Notulae ad floram Sloveniae34 Ageratum houstonianum Mill. Okrasna rastlina na ruderalnem rastišču v gorskem mešanem gozdu, kot primer, kako hitro tujerodne rastline prihajajo v gozdni prostor predalpsko-alpskega sveta Slovenije Ornamental plant on the ruderal site in montane mixed forest, as an example of fast arrival of adventive plants into woodland of pre-Alpine-Alpine belt of Slovenia 9749/4 (UTM 33TVM12): Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Baška dolina, Podbrdo, nasutje ob gozdni cesti pod samotno domačijo Hoba nad levim bregom Bače (Tejmrpoha), okoli 650 m n. v. Leg. I. Dakskobler, det. L. Dakskobler, 7. 9. 2024, herbarij LJS. Navadni nepostarnik (Ageratum houstonianum) je okrasna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki izvira iz jugovzhodne Mehike in južneje ležečih predelov Srednje Amerike, zdaj pa je kot tujerodna vrsta razširjena bolj ali manj po vsem svetu, z izjemo severne Evrazije (Nesom 2006, POWO 2024). Vrste nisem poznal in je še nikoli nisem popisal v naravnem okolju, torej zunaj gojitve, čeprav sem se v nekaterih raziskavah (Dakskobler & al. 2011, 2019) precej ukvarjal tudi z združbami inicialnih rastišč, predvsem prodišč, na katerih se rastline z vrtov rade pojavijo. Nisem je našel ne v Mali flori Slovenije (Martinčič & al. 2007), prav tako ne v Gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Tudi v podatkovni bazi FloVegSi (Seliškar & al. 2003) še ni bilo nobenega vnosa ali podatka za njeno subspontano pojavljanje v Sloveniji. V sosednji Furlaniji Julijski krajini so vrsto A. houstonianum Poldini & al. (2001) uvrstili med efemerofite oziroma pribežnike z vrtov, z občasnim pojavljanjem na ruderalnih rastiščih. Martini & al. (2023: 146) to ugotovitev ponovijo in navajajo le nahajališče v Trstu (Zirnichova najdba iz leta 1926). V Avstriji jo Fischer & al. (2008: 148) omenjajo kot okrasno rastlino, ki občasno podivja, na primer na pokopališčih in nasutjih zemlje. Nikolić (2020: 471–471) navaja njeno subspontano pojavljanje v precej hrvaških geografskih enotah, tako v primorskem, kot celinskem in panonskem delu države. Pri tem dodaja, da je to vrsta, ki so jo kot okrasno rastlino vnesli v mnogih delih sveta in je pogosto naturalizirana (udomačena) ter kaže znake plevelne ali invazivne rastline. Iz napisanega sklepam, da ta v vrtnarstvu priljubljena okrasna vrsta za zdaj vsaj v Sloveniji še ne zasluži posebne pozornosti, in to, kar je Nikolić napisal za nekatere dele sveta, pri nas (in tudi v sosednji Furlaniji) očitno še ni dejstvo. Primer nasutja nad Podbrdom se mi zdi vseeno vreden kratkega opisa. Nasutje je v gozdnem okolju, kjer prevladuje kisloljubni bukov gozd z jelko (Luzulo- Fagetum abietetosum). Geološka podlaga so laporovci in glinavci, le ponekod je primes apnenca, tla pa globoka, distrična. Nižje ob Bači (Ava), nizvodno sotočja njenih povirnih grap, ki pritečejo izpod Lajnarja, Slatnika in Vrha Bače, je že več precej obsežnih nasutij, poraslih z ruderalnim steblikovjem, v katerem so tudi tujerodne vrste, predvsem Solidago gigantea, Impatiens glandulifera, Aster novi-belgii, v zadnjih letih tudi Bidens frondosa in Panicum barbipulvinatum. Območje nekoliko višje, Hoba, je bila do zdaj še bolj ali manj obvarovano pred širjenjem teh rastlin. Leta 2023, ko so huda deževja v oktobru, ko je razdejanje povzročil tudi manjši potok, ki se v Bačo zliva s pobočij Kupa, pa so že obstoječo razširitev ceste blizu tega potoka še povečali. Od nekod so pripeljali gruščnato izkopano zemljino in z njo skorajda zasuli manjši del gozda. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 35 Spomladi leta 2024 nisem bil pozoren, kaj je na tem svežem nasutju zraslo, ob dveh obiskih v poznem poletju pa sem prvič zgolj preletel za to okolje nenavadno rastje, drugič pa naredil tudi fitocenološki popis (popis št. 1 v preglednica 1). Od vseh popisanih rastlin samo za eno nisem vedel niti rodu, sklepal pa sem, da je najbrž okrasna rastlina, in te me začnejo zanimati šele, ko jih najdem tam, kjer jih ne bi smelo biti. Za določitev sem prosil ženo Ljudmilo, ki s tem ni imela težav, saj jo že dolgo pozna, a le z vrtov. Slika 1: Navadni nepostarnik (Ageratum houstonianum) na nasutju ob gozdni cesti pod Hobo pri Podbrdu. Detajl ruderalne rastlinske združbe (popis 1 v preglednici 1). Foto: Igor Dakskobler. Figure 1: Ageratum houstonianum on gravely metarial near the forest road under Hoba at Podbrdo. A detail of ruderal plant community (relevé 1 in Table 1). Photo: Igor Dakskobler. Bolj kot nova vrsta v mojih mnogih popisih mi je dalo misliti naslednje. Kako malo je treba, da v neko v glavnem gozdnato okolje, v katerem že desetletja popisujem rastline in so te večinsko domače, avtohtone, lahko pridejo tujerodne vrste. V Hobi (mišljena je celotna posest domačije, kjer je bila rojena moja pokojna mama), sem med slednjimi do zdaj opažal predvsem oba rogovilčka (Galinsoga parviflora, G. ciliata) in enoletno suholetnico (Erigeron annuus). Vse ostale tujke, na popisu v preglednici 1 jih je malo več kot 15, so se v okolico te domačije vsaj začasno priselile prvič. Najbrž, upam, ne bodo vztrajale, so zgolj prehodne in efemerne. Dejstvo pa je, da je takšnih ali podobnih nasutji, ko kdo od nekod pripelje gradbeni material, grušč, zemljino, nekaj, kar je izkopal in mu je odveč, in nasuje nad kakšno grapo ali kar v gozd, vedno več. Skoraj vsaka gradnja gozdne vlake ali gozdne ceste pomeni vsaj v nižinskem, gričevnatem in podgorsko-gorskem pasu povečano možnost za vdor večinoma nezaželenih priseljenk v gozdni prostor. Baška dolina ni Trenta ali Bohinj, reka Bača je že v prvih kilometrih svojega teka bolj ali manj degradirana z obsežnimi nasutji (iz raznih odkopov in gradbišč) in potem celo stisnjena v kanal. Čeprav je gorska reka in teče blizu obrobja Triglavskega narodnega parka, nekatera strožja pravila in naravovarstveni nadzor njej pač niso namenjena. Notulae ad floram Sloveniae36 Zgolj za podkrepitev napisanega sem v preglednico 1 v stolpec 2 dodal popis rastja na nasutju pod cesto Zatolmin-Polog. Pri Zatolminu je spomladi 2024 podor zasul cesto proti Pologu in zelo poškodoval gozd pod njo. Ko so narušeno pobočje počistili do žive skale, so se odločili, da gradiva ne odpeljejo drugam, temveč so ga nasuli pod cesto, nižje pa naredili obrambni nasip (ki varuje spodnjo cesto Tolminska korita-Čadrg). Na strmem melišču, ki je zasulo nekdanji gozd (rastišče sestojev drugotne asociacije Asperulo-Carpinetum), je jeseni 2024 uspevalo pionirsko rastje, primerljivo tistemu na nasutju pod Hobo pri Podbrdu. Obe pionirski združbi imata 16 skupnih vrst, od tega osem tujerodnih. Med vrstami na nasutju pri Zatolminu so še tri tujerodne vrste, ki jih v okolici Podbrda (s precej manj očitnim submediteranskim vplivom kot ga ima okolica Tolmina) in v zgornji Baški dolini še ne poznamo: Acalypha virginica (ta je v okolici Tolmina zelo razširjena in očitno invazivna, nahajališč je iz leta v leto več), Cyperus esculentus (v Tolminu smo ga leta 2023 opažali na ruderalnih traviščih, na nasutjih in izkopih ob gradnji obvoznice med sv. Urhom in Sotočjem) in Ailanthus altissima, ter tudi v Posočju precej razširjeni vrsti Artemisia verlotiorum in Fallopia japonica. Slika 2: Ruderalna združba na nasutju pod cesto Zatolmin-Polog (popis št. 2 v preglednici 1). Foto: Igor Dakskobler. Figure 2: Ruderal plant community on gravely material (debris) under the road Zatolmin- Polog (relevé 2 in Table 1). Photo: Igor Dakskobler. ZAHVALA Neimenovana recenzenta sta z opozorili, popravki in dopolnili notico tehtno izboljšala. Iskrena hvala za njun čas in trud. Hvala tudi urednici doc. dr. Tinki Bačič za jezikovni pregled besedila. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 37 LITERATURA Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci – floristično- fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Flora along the Idrijca river – floristic and phytogeographical analysis of the riparian area in the highlands of western Slovenia. Folia biologica et geologica 52 (1–2): 27–82. Dakskobler, I., B. Vreš & U. Šilc, 2019: Phytosociological description of sites of Salvia hispanica L. (Lamiaceae) on riverine gravel terraces in western Slovenia. Folia biologica et geologica 60 (1): 129–185. Fischer, M. A., K. Osvald & W. Adler, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage, Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. Linz, 1391 pp. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc – Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Martini, F., G. Bertani, F. Boscutti, A. Bruna, A. Danelutto, R. Pavan & C. Peruzovich, 2023: Flora del Friuli Venezia Giulia. Repertorio critico diacronico e atlante corologico. Forum, Udine, 1006 pp. Nesom, L. G., 2006: Ageratum houstonianum. In: Flora of North America Editorial Committee (ed.). Flora of North America North of Mexico (FNA). Vol. 21. New York and Oxford: Oxford University Press – via eFloras.org, Missouri Botanical Garden, St. Louis, MO & Harvard University Herbaria, Cambridge, MA. Nikolič, T., 2020: Flora Croatica. Vaskularna flora Republike Hrvatske. Volumen 2, ALFA, Zagreb. 854 pp. Poldini, L., G. Oriolo & M. Vidali, 2001: Vascular flora of Friuli-Venezia Giulia. An annotated catalogue and synonimic index. Studia Geobotanica (Trieste) 21: 3–227. POWO, 2024: Plants of the World Online. Facilitated by the Royal Botanic Gardens, Kew. Published on the Internet; https://powo.science.kew.org/ Retrieved 03 October 2024. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Notulae ad floram Sloveniae38 Preglednica 1: Pionirsko rastje na nasutju ob gozdni cesti pod domačijo Hoba (Podbrdo) in pod cesto Zatolmin-Polog Table 1: Pioneer vegetation on gravely material near the forest road under the homestead Hoba (Podbrdo) and under the road Zatolmin-Polog Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 298620 298639 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 652 340 Lega (Aspect) NW SE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0-40 45 Matična podlaga (Parent material) Gr Gr Tla (Soil) Ko Li Kamnitost v % (Stoniness in %) 60 100 Zastiranje grmovne plasti (Cover of herb layer) E2b 10 10 Zastiranje zeliščne v % (Cover of herb layer in %) E1 70 50 Število vrst (Number of species) 47 30 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 40 100 Datum popisa (Date of taking relevé) 9/7/2024 9/13/2024 Nahajališče (Locality) Hoba Zatolmin Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9749/4 9848/1 Koordinate GK Y (D-48) m 421853 402926 Koordinate GK X (D-48) m 5120298 5118004 Geoelement (adventivne vrste) Ageratum houstonianum E1 1 N-Am.(-Subcosmop.) Ambrosia artemisiifolia E1 1 1 N-Am. Chenopodium polyspermum E1 1 + Digitaria sanguinalis E1 1 + Erigeron annuus E1 1 N-Am. Euphorbia maculata E1 1 N-Am.(-Subcosmop.) Galinsoga parviflora E1 1 + S-Am.(-Cosmop.) Microrrhinum minus E1 1 1 Plantago media E1 1 Polygonum aviculare E1 1 Setaria pumila E1 1 2 Aethusa cynapium E1 + Alliaria petiolata E1 + Anagallis arvensis E1 + Artemisia vulgaris E1 + Bidens frondosa E1 + N-Am. Conyza canadensis E1 + N-Am.(-Cosmop.) Hladnikia 54: 14–67 (2024) 39 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Geoelement (adventivne vrste) Conyza sumatrensis E1 + + E-As Echinochloa crus-galli E1 + + Epilobium parviflorum E1 + Eupatorium cannabinum E1 + Fallopia convolvulus E1 + + Galeopsis pubescens E1 + Impatiens glandulifera E1 + Asiat. Impatiens parviflora E1 + E-Asiat. Mentha longifolia E1 + Myosoton aquaticum E1 + Oxalis stricta E1 + + N-Am./E-Asiat.(-Subcosmop.) Panicum barbipulvinatum E1 + 3 N-Am. Petasites hybridus E1 + Polygonum persicaria E1 + Rhus typhina E2b + N-Am. Robinia pseudoacacia E1 + 1 N-Am. Salvia verticillata E1 + Saponaria officinalis E1 + Scrophularia nodosa E1 + Silene dioica E1 + Solanum nigrum E1 + 3 Sonchus asper E1 + 1 Sonchus oleraceus E1 + Stachys sylvatica E1 + Taraxacum sect. Taraxacum E1 + + Vicia cracca E1 + Equisetum arvense E1 + Commelina communis E1 r E-As Portulaca oleracea E1 r + Subcosmop. Veronica persica E1 r W.-Asiat(-Subcosmop.) Acalypha virginica E1 + N-Am. Ailanthus altissima E2b + E-Asiat. Artemeisa verlotiorum E1 + E-Asiat. Cyperus esculentus + Subtrop. Falopia japonica E1 + E-Asiat. Euphorbia helioscopia E1 + Galega officinalis E1 r Plantago lanceolata E1 + Polygonum lapathifolium E1 2 Notulae ad floram Sloveniae40 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Geoelement (adventivne vrste) Scrophularia canina E1 + Silene vulgaris E1 + Verbascum lychnitis E1 1 Verbena officinalis E1 + Legenda - Legend Gr Grušč, nasutje - Debris Ko Koluvialna tla, inicialna - Colluvial soil, initial Li Kamnišče - Lithosol N-Am. Severnoamariška vrsta - Nord American species E-As. Vzhodnoazijska vrsta - East Asian species Asiat. Azijska vrsta - Asian species S-Am. Južnoamariška vrsta - South American species Subtrop. Subtropska vrsta - Subtropical species Subcosmop. Subkozmoplitska vrsta - Subcosmopolitian species Cosmop. Kozmopolit - Cosmopolitian Igor Dakskobler & Ljudmila Dakskobler Epilobium nutans F. W. Schmidt Novo nahajališče na Jelovici, potrditev uspevanja v Julijskih Alpah New locality on the Jelovica plateau, confirmation of thriving in the Julian Alps 9750/2 (UTM 33TVM32) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Radovljiška planina, zahodni del planine, mokrišče (povirje) s šotnimi mahovi, 1290–1305 m n. m. Leg. P. Strgar, 27. 6. 2024, det. B. Zupan, Peter Strgar in Polona Strgar, 28. 6. 2024, avtorjeve fotografije in herbarij; fitocenološki popisi nahajališča I. Dakskobler & P. Strgar 4. 7. 2024, določevalec mahov Ž. Lobnik Cimerman, herbarij LJS in LJU. Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) je v Sloveniji zelo redka vrsta, zanesljivo doslej znana le s Pohorja (Strgulc Krajšek 2007, Strgulc Krajšek & Jogan 2008). Kot redka je uvrščena tudi na rdeči seznam (Anon. 2002). Zemljevid njene razširjenosti sta izdelala Strgulc Krajšek & Jogan (2008). V njem sta kot zanesljiva označila nahajališča v kvadrantih 9557/2, 9558/1 in 9559/2, kot nepreverljive podatke pa označila nahajališča v kvadrantih 9558/2 in 9649/1. V svojem članku naštevata potrjena nahajališča, pri čemer sta v kvadrant 9559/2 uvrstila nahajališče Jezerski vrh-Ribniško jezero. To nahajališče je dejansko v kvadrantu 9557/2, zato v novem zemljevidu razširjenosti (slika 1) kvadranta 9559/2 nismo upoštevali in so torej zanesljivi podatki za Pohorje le v dveh kvadrantih: 9558/1 in 9557/2. Zunaj Pohorja je historični podatek za Malo polje pri Velem polju v Julijskih Alpah (9649/1). O njem sta pisala dva znamenita botanika, Alfonz Paulin in Tone Wraber, toda obisk terena