave je bil prikaz uporabe računalnika pri fizikalnih merjenjih ali natančneje: prikaz merilno-krmil-nega vmesnika za ZX Spectrum. Vmesnik je razvil prof. Slavko Kocijančič s sodelovanjem učencev. Avtor tega pripravlja vmesnik tudi za računalnik Partner. Letošnje republiško tekmovanje je pokazalo zadovoljivo pripravljenost tekmovalcev, možnosti in pripravljenost za sodelovanje med združenim delom in šolami in ne nazadnje tudi napredek v učni tehnologiji na področju fizike. Povedano drugače: organizatorji in udeleženci tekmovanja in vseh spremljajočih dejavnosti so bili uspešni. -n-k dogodki novosti Delovni jubilej Pedagoške akademije v mariooru Vodstvo Pedagoške fakultete v Mariboru je 27. maja 1986 pripravilo tiskovni sestanek: poglavitni namen tega shoda je bila seznanitev časnikarjev z dejavnostjo ustanove in s praznovanjem 25-letnice obstoja pedagoške akademije, 20-letnice katedre za madžarski jezik in preimenovanjem pedagoške akademije v pedagoško fakulteto. Gre za izrazito delovni jubilej in odgovornost, ki jo spodbujata izročilo mariborskega jpedagoškega šolstva in zgodovinski spomin. Ne smemo prezreti! daise začenja delovni proces prve pedagoške fakultete v Sloveniji', viišVanove> na kateri se bodoAžgoizbbra-ževanje in znanštverto Raziskovanje dialektično povezovali ter prepletali. KakpVbIRnB dfeloj naj bi med drugim šjibdfctfcjrtci tMi drugačno vrednotenje in nagrajevanje učiteljskega poklica in dela. Ob tej priložnosti sta izšli dve publikaciji, in sicer: Jubilejni zbornik ter Metodični prispevki za uspešnejše vzgojno-izobraže-valno delo. Izdala in založila ju je Pedagoška fakulteta v Mariboru. Publikaciji pomenita smiselno celoto, saj se bralec lahko seznani z razvojem pedagoške akademije, njeno vsebinsko in idejno usmeritvijo ter načrtovanjem dela. Ne gre zanemariti seznama rednih in pogodbenih delavcev ter diplopreglednice diplomantov od ustanovitve do danes. Mnogi današnji uveljavljeni učitelji pedagoške fakultete so bili nekoč študenti pedagoške akademije. Doslej je dobilo končno spričevalo 4496 študentov. Tudi glede prihodnosti upajo, da ne bo težav, kar zadeva vpis: veliko mladih ljudi še zmeraj ne ve, da so v Mariboru enake možnosti za štiriletni študij kot v Ljubljani. Zbornik Metodični prispevki za uspešnejše vzgojno-izobraže-valno delo je sestavljen iz strokovnih zapisov o različnih področjih pedagoškega dela in ga bo mogoče s pridom uporabljati v osnovni šoli, vzgojno-varstveni organizaciji, pri poklicnih odločitvah in načrtovanju prostega časa. Dejavnost Pedagoške fakultete v Mariboru je zelo razvejena. Posebno ugodne možnosti se ponujajo raziskovalnemu inštitutu, ki je delovno povezan z drugimi kulturnimi organizacijami. Center za pedagoško izpopolnjevanje je že doslej pokazal veliko dejavnost in med drugim uveljavljal neposredno menjavo dela. Povezoval se je z Zavodom SRS za šolstvo, z Izobraževalno skupnostjo Slovenije in z vzgoj-no-varstvenimi organizacijami. 5. junija bo ta fakulteta pripravila strokovno-znanstveni posvet Program življenja in dela osnovne šole v funkciji vsestranskega razvoja osebnosti. Udeleženci se bodo poglobili v vsebino programa življenja in dela osnovne šole z vidika sodobnih znanstveno-tehničnih in družbenih razvojnih procesov ter razvoja osebnosti. Vse slovesnosti Pedagoške fakultete v Mariboru imajo izrazito delovni pomen — pedagoški delavci se zavedajo odgovornih nalog, ki jih čakajo. MARIJA ŠVAJNCER PRIZNANJA MENTORJEM V OSNOVNIH ŠOLAH OB 25-LETNICI PEDAGOŠKE AKADEMIJE V MARIBORU Ob četrtstoletnem jubileju Pedagoške akademije v Mariboru in njenem poimenovanju v fakulteto je bila v četrtek, 29. maja 1986, slovesnost; na njej je prejelo priznanja 162 učiteljev mentorjev na osnovnih šolah, šol ter delovnih in družbenih organizacij. Pedagoška praksa, učni nastopi in hospitacije skrivajo v sebi veliko anonimnih prizadevanj učiteljev na osnovnih šolah; ti s svojim delom in dajanjem sodelujejo pri prizadevanjih Pedagoške akademije — fakultete za oblikovanje prihodnjega slovenskega učitelja. Podeljena priznanja so le skromna, vendar po mnenju nagrajencev velika spodbuda za nadaljnje delo in sodelovanje. Menimo, da bo treba veliko bolj kot doslej krepiti vlogo učitelja mentorja, mu omogočiti ustrezno napredovanje ter uvrstiti v sistem vrednotenja 42-urnega tednika tudi časovno in materialno spodbudo za njegovo delo. Dogovoriti se bo treba za skupno akcijo vseh dejavnikov v vzgoji in izobraževanju in čim hitreje celostno, sistemsko rešiti in ovrednotiti delo učitelja mentorja kot sodelavca, ki veliko pripomore k usposabljanju novih učiteljev in vzgojiteljev. LOJZE FOŠNARlC NAGRAJENI UČENCI ZA LIKOVNO DEJAVNOST na mednarodnem otroškem tekmovanju Shankar 84 in 85, Indija 1984: Srebrna medalja z diplomo: 1. Dragica Kuhar, OŠ Franja Vrunča. Celje 2. Teja Starc, OŠ Simon Jenko. Kranj 3. Karmen Hegediš, OŠ Rado Robič. Limbuš 4. Iztok Seme. OŠ Drago Bajc. Vipava 5. Anka Težak. OŠ Rado Robič. Limbuš 6. Tadeja Turk. OŠ Gustav Šilih. Titovo Velenje 1985: Srebrna medalja z diplomo: 1. Mitja Bravhar, OŠ Simon Jenko. Kranj 2. Tonči Arlič, OŠ Šentjur 3. Taja Lojk. OŠ Simon Jenko, Kranj 4. Petra Stare, OŠ Simon Jenko, Kranj 5. Jerca Rozman. OŠ Simon Jenko, Kranj 6. Žiga Čebohin, OŠ Brezovica pri Ljubljani 7. Vesna Selan, OŠ Hinko Smrekar, Ljubljana 8. Mojca Curk, VVZ Lucija. Portorož 9. Ana Krmpotič. VVZ IX. korpus. Piran Medalja z diplomo: L Matevž Brodej. OŠ Šentjur pri Celju 2. Teo Gorjan. OŠ Turnišče 3. Danica Sorec. OŠ Vuhred Spričevala o udeležbi je prejelo 48 udeležencev iz Slovenije Nagrada z diplomo 1. Barbara Markozič, VVZ Semedela, Koper 2. Tanja Tribizan. VVZ Lucija, Portorož 3. Boštjan Buh. OŠ Milan Šuštaršič. Ljubljana Spričevala, o udeležbi ie prejelo 21 udeležencev. Bo kulturna vzgoja ukinjena? Spet reformiramo srednješolske programe — po zaskrbljujoče hitrem postopku, ki utegne povzročiti nove težave. Glede na pristojnosti za ponovno spreminjanje predmetnikov — šole so dobile pri tem veliko besedo — se tokrat vzgoji ne piše nič do-bregh: ponekod namreč poskušajo ukiniti izrazito vzgojne predmete. Pojavila se je metoda, da se šole o učnih načrtih dogovarjajo s svojimi piši! Ali ni to nevarnost, da bodo nekatere spremembe zrasle iz povsem banalnih organizacijskih razlogov znotraj šolskih zidov, ali pa še iz banalnejših vzrokov čisto denarne narave — o katerih bodo odločale posebne izobraževalne skupnosti? Bodo mar naključno zbrane skupine šolnikov v posameznih strokovnih šolah po prevladujočih osebnih nagnjenjih in kaj vem kakšnih upravno-orga-nizacijskih pogledih odločale tudi o tem, ali je njihovim učencem potrebna kultura? Po tej metodi namreč prepuščamo usodo kulture našega naroda vplivu bolj ali pa tudi manj raz- za kulturne prireditve zelo povečalo. (To se kaže med drugim v izrednem razcvetu koncertnega življenja, ki ni samo zasluga lepih dvoran Cankarjevega doma.) Uspehi so še zmeraj le delni — tako kot na vseh področjih človeškega delovanja. Verjamem, da ponekod tudi niso dobri, ker je metodika tega predmeta zelo zapletena. Škoda bi pa bilo, če bi zdaj, ko so se pokazali sadovi kakovostnih premikov, le-te ugodno ocenjujejo celo starši, odločali o obstoju umetnostne vzgoje ljudje, ki so na tem področju večinoma nerazgledani, ker njim samim svojčas šola ni mogla dati, kar bi jim bila morala. Kako naj takšni (sicer izvrstni strokovnjaki na svojih področjih) objektivno odločajo o kulturi? Kulturna vzgoja -bi morala spremljati mladostnike do polnoletnosti. kajti mnoge vsebine tega predmeta spadajo v zrelejša leta razvoja in jih ni mogoče obravnavati ne v osemletki ne v začetku srednjega šolanja. V najobčutljivejših letih razvoja je gledanih posameznikov in najglasnejših skupin v kolektivih — po drugi strani pa posebni miselnosti tistega, ki deli denar. Mar ne bi bilo mogoče na račun kulture še kaj prihraniti, ji zadati milostni udarec, ko je že tako obupno stisnjena v prve letnike s tako pičlim številom ur, da mora pedagog skrpati delovno obveznost z delom na več šolah? Vendar je kultura splošna dobrina ne glede na stroko! Bodo mar naši otroci živeli samo v službi? Ne bo več nobene zasebnosti, polnosti življenja, radosti nad lastnim obstojem? Mar lahko vse človekovo bistvo skrčimo tako, da bi ga bilo mogoče stlačiti v računalnik? V resnici gre za vprašanje, ali smemo usodo tako pomembne stvari, kot je kultura, prepustiti neustreznim mehanizmom odločanja. Ozki strokovni krogi raznih smeri prav gotovo ne morejo-ustrezati iz razlogov, ki sem jih že omenil, pa tudi razdeljevalci denarja ne, zato ker so lahko ali poklicno nenaklonjeni kulturi ah pa vidijo v njej zgolj skrito rezervo. Zadati kulturi udarec pri mladini, pomeni, da smo jo spodrezali prav tam, kjer je najbolj ranljiva. Za množično kulturno prebujanje je pristojno le šolstvo, kdo drugi pa naj bi bil? In če je bila kultura kljub temu, da brez nje ne moremo biti, vedno nekje na robu družbe, je bila to posledica nezmožnosti šolstva, da predaja vrednote kakovostno. Zdaj, kb je šolstvo po več desetletjih zavzetega dela (ne šele v usmerjenem izobraževanju, kot pišeta bralki Dela 1. in 10. aprila) ustvarila temelje sodobne metode obravnavanja umetnosti, smo priče, da se je zanimanje večina mladine (razen tiste v glasbenih šolah) brez prijateljskega vodnika po kulturi, in njena kipeča energija išče nadomestilo v svetu varljive zabave, kot da bi se maščevala, ker nismo pravilno poskrbeli zanjo. Pozabljamo, da je mlad človek kot bak-Ija, ki samo čaka, da bi jo kdo prižgal. Kulturni dnevi ne morejo povsem nadomestiti rednega pouka, z njimi si ne moremo olajšati vesti — zato, ker so trije višji razredi srednjih šol ostali brez umetnostne vzgoje. Veliko vsebin kulturnih dni je takšnih, da ne morejo roditi boljših uspehov, če niso bile poprej opravljene temeljite priprave v razredih. Kajti, kakor je že sama zamisel kulturnih dni dobronamerna, vendar dostikrat sili učence, da pogoltnejo naenkrat celo pogačo. ne da bi jo poprej razrezali. In če kulturni dan ne uspe, to zelo slabo vpliva na mlade ljudi. Bolje bi bilo. če ga sploh ne bi imeli. Uspešen kulturni dan je praviloma (so tudi izjeme) le sinteza premišljene oddelčne priprave učencev. In to lahko opravi le pedagog, ki se sistematično ukvarja z umetnostno vzgojo. Namesto da bi se za to trudili, pa slišimo. da predlaga elektrostroka svojemu pišu, naj vrže umetnostno vzgojo čez prag! Kakor da so njihovi učenci manj vredni od drugih in ne zaslužijo, da kdo skrbi za njihovo duševno življenje! Ne. o takih stvareh moramo odločati drugače! Da bo ironija popolna, je umetnostna vzgoja predmet, ki ne obremenjuje učencev s faktografijo in z domačimi nalogami — osredotočena je samo v pospeševanje duševne rasti. VLADO MODIC Predmetniki, učni načrti, učni kompleti K in vzgojno-izobraževalne dejavnosti ^ Kaj so pokazale evalvacijske raziskave V prvem obdobju ali v šolskih letih 1981/82 in 1982/83 je spremljava zajela predvsem učne načrte in učbenike za vsebino skupne vzgojnoizobrazbene osnove ter učne načrte za skrajšane programe srednjega izobraževanja. Ugotovitve so bile podane na posvetovanju o ugotovitvah in problemih spremljanja in vrednotenj a vzgoj no-izobraževalnih programov na Brdu pri Kranju, novembra 1983, objavljene pa so bile tudi v reviji Vzgoja in izobraževanje (št. 1—2, letnik XV. 1984). V drugem obdobju ali v šolskih letih 1983/84 in 1984/85 je spremljava zajela učne načrte in učbenike predvsem v 3. in 4. letniku v programih srednjega izobraževanja. V skrajšanih programih srednjega izobraževanja je bila opravljena le spremljava nekaterih učbenikov. Spremljanje in vrednotenje predmetnikov, učnih načrtov in učbeniških kompletov je potekalo nepretrgoma, začelo se je v šolskem letu 1981/82 v 1. letniku, nadaljevalo pa vsako naslednje šolsko leto v višjem letniku. Za vsak letnik naj bi prvo leto spremljali uvajanje, drugo leto pa spremljavo ponovili ter šele na podlagi prenovljene spremljave izdelali oceno učnega načrta in učbenika (če učbenik pri predmetu je). Tako bi morala biti spremljava po prvotni zasnovi končana v šolskem letu 1985/86 ali do konca leta 1986. Spomladi leta 1985 pa je bila dana pobuda, naj bi se vse evalvacijske raziskave končale do jeseni 1985, da bi lahko začeli čim-prej prenavljati programe. Podatke o uresničevanju učnih načrtov in ustreznosti učbenikov smo zbirali: — z vjprasalniki, ki so jih izpolnjevali učitelji na podlagi svoje razčlenitve analize pouka predmeta; — z individualnimi pregledi pouka in s pogovori z učitelji; — z vprašalniki za učence in s pogovori z učenci; — s pogovori na strokovnih predmetnih aktivih učiteljev; — s pogovori z ravnatelji ot skupinskih obiskih na šolah in na sestankih z ravnatelji; — pri posameznih predmetih smo upoštevali tudi mnenja strokovnih društev in javnosti. Zbrane podatke smo dopolnjevali tudi z ugotovitvami, ki so bile zbrane pri rednem nadzor-no-svetovalnem delu zavoda. nastajajo težave tudi zaradi tega, ker so bile na podlagi programskega jedra (ali bolje na podlagi vsebinskega jedra) predmeta izdelane različice učnih načrtov (predvsem glede na različno število ur), ki so se včlenjevale v posamezne programe, pri tem pa niso bile dovolj upoštevane korelacije z vsebinami strokovnih predmetov v posameznem programu. Pri strokovnih predmetih, ki so značilni le za nekatere programe, smo pri velikem številu predmetov prav tako ugotavljali, da je treba preurediti v učnem načrtu vrstni red poglavij in ga spremeniti zaradi obsega in zahtevnosti snovi. Ustreznejša bo morala biti diferencirana obravnava teoretičnih vsebin, ki so za učence v triletnih smereh izobraževanja pogosto preobširne in prezahtevne, po drugi strani pa v triletnih smereh izobraževanja velikokrat primanjkuje časa za pridobivanje praktičnega znanja za začetek dela. Na nekaterih šolah še zmeraj nimajo najnujnejših gmotnih možnosti za pouk. Učitelji strokovnih predmetov, ki so pogosto v pogodbenem delovnem razmerju, in se ponekod menjavajo kar med šolskim letom, niso motivirani, da bi si pridobili pe-dagoško-andragoško izobrazbo. Zahteve glede vrste in stopnje izobrazbe učiteljev za nekatere teoretične predmete in za praktični pouk v nekaterih programih niso ustrezne. Pri strokovnih predmetih nastajajo težave zaradi pomanjkanja učbenikov, videti je, da bi bilo treba uvrstiti nekatere strokovne predmete že v 2. ali celo v 1. letnik. V večini programov se vsebine strokovnih predmetov deloma podvajajo z vsebinami osnov tehnike in proizvodnje in v nekaterih programih tudi z vsebino predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Ugotovili smo tudi, da nekatere šole preveč prilagajajo izvajanje strokovnih predmetov in praktičnega pouka posameznim potrebam delovne organizacije, za katero povečini izobražujejo. Podrobnejše empirične strokovne ugotovitve o posameznih predmetih, ki so zelo obširno izdelane, bodo posebej objavljene v reviji Vzgoja in izobraževanje (št. 3, 1986). Vzgojno-izobraževalne dejavnosti Ugotovitve so v splošnem pokazale, da gre pri učnih načrtih predvsem za težave, ki se kažejo: — v neustrezni navpični razporeditvi poglavij učnega načrta ali v neustrezni sestavi učnega načrta predmeta; — v prezahtevnosti in preob-sežnosti teoretičnih vsebin, zlasti za učence v triletnih smereh izobraževanja; — v ponavljanju in podvajanju vsebine pri istem predmetu ali z drugimi predmeti v programu; — v neustrezni uvrstitvi predmeta v predmetnik glede na razporeditev po letnikih in tudi glede na število ur, ki so namenjene predmetu; — v preveliki razdrobljenosti strokovnih predmetov v nekaterih programih. Pri predmetih, za katere so učni načrti izdelani na podlagi programskih jeder in na začetku zajemajo vsebino skupne vzgojnoizobrazbene osnove, so se pokazali problemi zlasti pri slovenskem jeziku in književnosti, tujem jeziku, matematiki ter samoupravljanju s temelji marksizma. V nekaterih programih pa tudi pri drugih predmetih; zlasti pri kemiji in fiziki Vzgojno-izobraževalne dejavnosti (kulturne, naravoslovne ter telesnovzgojne in obrambne) smo v šolskih letih 1983/84 in 1984/85 spremljali predvsem v 3. in 4. letniku, deloma pa tudi še v 2. letniku. Spremljale so jih evalvacijske skupine pod vodstvom pedagoških svetovalcev zavoda, sodelovali pa so tudi zunanji strokovni delavci in 30 učiteljev mentorjev vzgoj no-izobraže-valnih dejavnosti na šolah in učenci. Vzgojno-izobraževalne dejavnosti smo spremljali na vzorcu 10 šol, ki je bil prilagojen raznim vzgoj no-izobraževalnim dejavnostim. Podatke smo zbirali na podlagi vprašalnikov za učitelje in učence, z obiski na šolah in tako, da smo opazovali potek dejavnosti s pogovori z mentorji in učitelji ter z učenci, upoštevali pa smo tudi precej ugotovitev iz rednega dela zavoda. Pokazalo se je, da se vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot novost (kulturne in naravoslovne) v šolah čedalje uspešneje uresničujejo in so upravičile svoje mesto v predmetnikih vzgoj no-izobraževalnih pro- gramov. Pri načrtovanju in uresničevanju nastajajo sicer neka- tere težave, po eni strani zaradi preveč splošno opredeljenih smernic, po drugi strani pa zato, ker je na šolah preveč učencev, zlasti tam, kjer imajo več različnih programov. Težave nastanejo, ker posameznim učiteljem odpadejo ure pouka, če potekajo dejavnosti celodnevno le za določen del učencev (npr. za posamezen oddelek, letnik ali program). Zato imajo na takih šolah tovrstne dejavnosti za odvečno breme in zgolj formalno »lovijo« dneve in ure zanje ali pa imajo namesto dejavnosti kar ekskurzije. Ekskurzije imajo namesto naravoslovnih dejavnosti v programih, kjer v 3. in 4. letniku ni naravoslovnih predmetov, na katere so te dejavnosti vezane. Žal do zdaj nismo zmogli vsebinsko in organizacijsko povezati naravoslovnih dejavnosti s tehničnimi strokovnimi predmeti, čeprav bi bilo tudi na tem področju treba uvajati učence v raziskovalno dejavnost, jih navajati na odkrivanje in uporabo strokovnih dognanj, skratka na ustvarjalno učenje in razmišljanje, ki je podlaga za inovativno dejavnost. Poudariti je treba, da nekatere šole tovrstne dejavnosti prav zgledno uresničujejo. Uspešno se povezujejo z okoljem in ga seznanjajo s pomenom raziskovanja, spodbujajo pa ga tudi k sodelovanju v kulturnem življenju ter pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Učenci na takšnih šolah pozitivno ocenjujejo vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot tisto delo, pri katerem lahko ustvarjalno sodelujejo pri izpeljavi. Na vseh šolah učenci še nimajo takih možnosti, predvsem zato, ker ni ustrezno usposobljenih mentorjev. Vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot dejavna in ustvarjalna oblika vzgoj no-izobraževalnega dela bi morale imeti večjo podporo na šoli in zunaj nje. Če nastajajo objektivne težave pri načrtovanju in organizaciji posamezne vrste dejavnosti, bi morali ustrezno dopolniti in popraviti tudi smernice za oblikovanje, načrtovanje in uresničevanje vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti. Spremljanje in vrednotenje vzgojno-izobraževalnih programov Na podlagi preučevalnega dela pri I. in II. projektu ter tudi drugih oblik in načinov dobivanja informacij o izvajanju programov v srednjem izobraževanju, so šole in učitelji sproti dobivali pobude in napotila za delo (v letih 1982, 1983,1984, 1985) — predvsem o tem. kako naj izboljšajo uresničevanje posameznih učnih načrtov: opredelijo temeljna in informativna znanja, odpravijo ponavljanje vsebine pri istem predmetu ali sorodnih predmetih in prerazporedijo poglavja, da bi dosegli večjo korelacijo med predmeti ter povezavo teoretičnega in praktičnega pouka. Empirične ugotovitve so opozorile na nekatere skupne probleme po skupinah programov: • pri programih, ki zajemajo samo štiiiletne smeri izobraževanja, v katere se vpisujejo pretežno učenci z odličnim in prav dobrim uspehom v osnovni šoli in so motivirani, da po končanem srednjem izobraževanju nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokih šolah, bo pri prenovi treba urediti in spopol-niti predvsem vsebinsko zasnovo: v teh programih je zdajšnja vsebina skupne vzgojno-izobra-zbene osnove uresničljiva (po ----------------------------------M |et jdo obsegu in zahtevnosti), P°>rej trebno pa je ustreznejše vklju'irti čevanje te vsebine v vzgojno^ . izobraževalni proces ali v učit|aj() načrt posameznega predmeta, p. odpraviti je treba ponavljanjloj, vsebine pri istem predmetu te)^ ustrezneje opredeliti strokov^ r( znanja (predmete), ki se prec£|e(j pokrivajo z vsebino osnov tek: £ nike in proizvodnje; pogojev 4pre vključevanje v program in smef^ izobraževanja ni treba spremi)s(a njati; G r šti-azr • pri programih, ki poleg riletnih vsebujejo tudi triletniuri ali tudi dveletne smeri izobrazb vanja (vanje se vpisuje razntS' roma veliko učencev, ki s« osnovno šolo končali z dobrin’ar; ali zadostnim uspehom in so m°' tivirani, da se po končani sredf)1 šoli zaposlijo), bo pred preno'"1 a programov treba rešiti nek^j tere poglavitne probleme: — ponovno opredeliti neka' i s tera stališča ter vsebino skup”1 1 vzgojno-izobrazbene osnovne kot poseben problem se je poka jo zala enotna skupna vzgojnc-tti izobrazbena osnova in njen” I: včlenjevanje kot »bloka« v 1. ifJj( 2. letniku srednjega izobraževal nja; poseben problem je enotD^g vsebina osnov tehnike in proi'U zvodnje v pretežno tehničfl0 \ usmerjenih programih; lin — opredeliti temeljne vs^hc bine skupne vzgojno-izobraiad zbene osnove in tudi teoretičnimi] strokovnih predmetov, ki so s£ pokazale prezahtevne, zlasti Z3, učence, ki se usmerjajo v triletn’ ali dveletne smeri izobraževaj nja; — rešiti problem tujega jezika zlasti glede vpisovanj3r| učencev v programe srednjeg-P izobraževanja brez pozitivi’1'" ocene iz tujega jezika v osnovt1 1 šoli in glede napredovanja |sa negativno oceno v nekateAaš smereh izobraževanja v progfAk mih srednjega izobraževanja’’!!! — opredeliti bo trebili; splošno in strokovno izobrazlAj v vzgoj noizobraževalnih pN'lo^ gramih ter možnost za pridobi'iij( vanje znanja za začetek dela 4e znanja za nadaljnje izobraževanju nje; Siti — v nekaterih primerih b’ , n v treba znova določiti pogoje A- vpis v program in usmerjanj1/11 ____ učencev v smeri izobraževanj3^ (npr. določila o višini ocene \ nadaljevanje izobraževanja ^ nekateri^ štiriletnih smereh programov); VS! v skladu s prenovo treba ponovno določiti tudi p° goje in načine programov. uresničevan)1 inP h ev Doseči bo tudi treba, da bod3)^ organizacije združenega del3'aJi bolj odgovorno sodelovale p116^ uresničevanju proizvodneg3*^ dela in delovne prakse in 1 bodo pripravljene usposablja3’11) učence med pripravništvom, Na podlagi empiričnih ugotovil vitev menimo, da je mogoč3 . prenavljati programe postopnGj Preprostejša bo prenova tisf’ programov, ki zajemajo sam’ C štiriletne smeri izobraževanja’1^ kjer bo treba urediti in spopo*50] niti vsebine programa. Razmep0j roma več časa bo zahtevala Pfcnes nova programov, ki poleg štin^ ! letnih smeri zajemajo tudi tb/J letne ali dveletne smeri, saj bjJ prej treba rešiti navedene in s'[Va nekatere druge temeljne P^laj, bleme. fev Združevanje nekaterih pn #c gramov in smeri izobraževan)1 bi po eni strani omogočilo b ol^i lošn#11 smotrno včlenjevanje spl os-’ k, strokovnih in posebnih stroko'. a nih znanj ter pridobivanje pra^01 ličnih znanj, po drugi strani pa, j 2 omogočilo ustreznejše usmetj3'| J3 nje učencev v programe, če' • kakšnem kraju ni možnosti % 1 to, da bi imeli več program0' VERA DOMA Te. tel Kratki stiki iz dneva v dan 'reminjamo samo učne načrte, ne pa delovnih razmer in učiteljev "lorda bo ta zapis videti bogo-!j en in nesodoben. Morda bo Cdejal: Glej jih, učitelje, naj- ,u)rei J CJ J jut.-’. °Pozarjajo, da so učni na- ’ h'predmetni reformiramo, spet kritizi ti ln predmetniki zastareli, ko nji, av gotovo sq sprotne poso-e v šolskih programih Vendar ob spreminjanju cel Redkokdaj pomisiimo na po- /ni. 4 4e dolgo se namreč dogaja, da Treminjamo samo učne načrte, rni)«2nost' za delo in učitelji pa IK- '®iajo enaki. l^le za predmetnik v 5. in 6. iti' redu osnovne šole. Poleg tn6Drm„._ v . • žete- SO 0rntalnega učnega procesa, ki v razredu, je'kar 15 dni aterjenih za druge dejavnosti: °rtne dneve, kulturne dneve, raVoslovne dneve, družbeno roj^ebno delo, delovne akcije, Jn)|Qlzvodno delo; v 5. razredu pa oVt ^est dni zimske šole v naravi, kaj se te dejavnosti so potrebne; j^onotono šolsko življenje pri-j. ajo osvežitev, učenci in učite-m T° jih z veseUem sprejeli. ^ejsl°da težave se začnejo, ko je , ie novosti treba organizacij-^Peljati v veliki šoli, kjer ima a 1 ,ta2red po štiri oddelke ali več. ' j^e- ušnje zadnjih dveh let ka--.aj!0’ daje notranji mir šole, ki je !./°. nujen za poglobljeno ffjno-izobraževalno delo, po- ^nC’Vsaka organizacija pouka _ ; naj razreda namreč prinaša ra-ia?6^ v *0^0' d're':>a je razpisati ’ i. .Umeščanja in zamenjave uči-J lev- Zgodi se, da učitelj zaradi m tega izgubi po več ur pouka v istem razredu in tega kasneje ne more več nadomestiti. Učence stalne zamenjave in spremembe vznemirjajo, kasneje začnejo to izrabljati: ne prinašajo šolskih potrebščin, ne pripravljajo se redno na pouk. Ne bi bilo tako hudo, če bi kakšno dejavnost opravili vsi oddelki sočasno, kot npr. športne dneve ali celodnevni kulturni dan. Toda to organizacijsko ni mogoče. V šolo v naravi je v najboljšem primeru mogoče sočasno - poslati po dva oddelka; na delo v tovarno sprejmejo le po en oddelek, delo na vrtu ali čiščenje okolice zmore opraviti po en oddelek, naravoslovni dnevi lahko pofekajo .ob skrbni pripravi z vsemi oddelki enega razreda; na filmske predstave gredo ponavadi skupaj učenci 5. in 6. razreda ter 7. in 8. razreda. Če dodarrio k temu še-aktive učiteljev, učno prakso učencev pedagoške usmeritve, usmerjanje v poklic (na šolo prihajajo predstavniki različnih delovnih organizacij, učenci gredo na oglede tovarn), ekskurzije, zdravniške in zobozdravniške preglede, cepljenja, in nastope šolskih kulturnih in športnih skupin zunaj šole, si lahko predstavljamo ta šolski babilon. Že dolgo časa ugotavljamo, da so otroci nemirni, težko vodljivi, da se ne morejo zbrati in da jim ne moremo privzgojiti delovnih navad. — Nove oblike pouka te slabosti še poglabljajo. Q občinskih Pevskih revijah V jv'Yarca. aprila in maja, ko so a j,30 leto na osnovnih šolah v e j, 1 republiki razna srečanja in i]|nstke0Vanja1) potekajo tudi ob-hli 6 Pevske revije otroških in e. j finskih zborov. Čeprav je ta zjeJavn°st za šolo obvezna, se 'bm aja’ i' mars!kje ne name-’ ji'10 dovolj pozornosti. Vzrokov-1Smemo iskati le v pomanjka-v lu zborovodij, temveč tudi v ^It'otrih pevskih srečanj. : i)v ^ Zasavju, kamor spadajo ob-.nj‘13 Litija, Zagorje, Trbovlje in .njvras,nik, deluje Zasavska pev-: zC.sLuPnost, ki že več let skrbi tUri' i ' Ql za razvoj in kakovost petja ;iiy °snovnih in srednjih šolah. ,,Sako leto pripravi medobčin-bJ0 revijo šolskih zborov, na tej p°j s°delujeta iz vsake občine le .nj^ri otroški in mladinski zbor. 31, kdo se bo predstavil na tej . . v1!1' odloča kakovost, ki jo po-Ka ei° zbori na občinskem sre-'Se? ' ^r' mladinskih zborih ni ePJovi\sai imai° V Zagoriu’ Tr' H/ t •• 'n Hrastniku le po enega. Pa dva- Drugače je z ^ (eo°- 'm* zbori. Le-teh je precej ln delujejo v zelo različnih tn.,i:,merah, zato je raznolika tudi 3,),h°va uspešnost. ^ Zh n0di' DOre na matičnih šolah vo-st'ia0 UsP°sobljeni strokovnjaki, m« Podružnicah, kjer so skoraj ai|,pa.s°d le učenci nižje stopnje, loljoif. Precej drugače. Če na taki n^K , 'majo pevski zbor, kar je •ePolrvaln iretr-aino, ga vodi učitelj razred-tirj^ - Pouka, ki ima veselje do te tii javnosti, vanj pa pritegne sko-bfHse učence 1 sh30'sLih in krajevnih priredi- !'na -Se u^ence- Zborček nastopa 1 'n krajevnih priredi- ,f ]ahč)VPrašanje Pa nastane, ali se tev-.. Predstavi tudi na občinski irofroble--ZaJSavju 0PaŽamo ,ta er imamo tri matične in nj^ni ^ ^re<^vsem v °ti- JV'V’ Se tiodo za šolski zbor ib a J lm; „Vanajst podružničnih šol, na od SSež ' ■ t K aIla ^Nla-P3 ie °d 12 do 100 učencev. čitPrdel0Val’ 'majo na šoli 1 .ti i H’ki §a je pripravi jen vodi-Prid °strezen .instrument, ki ga fen,6 U s Pevc> nujno potrebuje, telo V°diem zborov bi morali Pomagati in jih navdušiti za Tudi učiteljem ni lahko. Učni načrt ni zaradi vseh teh »drugih« dni čisto nič skrčen. Zato hitijo učitelji razlagati, nalagajo učencem več domačega dela, ne utegnejo ustno spraševati, zato je, kakor je. In tisto, kar »je« ni dobro. Sodobna šola potrebuje poleg reformiranega programa tudi reformiranega učitelja, reformirane možnosti za delo in več denarja. Tega pa kadrovske šole, stalno izobraževanje in izobraževalne skupnosti ne dajejo. Zato nastaja v šoli kratek stik med učenci in učitelji, v javnosti pa med družbo in šolo. V naslednjem šolskem letu bomo po novih učnih načrtih začeli delati tudi v 7. in 8. razredu. Težave zadnjih dveh let se bodo torej podvojile. Poglejmo torej stvarem do dna danes, kajti jutri bo prepozno! MARICA NAKRST nadaljnje strokovno spopolnje-vanje. Pri nas pa se je, žal, pred leti zgodilo drugače. Na občinski reviji, kjer je pelo 10 zborov, je predstavnik Zasavske pevske skupnosti, ko je ocenjeval uspešnost nastopov posameznih zborov, premalo upošteval razmere, v katerih delujejo le-ti na podružničnih šolah. Posledica tega je bila, da vse do letos nismo imeli nobenega zbora s teh šol, čeprav marsikje pojejo, vendar le na domačih nastopih. Na letošnji revi ji je pelo sedem zborov: trije iz Litije, dva iz Šmartna in po eden s podružničnih šol Vače ter Štangarske Poljane. Po koncertu, ki je bil .od-’ lično obiskan, saj je bila dvorana polna, smo se organizatorji sestali z zborovodji; enoglasno smo sklenili, da moramo v prihodnjem šolskem letu uvrstiti v občinsko revijo vse zbore, ki delujejo na podružničnih šolah. Matične šole naj bi poskrbele za občasno strokovno pomoč, ki naj jp dajejo njihovi ^učitelji glasbene vzgoje, Zveza kulturnih organizacij pa bo dala denar za dodatno strokovno usposabljanje vodij na raznih seminarjih. Čeprav vemo, da bodo ti zbori težko dosegli kakovost, ki bi jih »pripeljala« na medobčinsko pevsko srečanje, je prav, da se srečajo s pevci z drugih šol vsaj na Občisnki reviji. Pri vrednotenju njihove kakovosti bi morali uporabljati milejša merila, ki bi vodje zbora in pevce spodbujala k nadaljnjemu delu. Potem se tudi ne bi več zgodilo, da bi zbori zaradi »kritike« prenehali delovati. Najbrž bi bilo koristno, če bi se o nadaljnjem razvoju*’ zborovskega petja v osnovnih šolah pogovorili vsi, ki lahko kakorkoli vplivajo na rast njegove množičnosti in kakovosti. V mislih imam , Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Zavod SR Slovenije za šolstvo, vodstva šol, zborovodje in vse učitelje, ki se z zbori ljubiteljsko ukvarjajo. Navsezadnje ne smemo zanemariti izreka: »Kdor poje, ne misli slabo!«. BORIS ŽUŽEK OB TEKMOVANJU MLADIH TEHNIKOV S CELJSKEGA OBMOČJA Kdo bo koga? nike s seboj, saj bi te programe lahko prikazali samo z enim, tega pa na Osnovni šoli Gustav Šilih tako imajo. Učenci torej tudi na tem področju niso mogli pokazati svojega znanja in sposobnosti! Sumljivo je bilo tudi tisto, kar se je dogajalo pri spoznavanju proizvodnega procesa, saj sta ekipi, ki sta zasedli L, in 2- mesto dosegli po 55 in 56 točk, vse druge ekipe pa komaj od 35 do 45. Vse ekipe so že prej dobile določeno gradivo z vsebino, povezano s predvideno temo o tovarni Gorenje, in to gradivo so ekipe verjetno tudi predelale. Toda na vprašalniku, ki so ga tekmovalci reševali, je bilo nekaj »zavitih« vprašanj, in vse kaže, da so bili nekateri mentorji seznanjeni z vprašalniki in so svoje učence o tem poučili. Za področje Sestavljanje s Fisher in Mehanotehnika, so bila merila za ocenjevanje zelo nejasna, zmagovalce pa je določil en sam človek, ki je bil že tudi »komisija«. Jasno je, da bi se moralo na vsakem področju zahtevati določeno znanje, ki naj se pokaže in dokaže na tekmovanju samem, z reševanjem nalog... Pred tem pa je treba izoblikovati tudi ustrezna merila za ocenjevanje. Večletno sodelovanje na takšnem tekmovanju dokazuje, da so nekateri mentorji na našem celjskem območju zelo nestrpni in ; ne morejo upoštevati temeljnih ali okvirno dogovorjenih meril in pravil, ki se sprejmejo, že dosti pred tekmovanjem. Kljub vsemu poskrbijo, da dobe njihovi tekmovalci tako ali drugače; prednost pred drugimi. Zanimivo je, da so to iz leta v leto isti.ljudje. V bistvu gre torej samo za interese odraslih in za to, kdo bo koga...!? Seveda učenci takšne »malenkosti« opazijo. Prizadeti'so in iz leta v leto se manj zanimajo za tekmovanje, saj se že vnaprej zavedajo svoje nemoči, da bi se uvrstili med prve. Človek pa ima občutek, da je vse skupaj zapravljanje časa na račun rednega pouka, in to se vse prevečkrat dogaja. To so le moji utrinki s sprehod,. po tekmovalnih področjih. Kaj več pa bi lahko povedali mentorji in tekmovalci, ki so bili na terenu in so spuščali zmaje, letala, rakete, čolne... P. S. Tekmovanje avtomobilov pa se bo zaradi zapletov in nesporazumov, ki so nastali med tekmovanjem, ponovilo! Tehnični pouk ima ■ čedalje večjo veljavo v osnovni šoli, saj zajema zelo široko področje, od strojništva, elektronike, obdelave materialov, splošne ljudske obrambe idr. Čedalje pomembnejše postaja tudi tekmovanje mladih tehnikov, ki se-vsako leto pomerijo v znanju in spretnostih na vseh mogočih področjih. 13. maja so tekmovali mladi tehniki s celjskega območja v Ti-* tovem Velenju. Že veliko časa pred tem so vodje aktivov dobili smernice, v katerih so bila opisana vsa merila in pogoji za prijavo na tekmovanje. Na samem srečanju pa so se dogajale zanimive stvari. Začeli smo z enourno zamudo, tako da se je tekmovanje precej zavleklo, za dosežke pa smo zvedeli uradno šele ob 16.30. Večina mentorjev in tekmovalcev razglasitve sploh ni čakala, saj je od TitoVega Velenja pa na primer do Podčetrtka dolga pot. Toda priznati je treba, da je organizacija takšnega tekmovanja zahtevna, in da se pri tej kaj rado zatakne. Želim pa opisati še druge stvari o samem tekmovanju, stvari, ki so slabo vplivale na nekatere tekmovalce in mentorje. Naj navedem nekaj primerov: Pri tekmovanju iz elektronike so »nekateri« tekmovalci šele na tekmovanju zvedeli1, da sploh ne bodo reševali kakšne naloge ali vprašalnika (ker menda ni nihče pripravil nalog!). Pogoj za tekmovanje je bil, da mora ekipa prinesti s seboj že sestavljene modele, ki bodo zgolj za razsta- ' vo, toda potem so za tekmovanje prišli v poštev samo ti modeli in zagovor le-teh. Jasno je, da so nekateri tekmovalci razočarano razmišljali, kaj vse bi lahko doma sestavili, če ne sami, pa ob mentorjevi pomoči. Očitno je bilo, da so nekateri vedeli za spremenjeni načrt, saj so s seboj prinesli lepe in zahtevne reči. Zagovor je bil zgolj formalnost. Pogoji tekmovanja torej niso bili za vse enaki. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje iz računalništva, saj se je tam dogajalo nekaj podobnega. Učenci so zagovarjali programe, ki so jih prinesli s sabo. Ni bilo treba dolgo opazovati, in že si ugotovil, da so bili ti programi hudo zahtevni in so se nanašali na težka področja matematike in fizike. Ni dvoma, da je bilo v njih veliko truda mentorjev računalništva, ki so svoje tekmovalce »doma« dobro podkovali z razlago teh programov. Ni mi jasno, zakaj so od vseh ekip zahtevali, naj prinesejo računal- HELENA L. iz Celja is-*-, Janez Juvan iPiiiii pobude odmevi Tako ne gre več! Vsaka osnovna šola ima letni delovni program, ki ga sprejme v začetku novega šolskega leta, v njem pa podrobno opredeli vse naloge, ki jih bo izvajala od 1. septembra do 31. avgusta. Razumljivo je, da nastajajo med letom spremembe, saj so nekatere dejavnosti vezane na lepo vreme (športni in naravoslovni dnevi, delovne akcije...) pa tudi raznih aktualnih dogodkov, ki se jim šola ne more izogniti, ni mogoče predvideti za leto dni vnaprej- Zal pa se vsako leto pri načrtovanju ponavljajo enake napake, zlasti v zadnjem četrtletju šolskega leta — od aprila do junija. Učenci so preobremenjeni z učenjem in s kontrolnimi nalogami, učitelji hitijo, da bi uresničili vse, kar so predvideli v letni pripravi. V tem času pa se. zlasti ob sobotah, mhožiortd vrstijo razna tekmovanja in srečanja in to od šolskih in občinskih, do območnih in republiških1.! Žit njihove datume zvemo' šNe med šolskim letom, in zato nastaja pri uresničevanju letnega načrta precej sprememb in nevšečnosti. Dogaja se, da se tekmovanja podvajajo — zaradi tega so nezadovoljni učitelji, učenci pa ne vedo, kam naj.bi šli, saj jih je precej, ki želijo meriti svoje spo- sobnosti na raznih področjih. Ne razumem, zakaj teh akcij ni mogoče načrtovati že v začetku šolskega leta, ko načrtujemo povsod. Predlagam, naj bi se v prihodnje Zavod SRS za šolstvo zavzel, da bi šole prejele rokovnik tekmovanj že septembra, v njem pa bi morali opredeliti, kaj je za šole obvezno in kaj je prepuščeno njihovi odločitvi glede na možnosti, ki jih imajo. Zadevo bi lahko uredili, če, bi imeli dejavnosti natančno razporejene po datumih, nekatera tekmovanja pa naj bi potekala tudi med tednom, če na njih ne sodeluje veliko učencev. Nekatere akcije naj bi prišle na vrsto le vsako drugo leto ali pa naj bi določili tudi teden ali dva, in tedaj naj bi vsako leto potekale takšne dejavnosti. Ta problem, ki povzroča na šolah veliko negodovanj, bomo zadovoljivo rešili le s pravočasnim načrtovanjem. Tako bomo tudi omogočili vsem učencem, ki to želijo, sodelovanje na več področjih, precej pa bomo razbremenili tudi šole v zadnjem četrtletju šolskega leta, ko je dela več kot preveč. Se je čas, da nekatere zadeve uredimo že do letošnje jeseni. BORIS ŽUŽEK Za zdrave razmere — normalne normative Pripombe Društva pedagogov za telesno kulturo Kranj in Tržič k predlogu za spremembo normativov pri telesni vzgoji Na aktivu učiteljev za telesno vzgojo, ki ga je sklical pedagoški svetovalec za telesno vzgojo Martin Rozman z Zavoda SRS za šolstvo 17. 4. 1986 v Škofji Loki, smo bili seznanjeni z novim predlogom za spreittbrtN) •‘normativov pri teleshUvzgoji. Normativi so bili zadnj&feŽa že tako previsoki (najmanji 16: Učenčev v vadbeni skupini)', 'novi predlog pa predvideva najmanj 18 učencev (to pomeni, dafblfee tedaj, če je učencev manj Naravoslovje pa je reforma ti i n 'Praktično izobrazbo v vzgoj-al'l' M'lz°hraževalnih programih so nitij Dr k zmed temeljnih in trajnih , e ^ ohlemov reforme. Samo eval-ie' aC|iske raziskave seveda etJ glede tega ne morejo rešiti, pa opozarjajo na vrzeli izpižb'"' posameznih vrst izobra-gj,|ir,e’ na premajhno povezanost ec VsUsklajenost med njimi ipd. Na jat pr,6-10 so raziskave že opozorile, ,ub z”Ppkpjemo pa še dodatna opo-ev?,a in spodbude izjacionalne dai JVacije- Ibijde] e.r ie spremembe v strukturi i^žev3]111 Z "jimi povezane izobra-tvl) del nev Potrebe združenega [J D a težko dovolj podrobno na- enf niikedovati’ Je z vidika pnhod-buj vej' Potreb dela gotovo zaneslji-;ti[ slco sPiošnejše kot pa vsebin-n i? br, z°zeno izobraževanje, saj se je:verSP °^neie izobraževan dela-vs( bori g.?tovo laže prilagajal pri-D "Km, težko napovedljivim j at bra' arn dela l{ot Pa °zko izo-stji: iič ^strezna izobrazba po Zakonu o glasbenih šolah tO: ,.^ravljen strokovni izpit ,j|i, u^manj 5 let delovnih izkušenj ji trezno moralno-politične in organizacijske sposobnosti oij n$!"^pKJA KLAVIRJA s polnim delovnim časom , VITELJa PIHAL s polnim delovnim časom , . vJTELJA TROBIL s polnim delovnim časom sl1, . AITELJA KITARE s polnim delovnim časom e\ ».VRTELJA HARMONIKE s polnim delovnim časom CITELJA NAUKA O GLASBI s polnim delovnim časom 4j®‘ek dela 1. 9. 1986. %• p z dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi na na-M ' ULaSBENA ŠOLA FRANA GERBIČA, Rakek, Gasilska 7. r^Pisujg fta dela in naloge: ,J za nedoločen čas it ^ Vaui rINJO Za ned°ločen čas, s polnim delovnim časom jt RUHINJE za določen čas s polnim delovnim časom nafžoji: | v jvifd 2 Kon*ana -°'a 23 vzg0j'telje in opravljen strokovni izpit j ncana šola za varujiinje in dopolnjena starost 18 let 'SdŽt?ela: L-8: 1986 ali '• 9- l986- naJ pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. jema samostojna izdelava hranilnika, katerega »proizvodni proces« vodi računalnik v vseh fazah, in sicer od idejne zasnove, risanja različic skic, priprave izhodišč za izdelavo prototipa, tehnične in tehnološke dolcu-mentacije, nadzore nad proizvodnjo do ovrednotenja izdelka. To je nekakšen šolski sistem CAD-ČAM, seveda v zelo poenostavljeni obliki. Tekmovanja iz znanja računalništva so potekala letos prvič; tekmovalci morajo na njih pokazati znanje osnovne informatike in računalništva, računalniške logike in programiranja v izbranem programskem jeziku (Pascal ali Basic). Tekmovanje je potekalo na treh ravneh: šolska tekmovanja (okoli 2000 učencev), območna tekmovanja (196 učencev) in republiško tekmovanje (43 učencev). Šolska tekmovanja so bila marca na šolah, območna aprila v Mariboru, Novem mestu. Kopru. Ljubljani in Kranju, republiško pa maja v Celju. Tekmovanja so potekala v dveh težavnostnih skupinah: v prvi so bili učenci do vključno 6. razreda, v drugi pa učenci 7. in 8. razreda. V drugi skupini so tek- movali tudi učenci nižjih razredov. če so se čutili dovolj sposobne. Šolska tekmovanja so bila interna, na njih so izbrali po dva tekmovalca za območno tekmovanje. Tudi območno tekmovanje je bilo izbirno, saj se je 5 najbolje uvrščenih iz prve skupine in 5 najbolje uvrščenih iz druge skupine udeležilo republiškega tekmovanja v Celju. Tekmovalci so imeli dve uri časa za reševanje pisnih nalog, pri čemer so lahko uporabljali poljubno slovstvo. Povprečni rezultati so bili: 85 % rešenih nalog v prvi skupini in 65 % rešenih nalog v drugi skupini. Najbolje uvrščeni šoli sta prejeli računalnik, in sicer: Osnovna šola Dušana Bordona iz Kopra računalnik ORIC NOVA, Osnovna šola Toneta Čufarja iz Jesenic pa računalnik COM-MODORE 64. Tekmovanja so pokazala, da mladi veliko znajo, da imamo uspešne in požrtvovalne mentorje. Želimo si, da bi postala ta tekmovanja še bolj množična in boljša in da bi pospeševala kakovostno računalniško delo z mladino. IVAN GERLIČ RAZSTAVA DEL JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV 12. srečanje pionirjev Jugoslavije je bilo letos v Mariboru od 28. do 30. maja. Namen te manifestacije je spoznavanje mladega rodu z revolucionarno in borbeno potjo tovariša Tita, širjenje bratstva in enotnosti, medsebojno spoznavanje pionirjev iz raznih krajev naše domovine in krepitev domovinske zavesti. Program srečanja so sestavljali: zbor pionirjev, zgodovinska ura, likovni in literarni prispevki, obisk spomenikov NOB. 28. maja so v Kreditni banki odprli likovno razstavo na natečaj TITOVA POT — NAŠA POT, ki ga je razpisala Mestna zveza prijateljev mladine Maribora ob 12. srečanju. Za razstavo je prispelo 82 likovnih del. Komisija je odbrala 22 likovnih del za razstavo. Štirje učenci so prejeli za likovna dela enakovredne nagrade, 18 jih je prejelo priznanja, ena skupina, katere likovno delo je rabilo za motiv zbornika, priznanja in vabila, pa je prejela posebno priznanje. Likovna dela so iskren izraz motivov naše revolucije do današnjega časa. Zajela so likovne tehnike od voščenega pastela, akvarela, tempere do črno-belega in barvnega linoreza. Štiri likovna dela so natisnjena v priložnostnem zborniku, ki je izšel ob tem srečanju. V zborniku so objavljeni tudi številni literarni prispevki, ki so prispeli na natečaj. Prispelo je 92 literarnih prispevkov, pesmi in proze. Pionirji so v vsebini sestavkov izrazili želje po miru, prijateljstvu ter poudarili vrednote, ki jih je ustvaril tovariš Tito. Pisci najboljših sestavkov so prejeli 4 enakovredne nagrade in 22 priznanj. ANA KRANJC VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje dela in naloge V TOZD COŠ MARIJA BROZ BISTRICA OB SOTLI — RAVNATELJA — reelekcija Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, in pogojev, določenih z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, izpolnjevati še pogoje: pedagoška izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba. Nastop dela L 9. 1986. — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba. Nastop dela L 9. 1986. Komisija za delovna razmerja ZOS CELJE TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTORE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE — UČITELJA GLASBENEGA POUKA Pogoji: PA in strokovni izpit. Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Svet VIO TREBNJE TOZD VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Vse prijave sprejema 15 dni po objavljenem razpisu komisija za delovna razmerja TOZD COŠ Marija Broz Bistrica ob Sotli. V TOZD OSNOVNI ŠOLI PODČETRTEK — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba PRU. Nastop dela L 9. 1986. — UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, PRU. Začetek dela L 9. 1986. Na voljo je stanovanje — garsonjera. — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, nadomeščanje čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, PRU. Začetek dela 1. 9. 1986. Prijave sprejema 15 dni po objavljenem razpisu komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Podčetrtek. V TOZD OŠ TONČKE ČEČ LESIČNO — RAVNATELJA — reelekcija Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli in pogojev, določenih z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, izpolnjevati še pogoje: pedagoška izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Vse prijave sprejema 15 dni po objavljenem razpisu komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Tončke Čeč Lesično. V TOZD OŠ BRATOV SIMONČIČ ROGAŠKA SLATINA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, PRU, z opravljenim strokovnim izpitom. Začetek dela L 9. 1986. Vse prijave sprejema 1 5 dni po objavljenem razpisu komisija za delovna razmerja pri TOZD OS Bratov Simončič Rogaška Slatina. V TOZD OŠ BORIS KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA UČITELJA BIOLOGIJE in KEMIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, UČITELJA NEMŠČINE in ANGLEŠČINE za nedoločen čas s polnim delovnim časom,_ UČITELJA MATEMATIKE in FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, PRU. Začetek dela L 9. 1986. UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela L 9. 1986. — UČITELJA BIOLOGIJE in GOSPODINJSTVA za določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu v podružnici Kostrivnici. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba PRU. Začetek dela i. 9. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti ter dejaven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO — TOZD VVO Trebnje, Ul. heroja Slavka 5, Trebnje, z oznako: za razpisno komisijo. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri. ŽG — ŽELEZNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Aljaževa 32 Komisija za delovna razmerja TOZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA, Aljaževa razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE za določen čas, šol. 1. 1986/87 — s polovičnim delovnim časom 3. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA za določen čas šol. 1. 1986/87 — s polnim delovnim časom 4. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA za določen čas do 3 1. 1. 1987 — s polnim delovnim časom 5. DVEH UČITELJEV OBRAMBE IN ZAŠČITE za določen čas šob 1. 1986/87 — s polnim delovnim časom 6. UČITELJA MATEMATIKE za določen čas do 3 1. 1. 1987 — s polnim delovnim časom 7. UČITELJA FIZIKE za določen čas šol. 1. 1986/87 — s polovičnim delovnim časom 8. UČITELJA TELESNE VZGOJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE za določen čas šol. 1. 1986/87 — s polnim delovnim časom 9. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV, dipl. inž. elektrotehnike za nedoločen čas — s polnim delovnim časom Začetek dela 1. septembra 1986. Pogoje za prevzem del in nalog določa Zakon o usmerjenem izobraževanju. Poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, Aljaževa 32. to] to; NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah r h OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE, TRBOVLJE razpisuje v skladu z določili statuta osnovne šole Trbovlje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo A — 4 VODIJ PEDAGOŠKIH ENOT B — RAČUNOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: pod A: 1. v skladu z Zakonom o osnovni šoli ustrezno pedagoško izobrazbo 2. opravljen strokovni izpit 3. najmanj 3 leta delovnih izkušenj v osnovni šoli 4. organizacijske sposobnosti; biti mora družbeno-politično dejaven pod B: 1. srednješolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri 2. 3 leta delovnih izkušenj pri finančnih opravilih. 'Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Začetek dela 21. 9. 1986. Šola nima stanovanj. ^ Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Trbovlje, Leninov trg 6, 61420 Trbovlje (za razpisno komisijo). V se kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja v OSNOVNI ŠOLI PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge r . ° :nq — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUK A, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ..lidsi O UC; Pogoji: PA — ustrezne smeri. Nastop dela-4-.-9—l 986 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev]pdšljite v 8 dneh po objavi razpisa. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič Škofja Loka. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE HEDŽET ŠAFARSKO razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Prevzem del in nalog: L 9. 1986. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA b rninlou razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA ZGODOVINE, DMV IN ZEMLJEPISA za določen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9. 1986, predvidoma do 26. 4. 1987 — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na predmetni stopnji za določen čas s polnim delovnim časom od I. 9. 1986 do 30. 6. 1987; prednost imajo učitelji matematike in fizike — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega bivanja; začetek dela L 9. 1986, predvidoma do 30. 6. 1987 — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom v rednem oddelku ali oddelku podaljšanega bivanja; začetek dela L 9. 1986, predvidoma do 28. 11. 1986 — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA s polnim delovnim časom za delo v rednem oddelku na enoti Studenec za čas od L 9. 1986,predvidoma do 10. 6. 1987 — UČITELJA KLAVIRJA na enoti glasbene šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom; nastop dela L 9. 1986 — UČITELJA PIHAL na enoti glasbene šole za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo; nastop dela 1. 9. 1986 Razpisna komisija GLASBENE ŠOLE IDRIJA razpisuje dela in naloge: Idrija: — UČITELJA HARMONIKE z ustrezno izobrazbo, s polnim delovnim časom — UČITELJA KITARE, PRU s polnim delovnim časom — UČITELJA VIOLINE, PRU s polovičnim delovnim časom Čmi vrh: — UČITELJA KLAVIRJA, KLJUNASTE FLAVTE IN ROG, s polnim delovnim časom ■' m:. Cerkno: — UČITELJA PIHAL, PRU s polovičnim delovnim časom — UČITELJA TROBIL, PRU s polovičnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov. ________________________ JSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ azpisuje dela in naloge - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987) s polnim delovnim časom. Komisija za delovna razmerja Vzgojno-izobraževalni zavod Piran o. sol.o. TOZD VZGOJNI ZAVOD ELVIRA VATOVEC, STRUNJAN razpisuje prosta dela in naloge 3 SPECIALNIH PEDAGOGOV (za vzgojo), za nedoločen čas 2 SPECIALNIH PEDAGOGOV (za vzgojo), za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu) SPEČIALNEGA PEDAGOGA za enoto DPP v Kopru, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran — DŠSS, Rozmanova 7, 66330 Piran. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE OTO VRHUNEC-BLAŽ, MEDVODE, Ostrovrharjeva 4 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJEV TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU teh nične in likovne vzgoje, za nedoločen čas, pogoj: končana PAz diplomo Na voljo je garsonjera. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v-15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov (informacije po telefonu 061 — 612-727). Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. ANICE ROTDAJČ GRAD razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1986 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po izteku razpisnega roka. Na voljo je družinsko stanovanje. SREDNJA ŠOLA BORISA KIDRIČA CELJE, Ljubljanska 17 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA STROKOVNE TEORIJE V TEKSTILNI USMERITVI Pogoj: dipl. inž. tekstilne tehnologije — 2 UČITELJEV MATEMATIKE Pogoj: diplomant FNT — smer matematika, fizika ali dipl. inž. tehniških fakultet — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — konfekc. usmeritve Pogoj: VIS izobrazba v tekst. konf. stroki, 5 let delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Nastop dela 1. 9. 1986. Komisija za delovna razmerja VIO TREBNJE, TOZD OŠ DR. PETRA DRŽAJA VELIKI GABER razpisuje dela in naloge: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA (za določen čas) — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za polovični delovni čas — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za polovični delovni čas — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do 1. 10. 1986) Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa z vsemi ustreznimi dokazili o izobrazbi na naslov: VIO Trebnje TOZD OŠ Dr. Petra Držaja, 6823 1 Veliki Gaber. OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, LJUBLJANA Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prevzem del in nalog za vse učitelje je 1. 9. 1986. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Prija'' brez dokazil o izobrazbi ne bomo obravnavali. Komisija za delovna razmerja Prh OSNOVNE ŠOLE XII. SNOUB KRMELJ bg, razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIKE, P ali PRU, za nefe ločen čas, nastop dela 1. 9. 1986 Na voljo je garsonjera ali družinsko stanovanje v bloku. 132 Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. I Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, Ljubljanska c. 61 razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA TROBIL — Domžale, Mengeš — UČITELJA KITARE — Mengeš, Radomlje — UČITELJA KITARE — Domžale, Brdo — UČITELJA KLAVIRJA — Domžale, Radomlje — UČITELJA KLAVIRJA — Moravče, Brdo — UČITELJA HARMONIKE — Domžale, Moravče la la: Pri sve taz - Kr 0« za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA TROBIL — Moravče — UČITELJA BLOK FLAVTE, FLAVTE — Mengeš, Brdo — UČITELJA KLAVIRJA — Dragomelj — UČITELJA HARMONIKE — Dragomelj — UČITELJA BALETA IN IZRAZNEGA PLESA — Domž> Mengeš Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za uči Ija glasbe na glasbeni šoli in imajo ustrezno strokovno izobrazi Kandidati naj pošljejo prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev v dneh po objavi razpisa. i OSNOVNA ŠOLA VOJKOVE BRIGADE, SPODNJA IDRIJA razpisuje dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PA — glasbeni pouk, zaf določen čas z nepolno delovno obveznostjo (16 ur učne obvezni na teden) 6 — 2 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANE* BIVANJA, PA — razredni pouk, za nedoločen čas j- — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk ! določen čas (od 1. 9. 1986 do 30. 6. 1987 — nadomeščanje dek'' ke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PA — likovni pouk, za neb ločen čas s polovično delovno obveznostjo ---------------------------------------------------'d; Sc Komisija za delovna razmerja v OSNOVNE ŠOLE KOKRŠKEGA ODREDA, KRIŽE razpisuje prosta dela in naloge K — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, PRU ali P, za nedol C čen čas s polnim delovnim časom. K Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba. Začetek dela 1. 9. 1986. r; Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dnehpoobj* razpisa na gornji naslov. ___________________________________________________| SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA p MARIBOR — p. o. Mladinska 12 ponovno razpisuje, po sklepu sveta šole z dne 28. 5. 1986, pro*; dela in naloge: f t 1. UČITELJEV za nedoločen čas, polni delovni čas, v enoti sredfllft glasbena šola r — STM, ZGODOVINA IN GEOGRAFIJA — HARMONIKE — VIOLINE — KLAVIRJA IN KOREPETITORJA — KOREPETITORJA f [s 2. UČITELJEV za nedoločen čas, polni delovni čas: — KITARE v enoti glasbena šola Center ( — ORKESTRALNIH TROBIL v GŠ OE Tabor in Ruše \ — ORKESTRALNIH TROBIL v GŠ Slovenska Bistrica r — KLAVIRJA v GŠ Slovenska Bistrica — KLAVIRJA v GŠ Lenart — BALETA v SBŠ in BŠ Center — BALETA v BŠ Center } — KOREPETITORJA BALETA v BŠ Center ( — KOREPETITORJA BALETA v srednji baletni šoli 3. UČITELJEV za nedoločen čas, nepolni delovni čas v enoti 01*1 bena šola — VIOLINE v Slovenski Bistrici — KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Poljčanah — ORKESTRALNIH TROBIL IN ORKESTRA v Lenartu 4. UČITELJEV za določen čas, polni delovni čas — nadomeščal ( delavk v času porodniškega staleža: ji — FLAVTE v GS Center 3 — VIOLINE v GŠ OE Tabor in Center v Začetek opravljanja ponovno razpisanih del in nalog je 1. 9. Učitelji morajo izpolnjevati z zakonom zahtevane pogoje glede brazbe. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlj;] v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razp!‘ v 8 dneh po opravljeni izbiri. ^RUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE, OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA CELJE Opisuje prosta dela in naloge: učitelja v oddelku podaljšanega bivanja (od do 8. razreda) za nedoločen čaš s polnim delovnim časom. ^°goj: predmetni učitelj, pouk s&mo popoldan. Stanovanja ni. UČITELJA ZA LIKOVNI POUK za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Možnost dopolnjevanja učne obveznosti na Prvi osnovni šoli v Celju. Pogoj: predmetni učitelj za likovfirpouk. Stanovanja ni. djave pošljite v 8 dneh na svet šole. Prijave za razpisana dela in na-ge učitelja za likovni pouk pošljite na obe šoli. ne‘nVxet šole v ožji sestavi ^ 7- KORPUSA ŽUŽEMBERK razPisuje dela in naloge: J Ubb itHU d.'’ ; inb ? : yj •,.o! . .')■! h S " UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom )andidati morajo izpolnjevati splošne pogoje ih pogoje, ki jih določa jakon o osnovni šoli. Na razpis se lahko prijavijo tudi pripravniki. rijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo Vetušole v ožji sestavi OŠ 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po objavi ^Pisa. K jOttiisija za delovna razmerja usNoVNE ŠOLE FRANC MARN VODICE, Ob šoli 2 ^žpisuje prosta dela in naloge a določen čas — za eno šolsko leto: ) uči ^ azt vV UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P (nadomeščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu) UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ALI MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P * PREKLICUJEMO TUDI RAZPIS ZA NEDOLOČEN ČAS ŽA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (objavljen v Prosvetnem delavcu dne 28. 4. 1986). —J^ačetck za vsa navedena dela in naloge je 1. septembra 1986. Prijave dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na gornji ^aslov. andidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. K J^oniisija za delovna razmerja :a^SNOVNE ŠOLE DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA . Opisuje El dela in naloge p ^ vrteljev fizike in matematike, pru ali p, za ne- 'Uj določen čas el'" UČITELJA GLASBENE VZGOJ E, PRU ali P, za nedoločen čas " UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas ie" Začetek dela 1. 9. 1986. ,jjr'jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Osnovno šolo • Ivana Korošca Borovnica, Paplerjeva 15 v 8 dneh po objavi razpi- ^a. andidati bodo obveščeni o izidu razpisal v" 8 dneh po izbiri. , i oS^lslja za delovna razmerja in družbeni standard 10 ^ NOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE cg- Stranje 22, 61242 STAHOVICA ^azpisuje prosta dela in naloge: ^ nedoločen čas s polnim delovnim časom h UČITELJA TELESNE VZGOJE _T UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obveznost | Potrebna je ustrezna izobrazba v skladu z zakonom o osnovni šoli. ip^top dela je 1. 9. 1986. t i , sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. ■o* Udbor za delovna razmerja dni to* A ZiA UČENKE SREDNJIH ŠOL LIZIKA JANČAR PRIBOR — Titova c. 24 a ra> • 4Pisuje prosta dela in naloge " UVEH VZGOJITELJIC v domovih za učence SUI za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: višja strokovna izobrazba pedagoško andragoške smeri. jJ^etek dela od 1. septembra 1986 do 11. marca 1987 oziroma od 1. Ttembra 1986 do 30. junija 1987. lajave sprejema odbor za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. r J^dati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega Temeljne organizacije, združene v delovni organizaciji VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE razpisujejo prosta dela in naloge: TOZD OSNOVNA ŠOLA JESENIŠKO-BOHINJSKI ODRED, KRANJSKA GORA — UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, P ali PRU — ,UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, P ali PRU UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, P ali PRU — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, VODENJ^ ORGANIZACIJE PROSTEGA ČASA IN SAMOSTOJNEGA UČENJA i za nedoločen čaš s polnim delovnim časom, PRU — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu), U ali URP TOZD OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBER, MOJSTRANA — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, P ali PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC JESENICE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, U ali URP — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU — UČITELJA SLOVENŠČINE IN SRBOHRVAŠČINE za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), P ali PRU — UČITELJA KEMIJE IN TEHNIČNE VZGOJE za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), P ali PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR, JESENICE — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1.9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta, PRU ali P — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JE- ZIKA za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1.9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta, PRU ali P — UČITELJA SRBOHRVAŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1986, PRU ali P UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta,' PRU UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1.9. 1986 do vrnitve delavke z bolniškega sta-leža, URP TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV, NOB, JESENICE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) na Podružnični šoli na Blejski Dobravi, U ali URP — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), U ali URP — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, P ali PRU — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, P ali PRU — UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom, ostalo delovno obveznost do polnega delovnega časa bo dopolnjeval kot vodja šolske prehrane, PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA GORENJSKI ODRED, ŽIROVNICA — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za polovični delovni čas za nedoločen čas, PRU !' ‘ — UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA ter vodenje proizvodnega dela za nedoločen čas s polnim delovnim1 časom, P ali PRU — UČITELJA ZA KMETUSKI POUK IN BIOLOGIJO za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P T * ' — UČITELJA GLASBENEGA POUKA za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta), s polnim delovnim časom, P ali PRU . r' s ;wrmoZ — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom, U ali URP — VZGOJITELJA za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom, vzgojitelj Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh od poteka roka za prijavo. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI razpisuje dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE, KEMIJE IN TEHNIČNE VZGOJE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA NEMŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA IN LIKOVNE VZGOJE za medsebojna delovna razmerja sNOVNE ŠOLE MARIJA ROŽMAN STOGOVCI \i azPisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge " predmetnega učitelja zemljepisa in zgodo-L vine " PREDMETNEGA učitelja slovenskega jezika in URUZBENO-MORALNE vzgoje berf U^’te*ja bosta dopolnjevala učno obveznost s poučevanjem glas-‘V0u ^ie in z vodenjem otroškega pevskega zbora. vati i Pr’mer'b imajo prednost kandidati, ki so pripravljeni pouče-^andir|S^n0 ■VZg?^° in voditi otroški pevski zbor. |-UČit ].aatl naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za '-i Piša n*3’ do,0bene z Zakonom o osnovni šoli, v 15 dneh po objavi raz-jij a naslov: Osnovna šola Marija Rožman Stogovci, 69253 Apače. f Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Komisija za medsebojna delovna razmerja in družbeni standard OSNOVNE ŠOLE HEROJA STANETA KOSCA, ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE, P ali PRU, za nedoločen čas — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas Začetek dela je 1. 9. 1986. Stanovanj ni. Dobre prometne zveze. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. GLASBENA ŠOLA HRASTNIK razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA (nedoločen čas s polnim delovnim časom) — UČITELJA VIOLINE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) — UČITELJA HARMONIKE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) — UČITELJA KITARE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) — UČITELJA KLARINETA, SAKSOFONA IN BL OKEL AVTE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) — UČITELJA TROBENTE IN POZAVNE (za nedoločen čas s polovičnimi delovnim časom) — UČITELJA BALETA (za določen čas s polovičnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) in dela in naloge: — TAJNIKA-RAČUNOVODJE (za določen čas spolnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). POGOJI: Na razpis se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Za dela in naloge tajnika-računovpdje. se zahteva srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, z znanjem strojepisja in tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Začetek del in nalog 1. 9. 1986. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o odločitvi v 15 dneh po izteku objave. Komisija za delovna razmerja TOZD OSNOVNE ŠOLE MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana PA Začetek dela 1. 9. 1986. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli Miroslav Sirca Petrovče. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu o izbiri. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA DR. IVAN PRIJATELJ SODRAŽICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA oa podružnični šoli pri Sv. Gregorju za določen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1986. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MATIJE BLEJCA-MATEVŽA MENGEŠ ■ i ■ razpisuje dela in naloge f D VEH UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE, P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — DVEH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, P ali PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom UČITELJA GEV&BENE VZGOJE,;Pali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnimi časpm UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA in za vodenje šolske prehrano, znitkiJepep pas od I. 9. 1986 do 31. 8. 1987 ;ntoq ?. ac5 n:v Stanovanj ni. .Kfn} jgord Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavijTazpisa.'O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav, i: .4 .0' • ■ • b ■ . : . ; ■ ,1 ■ . ■ Inboci u>(bl;: ■ ,A\-y /j Svet OSNOVNE ŠOLE IVAN KOVAČIČ-EFENKA CELJE :;r!oq / , )<1 /'<> ■. T ■ U razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:. — UČITELJA BIOLOGIJE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE — KNJIŽNIČARJA IN UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Začetek dela: 1. 9. 1986 Pogoj: ustrezna višja ali visoka izobrazba. . Prijave z dokazili q izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA L BATALJONA DOLOMIT- " SKEGA ODREDA, HORJUL razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9, 1986 do 31. 8. 1987) ■2. UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9. 1986 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) 3. VARUHINJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9. 1986) in objavlja dela in naloge 4. SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9. 1986) Pogoji pod 1. in 2.: končana izobrazba ustrezne smeri; pod točko 3. je lahko tudi končana vzgojiteljska šola. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo osem dni po objavi razpisa. : i j;, . . SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKI? USMERITVE MURSKA SOBOTA, Veljka Vlahoviča 12 r aflp is u j e po sklepu delegacije delavcev v svetu SCTPU prosta dela iti haloge za šolsko leto 1986-87: A — za nedoločen čas s polnim delovnim časom:. 1. TREH UČITELJEV MATEMATIKE 2. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA 3. ŠTIRIH UČITELJEV PP V TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI USMERITVI 4. DEVETIH UČITELJEV PP V KOVINSKO-PREDELO-VALNI USMERITVI 5. TREH UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI USMERITVI 6. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 7. UČITELJA GLASBENE VZGOJE 8. ORGANIZATORJA PROIZVODNEGA DELA B — za določen čas s polnim delovnim časom: 1. UČITELJA MATEMATIKE 2. UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE 3. UČITELJA PP V TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI USMERITVI 4. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI USMERITVI 5. UČITELJA DRUŽBOSLOVJA IN EKONOMIKE 6. UČITELJA BIOLOGIJE C — za določen čas s polovičnim delovnim časom: 1. UČITELJA LIKOVNE VZGOJE 2, UČITELJA VARSTVA PRI DELU POGOJI: A — 2.: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri A — 3.: inž. tekstilno-konf. tehnologije, poprej končana ustrezna poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj A — 4.: inž. strojništva ali končana Pedagoška fakulteta v Mariboru — smer PP, poprej končana poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj A — 5.: dipl. inž. tekstilne tehnologije, dipl. inž. tekstilno-konfek-cijske tehnologije A — 6.: končana filozofska fakulteta, skupine angleškega in nemškega jezika A — 7.: končana akademija za glasbo, smer glasbena pedagogika A — 8.: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, strokovni izpit, pedagoško-andragoška izobrazba B — L: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri B — 2.: visoka izobrazba iz biologije, telesne vzgoje ali psihologije ter program za izpopolnjevanje B — 3.: inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije, poprej končana ustrezna poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj B — 4.: dipl. inž. tekstilne tehnologije, dipl. inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije B — 5.: diplomirani ekonomist B — 6.: visoka izobrazba pedagoške smeri biologije ali pedagoške smeri biologija — kemija C — L: končana akademija za likovno umetnost C — 2.: inž. varstva pri delu Nastop dela je za vsa razpisana dela in naloge pod točko A1.—8. od 1. 9. 1986 za nedoločen čas, pod točko B 5.—6., C 1.—2. od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987 za določen čas, pod točki B 1.—4. od 1. 9. 1986 do konca I. polletja (zaradi nadomeščanja odsotnega delavca). Kandidati naj pošljejo ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, Veljka Vlahoviča1!^, telefon: 21-640, interno 27. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DR. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ — HRVATINI, 66280 ANKARAN razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA LIKOVNEGA POUKA, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom —- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v celodnevni šoli, za določen čas s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — KNJIŽNIČARJA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva z zakonom predpisana izobrazba. Začetek dela je 1. 9. 1986, za knjižničarja pa 1. 8. 1986. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za delovna razmerja. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ŠALOVCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Ustanovitelja: Republiški'odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO — TRBOVLJE TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3 a Svet šole razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1987), P UČITELJA BIOLOGIJE IN PREHRANE Z BLAGOZNAN- ŠTVOM, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba, nastop dela 1. 9. 1986 — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — ENERGETIKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: inž. energetik ali elektrotehnik energetik, nastop dela 20. 8. 1986 — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA— ELEKTRONIKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: inž. elektronik ali elektrotehnik elektronik, nastop dela 20. 8. 1986 — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV — ENERGETIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: dipl. inž. energetik, nastop dela 1. 9. 1986 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE SIMONA JENKA SMLEDNIK razpisuje dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PA, za n« V\ in Mi 19 ilej ločen čas (stanovanje) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA, za določen časi domeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od septefl1 1986 do januarja 1987) Prijave sprejemamo 8 dni po objavljenem razpisu. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA MILKE KERIN, LESKOVEC f KRŠKEM razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE — UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA — UČITELJA ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA TELESNE VZGOJE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: Koj sija za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli heroja M11 Kerin, Leskovec pri Krškem. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneti preteku objave. 8fj l/V Pfj //V PC razpisuje dela in naloge' — UČITELJA KITARE, HARMONIKE IN VIOLINE (na podružnici Križevci, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na matični šoli) — UČITELJA HARMONIKE, NAUKA O GLASBI IN KLA- VIRJA (na podružnici Veržej, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na matični šoli) UČITELJA FLAVTE IN NAUKA O GLASBI s polovično delovno obveznostjo v glasbeni šoli in z dopolnjevanjem polovice delovne obveznosti v osnovni šoli Stročja vas — glasbena vzgoja in pevski zbor Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela: 1. septembra 1986. OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (porod, dopust), PRU ali P, — 2 UČITELJEV ZA DELO V PB za nedoločen čas, U ali PRU — UČITELJA ZA DELO V PB za določen čas (porod, dop.), U ali P1F’ — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE SOLSKE PREHRANE za nedoločen čas, PRU, — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na PŠ Besnica za določen čas (porod, dopust), U ali PRU. Začetek dela 1. 9. 1986. v Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpfsa. O izbiri bodo pisno obveščeni v 15 dneh po razpisnem roku. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: učitelj predmetnega pouka za tehnično vzgojo — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za dela in naloge v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: učitelj razrednega pouka (1 učitelj bo poučeval fakultativno nemščino, zato želimo, da obvlada nemški jezik) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za dela in naloge v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. do 30. 12. 1986); pogoj: učitelj razrednega pouka — UČITELJA PREDMETNEGA POUKA za dela in naloge v oddelku podaljšanega bivanja na predmetni stopnji, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem matematike oziroma fakultativnega računalništva, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: učitelj predmetnega pouka tehnične vzgoje in ma-temHtike — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: predmetni učitelj ali profesor glasbene vzgoje — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za celostni pouk na predmetni stopnji (5. do 8. razred) v šolskih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu); pogoj: predmetni učitelj ali profesor slovenskega jezika, želja in sposobnost za deto z bolnim otrokom Osebni dohodek za vsa razpisana dela in naloge po pravilniku, za učitelja slovenskega jezika na UKC dodatek za posebne delovne razme- Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1986. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledina 15 dni po objavi razpisa. gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci ..Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Pudin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič i Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič glavni urednik,-Marjana Kunej odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tbl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Svet OSNOVNE ŠOLE MILAN MRAVLJE, LJUBLJANA, Klopčič1 1 razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P ^ Kandidati naj se prijavijo na naslov: Osnovna šola Milan Mra^ Klopčičeva 1, Ljubljana, v 8 dneh po objavi razpisa. Svet ^ OSNOVNE ŠOLE IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA razpisuje po 174. členu statuta šole prosta dela in naloge: — RAVNATELJA — POMOČNIKA RAVNATELJA de 'ie go (S ja' ' va Pc Pr ni ni Pog°ii: ..k Kandidata morata poleg splošnih pogojev, ki so navedeni v Sll.cK Zakona o združenem delu in 137. členu Zakona o osnovni šoli, ■>, še: j 4 — vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalaem' delu, , — strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljal ^ del in nalpg. bi Te Imenovana bosta za 4 leta. vs • ■ (Z ^ Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo1 č Ivana Groharja Škofja Loka, Podlubnik 1. jt it Prijavi priložite dokazila o izobrazbi in življenjepis. v OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO, TOZD OŠ KATJA RUP^ d rt razpisuje 'r prosta dela in naloge j1 — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas (1 leto) s polnim1 11 lovnim časom. jn Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. d OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, LJUBLJANA, Pr4 < hova 8 razpisuje dela in naloge j: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE s srbohrvaškim učnim F 1 . škim učnim jezikom g P kom _ , Sl 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE s slovenskim in srbotm j: Pogoj: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi Začetek dela 1. 9. 1986. s POPRAVEK V razpisu del in nalog OSNOVNE ŠOLE FRANC BELŠAK BM v KOVCI je v drugi vrsti razpisa za učitelje nastala napaka. Šola rat[ -] suje dela in naloge UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOB r ne fizike in telesne vzgoje, kot je bilo napačno objavljeno. k ___________________^ __________________________Ji PREKLIC OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI P1! * klicuje razpis del in nalog SOCIALNEGA DELAVCA, ki je bilc: . javljen v Prosvetnem delavcu letošnjega 26. maja. : ______________________________________ Rokopisov in fotografij .e vračamo. Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posameznike in 2200 din. za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente oedaooških smeri znaša letna naročnina 900 din. Ceria posamezne številke je 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČIP Ljudska pravica- J ) ISSN 0033-1643 r Po mnenju Republiškega kojj s tejazavzgojo in izobraževanj1 ( časnik »Prosvetni delav^ t prost temeljnega prometnn ( davka od prometa proizv01'1; t (glej 7. točko 1. odstavka ‘1 ■ člena zakona o obdavčeva" j proizvodov in storitev v pr0'] I tu).