# +  Jutro. Ne dosti drugaèno od drugih. Pogle- dal sem v ogledalo. Obraz se mi je paèil od iz- èrpavajoèe naspanosti. Oseba nasproti mene me je nagovorila. “Jaz verjamem v Usodo, tako z veliko za- èetnico. Koliko je smiselna, ne vem. Trudim se najdevati ji smisel. V kaj pa ti verjameš?” “Morda se bo slišalo absurdno, toda najprej verjamem v èloveško zgodovino, v njen razlog obstoja, ki presega horizont zaznavnega.” “Je lahko èlovek, ta obèutljiva moteèa se `ival, zaèetek tvojega razmišljanja o veri?” “Iz tega izhajam, to najprej sem. Èlovek. Tak, kakršen sem, imam sposobnosti razmiš- ljanja, èutenja, odloèanja. Dojemam se kot duhovno bitje, vpeto v tok zgodovine.” “Kje vidiš to duhovnost? V svojih kosteh in v mesu, ki bi se raztrgalo, da bi imelo, ved- no veè? Zgodovina je zgodba o moènih, ki po`irajo šibke.” “Daje moè obèutek izpolnjenosti? Vodi zavedanje in brezobzirno izkorišèanje moèi k mirnejšemu `ivljenju? Ne bi rekel. Zaèe- tek duhovnega je zame v šibkosti in v razliè- nosti ter njunem pre`ivetju. Je spoèetje otro- ka, je jok novorojenèka in njegov prvi na- smeh. So poèasi prihajajoèa vprašanja, èu- denja, `elja po potrjevanju, so napake in vzgoja staršev, ki kleše poteze osebnosti. Je moški in je `enska. Je soobstoj simbioze, pa- razitstva in agresije.” “Toda v naravi vendar prevladuje zakon fizièno moènejšega.” “A vzporedno ob tem zakonu opazujem pre`ivetje vsega šibkega in neko posebno skrb za ohranjanje ravnovesja med moènim in šib- ($     kim. Stvarstvo je v nenehni napetosti, èlo- vek je v njegovem središèu. Obèudovanje nei- zrekljivosti lepote se prepleta z opazovanjem minevanja, propadanja, unièenja. Tu se za- èenja moje izkustvo duhovnega. Temelj je enotnost in razliènost bivajoèega. Stvarstva. Ljudi. Mene samega.” “Na kaj naslanjaš to izkustvo?” “Kristjan sem.” “Kaj to zate pomeni, v bistvu?” “Da po krstu izbiram neko `ivljenjsko dr- `o, pogled nase, na zgodovino in na stvarstvo. Da se trudim `iveti tako, kot je uèil in `ivel Jezus Kristus, ki je zame pravi èlovek in obe- nem razodetje Boga Stvarnika, ki je Troedini Bog, Oèe, Sin in Sveti Duh.” “Zakaj izbiraš ravno kršèanstvo in zakaj verjameš, da je Jezus Bo`ji Sin?” “Ker se mi na `ivljenjski poti, ki sem jo zaèel v kršèanski dru`ini, moja vera potrjuje kot smiselna izbira. V vsej njeni komplek- snosti, nedoreèenosti, odprtosti, notranji di- namiki, naboju, ki ga nosi. Jezus me preprièa s svojo šokantnostjo bogoèloveènosti, ne- doumljivostjo, ki postaja vedno veèja, a mi je vedno bli`je. Preprièajo me posledice krš- èanskega `ivljenja. Razpete so med visoko ceno zanj in notranjim mirom, ki ga daje, pa tudi nemirom, ki ga prenaša in vkljuèi v širok kontekst èloveške izkušnje.” “Kako te lahko nerazumljivost in šokant- nost preprièata? Mene odbijata. @elim imeti stvari v svojih rokah. Vedeti. Razumeti. Sprej- mem lahko, kar mi je jasno.” “Gre za sprejem neke drugaène logike. Kristus je oseba, ki jo razkriva. Èim bli`e sem mu, tem bolj postajam zmo`en sprejemati nerazumljivo, tisto, kar me presega, kar se    razkriva in skriva hkrati, in se istoèasno od- pirati novemu.” “Kje vidiš to odpiranje novemu?” “`e zgodovina judovskega naroda prièa o tem. Preko oèakov in prerokov se je Bog po- stopoma razodeval izraelskemu ljudstvu, skle- nil z njimi zavezo in jo vedno znova obnav- ljal. Prihod Jezusa Kristusa je bil kljub prièa- kovanju Mesija nekaj resnièno novega in ne- zaslišanega. Bog, ki po devici Mariji postane èlovek. Uèenci, ki so bili z njim, so poèasi do- jemali, kdo je. Preko njegovih del, uèenja in njegovih zadnjih dni, ko je bil obsojen na smrt in je umrl na kri`u, so prišli do paradoksa. Zgodovinski Jezus, “mogoèen v dejanju in v be- sedah”, klavrno konèa na kri`u in za seboj pusti zaèetno razoèaranje in malodušje uèencev in nato odprt grob tretji dan.” “Glej, mizerija, ne pa spodbudna novost.” “Resnièna novost pride z Jezusovim vsta- jenjem in s prihodom Svetega Duha, ki iz prestrašene èrede uèencev naredi pogumne oznanjevalce vesele novice, ki se kmalu hi- tro širi v ves dotedaj znani svet.” “Tvoje pripovedovanje se mi zdi kot prav- ljica. Zakaj naj bi se Bog moral uèloveèiti in kaj ima to opraviti z mano?” “Zakaj obstaja èlovek? Zakaj je svoboden in obenem omejen v svojem delovanju, z zmo`nostjo svojega spreminjajoèega se razu- mevanja, s svojo telesnostjo, z nezmo`nost- jo izbiranja zgolj dobrega? Po dobrem vendarle te`i v sebi, èeprav to niso edine sile, ki se po- javljajo v njem. Vsak išèe odgovore na ta vpra- šanja. Zame je Kristus Bo`ji odgovor na èlo- veška vprašanja. Je Bog sam, ki se v polnosti razodeva kot ljubeèi Bog, v vsaki izkušnji blizu omejenemu, grešnemu èloveku, da bi ta preko njega in njegovega vstajenja, z odkrivanjem in posnemanjem njegovega zgleda, vedno bolj spoznaval sebe, svojo bogopodobnost in jo ure- snièeval v konkretnem `ivljenju.” “Kje je ta gumb, na katerega naj priti- snem, da bom sreèen?” “Ni gumba, ni enoznaènega odgovora. Je mo`nost poti. Spoznavanje bo`je logike, kot jo razume kršèanstvo, je vse prej kot enostavna stvar. Ker spoznanja porajajo nova vprašanja, ker ̀ ivljenje ostaja kompleksno in vpeto v mre- `e trpljenja in zla, ker vsak èlovek `ivi svojo zgodbo in ker Boga vsak spoznava na svoj na- èin. Bistvena stvar je iskrenost, zaèetek pa v zaupljivem odpiranju Bogu, ki ga kristjani do- jemamo kot osebno bitje, pravzaprav trooseb- no in dialoško, ki vstopa v odnos z vsakim.” “Ampak kje za bo`jo voljo lahko primem za rep tega Kristusa?! Potrebujem trdno toè- ko, ne filozofiranja.” “Kristusa se ne da prijeti za rep. ‘Doka- zi’ za njegovo delovanje se zaènejo z vero, ki ni znanstveno dokazljiva gotovost, paè pa osebna odloèitev, notranji odgovor na Bo`ji nagovor, njegovo prisotnost.” “In kje je Bog prisoten? Mar ni povsod prisoten in mar se ne razodeva tudi v dru- gih religijah?” “Mislim, da se razodeva na zelo razliène naèine, tudi v drugih religijah. Toda za krist- jana Bog ni brezoblièni vseprisotni pantei- stièni Bog, èeprav iz njega vse izhaja. Ker je osebni Bog, cilj èloveka ni iznièenje v njem, temveè izpolnjujoè odnos z njim. Odnosnost je naèin, kako se mi razodeva, in merilo, kako se mu pribli`ujem. Vrhunec razodevanja je Bog sam, ki postane èlovek, Jezus Kristus.” “Kako lahko èlovek, ki je vsemogoèni Bog, sploh umre, in to celo tako škandalozno, kot zloèinec na kri`u?” “Verjamem, da je Bog ljubezen. Kristu- sova smrt na kri`u je najveèji mo`en izraz re- sniènosti te ljubezni, ki je samodarovanje, in obenem bo`je èloveènosti. Bo`je pribli`evanje èloveku se ni ustavilo pred sovraštvom in moèjo zla, ampak jo je sprejelo nase. Kri` os- taja absurd. Bo`ja vsemogoènost sovpada s popolno èloveško nemoèjo. V tej popolni izroèitvi Boga èloveku vidim vrhunec odre- šenja èloveka od greha.” +   # “Sem tudi jaz odrešen? Kako?” “Kristus je umrl za vse ljudi. Od vsake- ga posameznika je odvisno, ali bo to, kar mu Bog daje v Kristusu, sprejel ali zavrnil.” “Kako lahko to konkretno sprejmem?” “Èeprav je vera v Kristusa najprej stvar osebne odloèitve, me ta odloèitev postavlja ob druge, ki izpovedujejo isto vero. Za krist- jana sprejemanje Kristusa pomeni znajti se znotraj Cerkve. Cerkev je skupnost verujoèih, tistih, ki se od zaèetka zbirajo za mizo bo`- je besede in evharistije, in pod vodstvom Sve- tega Duha oznanjajo Kristusa za Bo`jega Sina in Odrešenika.” “Zakaj je Cerkev sploh potrebna za moje odrešenje?” “Spoznavanje Bo`jega delovanja in veselje nad njegovim prihajanjem med nas me ne loèuje od drugih, ampak me zdru`uje z njimi. Cerkev je prostor, kjer Bog na poseben naèin preko zakramentov prihaja med nas in se nam še posebno v evharistiji izroèa. Spominja nas na svoje darovanje na kri`u, na vstajenje, postaja kruh in vino, da bi tešil našo lako- to po bli`ini in ljubezni, in da bi tudi mi svoje `ivljenje podarjali drug drugemu, še najbolj ubogim in potrebnim naše pomoèi. Kristus po Svetem Duhu še naprej deluje v Cerkvi, ki mu skuša ostati zvesta.” “Torej priznaš, da ni vedno zvesta? Vrh hierarhiène Cerkve ni imel vedno èistih rok, kajne?” “Kot je Cerkev bo`ja, je tudi èloveška us- tanova. Zgodovina od apostolskih èasov naprej dokazuje, da se je ob svetosti vedno pojavljala tudi grešnost, in da nihèe v Cerkvi ni imun +  Judita Karba: Tretja postaja (iz cikla Bivanje), mešana tehnika, 2005.    +  pred napakami in zlom. Zlo je strukturno dejs- tvo naše resniènosti. Toda temelj, na katerem stoji Cerkev, je Kristus in njegov nauk, ki se po izroèilu in cerkvenem uèiteljstvu ohranja v Cerkvi in razlaga v razliènih kulturnih kon- tekstih èasov in krajev, v katerih se razširja evangelij. Hierarhièna ureditev pa `eli biti v slu`bi enotnosti in povezanosti vseh kristja- nov, v vsej razliènosti darov Duha, ki delajo Cerkev `ivo. Bolj je Cerkev zvesta Kristusu, bolj bi ji to moralo uspevati. Saj biti prvi po- meni najprej slu`iti, kot pravi Jezus.” “Obèutek imam, da so tudi v Cerkvi ljud- je, ki so zapostavljeni in obravnavani neena- kopravno. Se ti ne zdi, da imajo na primer `enske premalo besede pri odloèanju?” “Strinjam se, da so tudi v Cerkvi stvari, ki niso v skladu z evangelijem. Verjamem pa, da je Cerkev, èetudi je bolj poèasna pri spre- membah, v odpiranju Svetemu Duhu spo- sobna prepoznati izzive novih èasov in na- nje ustrezno odgovoriti. Morda bi si kot za- èetek razmišljanja o `enskah lahko vzeli Ma- rijino vlogo v Cerkvi.” “Verjameš tudi v `ivljenje po smrti?” “Verjamem v vstajenje mesa. Za kristjana je materija posveèena, z roko Stvarnika, s te- lesom Kristusa in z moèjo Svetega Duha. Moja identiteta je bistveno povezana s tele- som, v katerem bivam. Ne verjamem, da to dejstvo ne bi bilo pomembno za veènost, ka- tere naèin ostaja skrivnost. Za zaveso smr- ti, pred katero trohnijo kosti in meso vseh mojih prednamcev, nimam vpogleda. Osta- jajo mi vera, upanje in ljubezen. V tem raz- polo`enju prièakujem tudi drugi Kristusov prihod. Ne vem, èe ga bom doèakal `iv. To prièakovanje zame pomeni najprej vredno- tenje sedanjega trenutka v luèi podarjenosti `ivljenja in vsega, èesar sem dele`en, in za kar upam, da me še èaka. Pomeni smer pogle- da mojih dejanj, ki bi rada sledila Jezusovemu zgledu darovanja. Pomeni `eljo po neèem ne- skonèno izpolnjujoèem in veselem, za kar ver- jamem, da bo bivanje z Gospodom.” “Torej te tvoja vera osreèuje?” “`ivljenje po njej me usmerja naprej po poti, ki se mi ka`e kot prava. Biti kristjan ne pomeni lagodnega `ivljenja, velikokrat je rav- no nasprotno. S spoznavanjem kršèanstva se mno`ijo vprašanja, kritièni pogledi bla`ijo svojo ostrino v ljubezni do drugega in prev- zemanju lastne odgovornosti za svoje `ivlje- nje. Popolnih dokazov ni, vera raste v zve- stobi iz preprièanja in izkušnje.” “Kaj pa drugaène izkušnje, nekršèanske?” “Vsak èlovek je velika skrivnost, pred ka- tero se lahko le priklonim. Preprièan sem, da Bog deluje na razliène naèine in da to do- kazuje tudi pluralnost in raznovrstnost zgo- dovine. Razliènost je izziv, da drug druge- ga sprejemamo v odprtosti, naklonjenosti in hvale`nosti za sobivanje, sebe pa v zaveda- nju svoje omejenosti, ki me lahko odpira k prese`nemu. Kristjan lahko to naredi tudi s pogledom na dinamiko Svete Trojice, ki je zaèetek vsega bivajoèega. Predvsem se mi zdi va`no ostati zvest temu, kar sem, in preko najglobljih hrepenenj v iskrenosti prihajati do izvirov duhovnosti.” “Pa si le sreèen, da si kristjan ... Slišiš se mi kljub vsemu svoboden.” “Res je. Hvale`en sem, da je tako.” “Jaz se poèasi osvobajam ... Veliko navlake je v meni, nepomembnih stvari, ki me ovi- rajo pri iskanju. Rad bi ... morda je moja naj- veèja `elja nauèiti se, kako resnièno imeti rad. Ne naivno, ne idealistièno, ampak nesebièno in konkretno.” “Razumem te. Na isti poti sva. Ozka je, ozka ...” Vse, kar mi je preostalo tisti trenutek, je bilo to, da sem se nasmehnil obrazu nasproti.