Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
«• i«m « eno poslane Knjige itd )e i»oSils8tt Mmo na naslov
Uredništvo Učiteljskega Tovarišs v Idriji.
Rokopisov ne vračamo
iniilistvt le nniiliat'
Učiteljski TovarlS izhajp sak petek popoldne \Ur |f ta dan praznik Izidr list dan pozneje rst leti veli?	10'— K
iol leta	5-— „
letn let»	2-50
«osameznf tevilke no 20 h
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste če se tiska enkrat	14 h
„ „ „ dvakrat 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Zn
otict ¡ lasniia poslana tazpise služb ie plačati po 20 h za petit-vrsto. '-iloee poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Ali je dobro biti narodno zaveden slovenski koroški učitelj ?
Od narodno zavednega koroškega slovenskega učitelja (učiteljice) se pač ne sme mnogo več zahtevati, nego da odkrito kaže svoje mišljenje, zakaj s tem je že — mučenik! Učiteljiščnik, abiturijent, o katerem se ve, da je zaveden Slovenec, mora romati takoj med Nemce, in privadili smo se že tega principa tako, da nas nič ne iznenadi, ako se vsako leto zopet ponovi. Koliko slabše se pa godi narodno delujočemu učitelju!
Marsikateri čitatelj bo zmajeval z glavo, češ se li res dogaja kaj takega na Koroškem! Saj se vendar ne sliši nič o slovenskem učiteljstvu. No, učiteljstvo ni vajeno obešati takoj vsega na veliki zvon. Da smo upoštevanja vreden faktor danes na Koroškem, o tem se prepriča vsakdo lahko pri deželnem šolskem svetu in nemškem »Volksratu«, kjer imajo vsakega izrned nas dobro opisanega in v evidenci vsak naš korak. Ne zdi se nam nič čudnega, ako nas drugje po Slovenskem ne upoštevajo, ne poznajo, da, niti po Koroškem "ne! Stara navada je že to. Nam pa je v zadoščenje, da nas sovražniki poznajo, da čutijo našo moč in poizkušajo vse, da bi nas ugonobili. Da smo nekdo mi, slovensko koroško učiteljstvo, kaže postopanje deželnega šolskega sveta in nemškega »Volksrata«, ki študirata na vse kriplje, kako bi se nas iznebila. Slovenski učitelj naj službuje leta in leta po najzakotnejših enorazrednicah, po najvišjih gorskih krajih; nakoplje naj si tam bolezen, naj si uniči svojo rodbino, svojo eksistenco: on ne sme zasesti boljšega kraja, dokler se ne spokori in ne pride' prosit milosti. Slovenskega učitelja bojkotirajo tovariši (kar se pri duhovnikih nikoli ne dogaja, vkljub temu, da niso vsi enakega prepričanja), govore zaničljivo o njem, ga smešijo, blatijo pri ljudstvu, napadajo po časopisih itd. Vsak najmanjši prestopek spravljajo v javnost, češ, ta je eden izmed tistih — ali pa pred oblast, ki je takoj pri disciplinarni preiskavi. Na-
sprotno pa se vse zakriva, kar bi osvetilo njih same.
'tovarišem se še pridružujejo oblasti, ki slovenskega učitelja nadvse šikanirajo, mu groze z disciplinarnimi preiskavami, mu dajejo ukore tudi za vsako malenkost, kar se pri nemško mislečih učiteljih vse izpregleduje. Ako prosi slovenski učitelj deželni šolski svet za kako podporo zaradi bolezni, je sploh ne dobi ali je pa tako malenkostna, da se sploh ne izplača omenjati je. O drugih podporah se ne da govoriti. Nemškutarskim in nemškim tovarišem se je treba samo obrniti na Schulverein ali Siidmarko — in penezov je dosti.
Podpore, namenjene za učiteljstvo po utrakvističnih šolah, se razdeljujejo vsako leto skoraj edino le med nemško misleče učitelje ali med trde Nemce, službujoče po slovenskih krajih. Pri kompetencah prezirajo slovenskega učitelja skoraj vedno, pri inšpekcijah pa mu konštatirajo, da je s svojim poukom vse premalo dosegel vkljub temu, da otroci bolj znajo nego oni nemškutarskega učitelja. Nemški ali nem-škutarski učitelj sme sodelovati pri vsaki Siidmarkini ali Schulvereinovi prireditvi!
—	Gorje Slovencu, ki bi se drznil kaj enakega pri slovenskih društvih. Takoj je discipliniran. Takih in enakih krivic bi se dalo še naštevati na stotine.
A za vse to bi se slovensko učiteljstvo malo zmenilo, ako bi imelo pri Slovencih zunaj dežele, med svojim ljudstvom, oziroma pri slovenski vodilni stranki na Koroškem količkaj opore. Slovensko učiteljstvo gledajo vedno tako nezaupljivo od strani, češ, bolje bi šlo brez njega! Slovensko ljudstvo, namesto da bi bilo veselo, da ima slovenskega učitelja
—	mu le še bolj otežuje itak že težko stališče, nego to dela nemškutarju. Kočljiva točka so posebno šolske zamude. Ako je učitelj dobrega srca ter časih izpregleda kako zamudo, ga takoj tožijo nemškutar-ski kmeti pri okrajnem šolskem svetu in učitelj je discipliniran. Nemškutarski učitelj pa dela samovlastno — kakor hoče. Pristaši ga ne tožijo — Slovenci pa so, kakor vedno, dobre duše ter mu vse prizanašajo. Ako slovenskega učitelja šikanirajo oblasti — nima nobene opore, ne v ljudstvu, ne v krajnih šolskih svetih —
zakaj ti vsi trepečejo pred oblastjo! Kdo se briga za naše tovariše po nemškem Koroškem? Čez 50 % učiteljev Nemcev službuje po slovenskih krajih — a občine se ne zganejo, ne zahtevajo (izvzemši dve občini) za svoje šole slovenskih učiteljev, ampak trpe Nemce! Kako lahko se Nemci iznebljajo Slovenca, ki jim ni po volji! Korak k okrajnemu ali deželnemu šolskemu svetu — in premeščen je! Učitelji Slovenci pa morajo zbog svojega prepričanja iti v prognanstvo. In slovenska stranka na Koroškem: ta je ali nezmožna ali pa noče! Bodi tako ali tako — položaj slovenskega učiteljstva je jako žalosten, bodočnost — nesigurna in temna! Nemški Volksrat pa se smeje nezmožnosti slovenske stranke ter hodi naprej svoja pota.
In vkljub temu se drži učiteljstvo ter prenaša brec, ki prihajajo od vseh strani; slovenska stranka nas gleda pisano, češ, to so liberalci; ti poslednji zopet: učiteljstvo je črno, deluje s farji; od nemške strani nas titulirajo za »schwarze bin-dische Lehrer«. Vzlic vsem tem brcam učiteljstvo še ni izgubilo pravega pota in ga tudi ne zapusti niti za las. V vodilno smer mu je narodna misel, potegovati se za kaj drugega, bi bila potrata časa in opravkov je preveč, da bi se z zastarelimi frazami o liberalcih in klerikalcih pobijali sami med seboj, Nemci pa grabili vas za vasjo, dokler bi ne bila Koroška v nemškem žrelu, bodi potem že liberalnem ali klerikalnem — nemško je pač le!
Pred dvema letoma se je združilo učiteljstvo z akademiki — in razcvelo je nanovo društvo »G'orotan«, zavolj katerega prihaja učiteljstvo, zaradi poudarjanja edino le narodnega stališča, v slabo luč pri takozvanih klerikalcih in liberalcih — zakaj obe stranki gledata samo, da izvajata svoja načela do skrajnosti! Kako se zaradi tega godi Slovencem, za to jima je presneto malo mar. Učiteljstvo Sp. Koroškega se shaja redno vsak mesec ter prerešetuje pereča šolska vprašanja in utrjuje prijateljske vezi. Deluje učiteljstvo tudi pri drugih slovenskih društvih, brez ozira na politiško strujo, za kar dobiva brco! Da, je celo ljudi gotovega stanu (in žalibog, ne med Nemci), ki hočejo celo slovensko učiteljstvo razdvojiti in ga tako
uničiti. V ta namen udrihajo po društvu »Gorotan«. Ako se jih prosi za kak vinar v društvene namene, ali ako se ponuja društvena razglednica, se obračajo bolj nego pa pred Sudmarkino. Slovenski učitelj pa si smatra za dolžnost, da kupuje tudi razglednice »Straže«. Treba je samo konštatirati, da vsakdo, kdor ima mržnjo do društva »Gorotan« ter ne simpatizira ž njim, ne mara slovenskega učiteljstva (ki je v tem društvu) in torej tudi ne mara slovenskih šol. — Sploh pa, kakor kažejo razmere na Koroškem, je ni sile v vsej Avstriji, ki bi — kraj vseh razsodb glede slovenskih šol po Koroškem — mogla pritisniti na deželni šolski svet, da bi utrakvi-stične šole preustrojili v slovenske šole! Res žalosten plod — dolgoletnih politiških bojev!
Tako ne preostaja za slovensko učiteljstvo na Koroškem druga tolažba nego — ideal in trpljenje — temna bodočnost. Vendar hočemo vztrajati po geslu:
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen!«
Mihelič.
Žalostna slika izpred ljubljanskega sodišča.
Mihelič Viktor, nadučitelj pri D. M. v Polju, je bil pri okrajnem sodišču v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1. obsojen zaradi de-nunciranja na 50 K globe, oziroma pet dni zapora in v poravnavo vseh sodnih stroškov.
Ker mu neka učiteljica ni ugajala, ker se je zamerila tudi njegovi ženi, je Mihelič sklenil, da mora to žensko proč spraviti in naj bo na katerikoli način. Njemu je kot klerikalcu vsako sredstvo dobro. Začel je nabirati pri vseh starih babah material. Ko se mu je zdelo, da ima dovolj snovi, je sklical krajni šolski svet na sejo in tam predlagal sledeče: Ker je učiteljica X velika pijanka in prepirljivka,ker je silno slaba učiteljica, naj se krajni šolski svet v D. M. v Polju obrne na deželni šolski svet s prošnjo, da se učiteljica X prestavi. Ko je pa učiteljica pri disciplinarni preiskavi te stvari čula, je Miheliča tožila.
Zanimivo pri tej točki je, kakšna sredstva je Mihelič porabil v dokaz resnice.
LISTEK.
Iz umetniškega sveta.
Namenili smo se, da bomo tuintam objavljali poročila iz umetniškega sveta. Ogromna večina naših naročnikov in naročnic nima prilike, da bi uživala umetnost — iz prve roke: predaleč so od krajev, kjer goje umetnost. Ako so pa ob viru samem, je pač največkrat učiteljska mizerija izvor naših — Tantalovih muk: tikoma ob umetnosti je ne moremo uživati!
Zatorej naj nadomešča skromna naša beseda, česar nam odreka živo življenje!
Morda komu še povečamo bridko zavest umetniškega gladovanja, večini pa upamo le ustreči. Pa tako je ob umetnosti sploh: eni jo uživajo z radostjo, drugi z bolestjo; ti zadnji večinoma posredno — iz poročil, iz mrtve črke.
Kolikor vemo, so lanska naša poročila n. pr. o predstavah v slovenskem deželnem gledališču, o koncertih »Glasbene Matice«, o »Novih Akordih« spričo svoje stvarnosti, dostojnosti in umerjenosti v umetniških krogih samih zbujala obče zanimanje. Slovenska kritika zavzemlje žalibog dimenzije napuha, domišljavosti in
absolutne negacije, kar ni niti zdravo niti umestno. Mi se hočemo držati meje objektivnosti v vsakem pogledu: hvaliti, kar je vredno hvale; grajati, kar je vredno graje. Ni enega ni drugega pa ne bomo tehtali s pavšalnostjo, ker je to z resnostjo neskladno, torej zavrgljivo. Tak posel prepuščamo kritikujočim napihnjenim žabam in nevoščljivcem!
Seveda so tudi osebe od umetnosti neločljive; to pa zlasti tedaj, kadar jo posamezniki jemljejo v zakup in samo pobijajo. kar ne nosi pečata njihove cenzure. Iz tega izvira, da je slovenska kritika pre-mnogokrat popolnoma pristranska, ki jo še pospešuje in spravlja ob kredit — pro-tekcija in samoljubje.
Dokazali bi lahko, da stoji pri nas kdo pred kaj, da jemljejo za podlago sposobnosti takozvano akademiško izobrazbo in da — kakor povsod — pri nas tudi na tem polju otepa politika s svojim repom.
Naša kritika je dostikrat tako sirova, tako plitva in tako površna, da nam je v sramoto, kritikom samim pa v nečast. Ne bilo bi težko celo dokazati, da so tudi za-hrbtnosti in intrige priljubljeno sredstvo nekaterih kritikov, kakor ni prav nič nenavadnega, ako pišejo mnogokrat ocene očala učenosti, namesto da bi govorilo čuvstvo.
O vsem tem in takem se dá mnogo povedati. Od svoje strani bomo storili toliko, kolikor nam dopuščajo prostor in sredstva. Naši sotrudniki morajo namreč vstopnice plačevati iz svojega, a naš prostor je v prvi vrsti odmerjen reševanju naših stanovskih vprašanj.
Vendar hočemo svojim močem primerno pozornost posvečati umetnosti, ki ima do nje pravico in od nje delež tudi slovensko učiteljstvo. To je pokazalo že večkrat in bo še obilokrat. Morda se bodo tudi v tem pogledu od nas še kaj pametnega in koristnega naučili.
Slovensko deželno gledališče.
»C a v a 11 e r i a Rusticana.« Ni je kmalu opere, ki bi jo lahko imenovali opero svetovne slave kot je »Cavalleria Rusticana«. Mascagni si je z njo dobil svetovno slavo, še sedaj se neštetokrat poje in bržkone izlepa ne izgine iz opernih re-pertoirjev. V njej se godba naslanja na izvrsten libreto, odlikuje jo melodijoznost, združena z realistiško-naturalistiškim izrazom in je zato mojstrsko delo novoitali-janske glasbe. Z uprizoritvijo »Cavallerie Rusticane« na slovenskem odru smo bili zadovoljni. Predstavila se nam je letošnja primadona Elza Orlova v vlogi Santuzze.
Obsežen in lep glas ima, igra ne zaostaja za njim. Fejfar, kot voznik Alsio, je napravil ugoden vtisk s svojim simpatičnim glasom in vlogi primerno brutalno igro. Omenjenim sta se pridružila Richterjeva in Peršlova. Zadnja je domačinka in bo sčasoma vrlo porabna moč. Kot Turiddov je gostoval naš ljubi Cammarotta iz Zagreba. Dasi je že precej v letih, je njega tenor svež in lepo doneč. Cammarotta se nikdar ne sili, ampak obvlada višino z izredno lahkoto. Igra njegova je pač nekoliko pomanjkljiva. Orkester letos ne zaostaja za lanskim, časih bi ne škodovalo nekoliko več temperamenta. Kapelnik Hrazdira ima dobro ime in renome. Po prvi predstavi sem videl, da upravičeno. Vodil je opero s priznanja vredno rutino. Zbor na odru in za odrom je bil po zatrdilu kritikov jako dober in se le čudim, kako more »Slovencev« »kritik« pisati o križu, ki ga ima gledišče z zborom! O, Svetek ne more skriti svoje umazane zavisti in zabavlja čez glediški zbor le zato, ker je to pot sodelovalo v njem 25 izvrstnih pevcev in pevk »Glasbene Matice«, ki mu je trn v peti. Svetku nihče ne zameri. S svojim zlobnim zabavljanjem čez »Glasbeno Matico« pa »Ljubljani« gotovo ne bo pripomogel do Cherubinijevega »Re-
quiema«
-a.
Sodna razprava se je vršila trikrat. Zaslišanih je bilo 12 prič, in sicer 11 Miheliče-vih.
Glavna priča tov. Kavčič, bivši nad-učitelj pri D. M. v Polju, je izpovedal, da je bil on 22 let v Polju, a se ni nikoli z učiteljico X prepiral. Mihelič je namreč mislil, če se on tožari, ki je šele eno leto v Polju, da se je moral tov. Kavčič tudi. Ista priča j,e tudi izpovedala, da učiteljica X ni bila nikoli pijana. Tov. Kavčič je tudi izpovedal, da je učiteljica dobra učna oseba, ker je dobila še vsako kvinkvenijo in je vedno pravilno prišla v višji plačilni razred.
Druga priča, poštarica I. Drakuličeva, je huda na vse učiteljstvo iz Polja, ker se ji — ne klanja. Učiteljstvo pa se takim ljudem ne bo nikoli klanjalo. Ta priča je izpovedala v prilog Miheliča. Povedala je, da je bila učiteljica X pri neki priliki jako »vesela«.
Sodnik: »Ali je bila pijana?«
Priča: »Ne! Neki gospod jo je hotel objeti.«
Sodnik: »Ali ste se vi pohujšali?«
Priči zastane sapa, ker se spomni na nekdanje lepe čase . . .
Tudi Miheličeva žena izpove, da se z učiteljico X ne krega, samo govori ne z njo, ker je ta ne pozdravlja. (Učiteljstvo je res ne pozdravlja, a z ozirom na sedanjo ženo Miheličevo ne povemo, zakaj ne.)
Sodnik je bil na to pričo tako hud, da je nanjo vpil kakor nad kakim paglavcem.
Natakarica pri županu izpove, da je učiteljica X »enkrat« pri županu v gostil-nici klobuk pozabila. S tem hoče namreč potrditi, da je bila učiteljica X pijana. Na sodnikovo vprašanje, ali je bila pijana, zopet reče, da ne. Tudi na to pričo je sodnik vpil, ker je prišla v protislovje.
Sploh so se vse priče ena na drugo sklicevale. Niti ena priča ni vedela nič pozitivnega povedati. Vsi so rekli, da so slišali, da se je govorilo itd.
Končno je tudi Mihelič poizkusil svojo srečo. Dokazati je hotel, da je učiteljica X slaba učiteljica. Naj bo na tem mestu povedano, da je Mihelič to učiteljico 1 e enkrat hospitiral, in sicer pri risanju in še takrat samo pet minut. S seboj je prinesel razrednico, izposojilno knjigo in zvezke. V razrednici je učiteljica X pozabila napraviti »en štrihlček«. V izposojilno knjigo je pozabila napisati, kdaj je učila vrnila. Zvezke pa je Mihelič med počitnicami po hišah pobiral in s tem jemal ugled vsemu učiteljstvu. Radovedni smo, kaj so si ljudje mislili, ko je zvezke pobiral. Pri sodišču je pokazal, da je učiteljica X učencem pri popravi pomagala.
To so tri glavni, veliki dokazi, da je učiteljica X slaba učiteljica. Sodnik ga je seveda poučil, da to prvič niso prav ni-kaki dokazi in da vse spada k okrajnemu šolskemu svetu. Ta človek je torej pobral tudi bilko, le da bi škodoval. Ali si moremo misliti večje bedarije? Ali si moremo predstavljati večje hudobije? Kar se tega tiče, dobi Mihelič prvo mesto in zasluži, da se mu da glede denunciantstva prvo odlikovanje. K pričanju je privedel tudi človeka, ki ga je sodnik vprašal, koliko šnopsa je že danes popil . . .
Mihelič je na dan spravil tudi pokojnega moža učiteljice X. Ta je umrl pred 9. leti. Mihelič se ni sramoval mrtvih za pričo klicati. On se ni sramoval 17 let starih grehov na dan spravljati, kakor da bi bil on brez greha. Ali se Mihelič spominja tistega dijaka, ki je bil pred enajstimi leti v Mariboru zaradi tatvine izključen? Gotovo se ga spominja! Ali smo do vel j jasno povedali? Hočete morda še več?
»M o ž i č e k.« Pantomime na slovenskem odru še nismo imeli, zato je prav, da je intendanca spravila na pozorišče dr. Josip Ipavčevega »Možička«, srčkano stvar z lahko, graciozno domačo muziko, v kateri plesni ritem prevladuje. Orkester ni bil popoln in so morali del instrumentov nadomestiti s klavirjem. Vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo. Pantomima je občinstvu jako ugajala. Po prvi predstavi sodeč, bomo imeli letos dobro opero in z njo mnogo umetniškega užitka polnih večerov.	—a.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
je priredilo v soboto, dne 5. t. m., prvi letošnji koncert v dvorani »Mestnega doma« pod vodstvom Z. Prelovca. Konštatujemo za danes, da je bilo izvajanje pesmi precizno, da je bil v programu zastopan v največ točkah tovariš E. Adamič s svojimi najnovejšimi, še ne izvajanimi skladbami in da je društvo v polni meri rešilo svojo pevsko čast. Ni pa tega storilo občinstvo, ki je počastilo ta koncert s prav tako nesijajnim obiskom, kakor je bilo izvajanje društva sijajno. Čast društvu za lep večer, pa takisto najlepše priznanje ognjevitemu pevovodji Z. Prelovcu. O posameznih točkah več o priliki!
Vse zavijanje, vsi »štrihlčki«, pa Mi-heliču pri sodniji niso pomagali. Sodnik ga je obsodil in mu s tem dal zasluženo plačilo. In kaj je Mihelič storil? On še vedno trdi, da je nedolžen, da se bo pritožil na deželno, potem pa na najvišje sodišče. Če pa tudi tam izgubi tožbo, potem pa gre on sam — do cesarja!
Sicer pa bomo še govorili!
Apel na blaga srca učitelj stva Sežanščine.
V letošnji 40. štev. »Učiteljskega Tovariša« čitam v poročilu o rednem občnem zboru tolminskega učiteljskega društva sledeče: Bolnemu tovarišu Cernatiču v Kopru se dovoli podpora 50 K, prej 30 K, skupaj 80 K.
Kolegi, koleginje iz sežanskega okraja! Kje je služil imenovani tovariš? Ni li bil učitelj v našem okraju, in sicer v Komnu?
Čemu se mi ne ganemo? Ali nas ni lahko sram, da podpirajo bolnega nadebudnega tovariša okraji, ki ga poznajo le po imenu? Mi pa, med katerimi je živel, dasi malo časa, ker ga je bolezen le prekmalu priklenila na bolniško posteljo, mi pa spimo!
Društvo mu je dalo, in še to s strahom, menda 20 K in enkrat smo nabrali par kronic pri zborovanju na Repentabru. Od česa naj siromak živi brez plače? Naj ga li vzdržuje uboga mati z borno pokojnino po pokojnem očetu, čuvaju koprške kaznilnice?
Res toži naš blagajnik o večni suši, toda vzdramimo se, plačajmo vsaj del za-stankov in lahko pokrijemo tako stroške pri društvu in naklonimo siromaku vsaj malo podporo. Saj smo vsi trpini-učitelji, toliko na severu kakor na jugu naše goriške dežele.
Predragi mi sotrpini! Upoštevajte te besede in popravite zamujeno ob prvem zborovanju našega društva. Saj ne vemo, kaj čaka še nas v tej tako razrovani, zastrupljeni, po podlosti in maščevalnosti hlepeči dolini solz! V tem slučaju so se spomnili prej nanj privatne osebe o priliki veselice v Komnu, kolikor mi je znano, o čemer vam o priliki lahko poroča kaj kolega iz Lipe.
Sklepam z željo, da bi ne ostale te besede glas vpijočega v puščavi! X.
Iz naše organizacije.
ŠTAJERSKO.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 17. t. m., ob 2. uri popoldne v šoli na Gomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o zborovanju »Zaveze«. 4. Predavanje tov. B. Jakšetove: »Žena in javnost.« 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi A. Jakše, t. č. predsednik.
TRST.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico ni imelo svojega jesenskega zborovanja v petek, 4. t. m., ampak se zborovanje vrši pozneje.
GORIŠKO.
Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj zboruje v Nabrežini dne 17. t. m. ob 10. uri predpoldne. Vzpored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Citanje zapisnika1. 3. »Strahovanje v šoli« — poroča tovari-šica Fani Živčeva. 4. Predlogi. Na obilno udeležbo vabi vljudno odbor.
Učiteljsko društvo za goriški okraj je imelo zborovanje 3. t. m. v Gorici v »Trgovskem domu« ob mnogoštevilni udeležbi. Prisotna sta bila oba gospoda ravnatelja tukajšnjih učiteljišč, dalje bivši gospod okrajni nadzornik Fr. Finšger in sedanji, gospod dr. Pavlin, mnogo gospodov profesorjev, vsi gojenci in gojenke IV. tečajev obeh učiteljišč. Predsednik tov. Križ-man je pozdravil vse te gospode, z izbranim daljšim nagovorom pa sedaj profesorja g. Fr. Finšgerja, ki mu je izročil krasno diplomo častnega članstva. Dovršen umotvor gosp. profesorja Gwaiza! Izrekla se mu je soglasna zahvala za to lepo diplomo, ki bo odlikovanca vedno spominjala na vdanost in ljubezen njegovega vernega učiteljstva. Predsednik je imel na to še pozdravni nagovor na g. profesorja in sedaj okrajnega šolskega nadzornika dr. J. Pavlina, ki ga je učiteljsko društvo sprejelo z veseljem v svojo sredo. Vse učiteljstvo pričakuje tudi za bodočnost, da se udeležuje gospod nadzornik njegovih zborovanj, da spozna želje in težnje tega eminentno važnega stanu za povzdigo ljudske prosvete. Predavanje gospoda ravnatelja Bežka je bilo res krasno in je bolj strokovno-pedagoškega j značaja o modernejših strujah sedanjega i šolstva. Učiteljstvo mu je hvaležno za to predavanje in želi, da bi jih še mnogo priredil, ker v tem dvigne učiteljsko kul- I
turno stremljenje po nadaljni strokovni izobrazbi. Po predavanju so se sprejeli razni predlogi za povišanje pavšalov, pospešitev sankcije novega, v zadnjem zasedanju sprejetega zakona, pristop učiteljstva k Socialni Matici, o obrambnem delu itd. Lepo je slišati ta učiteljska zborovanja, ki jasno pričajo javnosti o delu učiteljevem med našim narodom in o stremljenju po višji kulturni izobrazbi lastnega stanu in našega ljudstva. Tako delo in stremljenje bodi blagoslovljeno!
Književnost in umetnost.
Matica Slovenska svojim poverjenikom, članom in drugim. Matične knjige za 1912. leto so že deloma tiskane, deloma gre njihov tisk h koncu, a članov se je priglasilo dozdaj nenavadno malo. Zato prosi Matica vse tiste mnogoštevilne poverjenike, ki še dozdaj niso pobrali in poslali udnine za tekoče leto, naj to nemudoma store. Enako prosi vse prejšnje člane, ki ji pošiljajo udnino direktno, naj se je kmalu spomnijo. Vabi pa tudi vse tiste, ki še niso njeni udje, naj pristopijo v krog njenih članov. Udnina znaša letno za Slovence 4 K, za Hrvate 3 K. Plačuje se naprej. Knjižni dar bo zlasti, kar se tiče be-letrije, za 1. 1912 jako bogat.
Odborova seja Matice Slovenske dne 30. septembra t. 1. — G. predsednik se spominja smrti kranjskega zgodovinarja Petra pl. Radicsa, ki je nekaj spisov priobčil v Matici Slovenski, ter omenja, da je Matica bila zastopana pri otvoritvi »Narodne obrambne« in »Umetniške razstave«, nadalje pri ustanovitvi »Socialne Matice« v Trstu. — Za pripravljalno delo pri »Jugoslov. Enciklopediji« so slovenski sotrudniki od »Jugoslovanske Akademije« v Zagrebu prejeli že honorar v znesku 1000 K. »Congres des nations«, ki se bo (namesto letos) vršil v Parizu 1913, je kot politična prireditev izven delokroga Matice Slovenske. — Gradivo narodnih pesmi, ki ga je urejal t prof. Štrekelj, je javna, oziroma last Matice Slovenske, ki ga v svojih publikacijah vrača slovenskemu narodu. Ukrene se vse potrebno za nadaljnje urejevanje tega izdanja. — Knjige za 1912 so že ali tiskane ali so v tisku. Namesto »Nar. pesmi«, ki letos zaradi smrti prof. Štreklja ne morejo iziti, se izda beletristična knjiga s prispevki pisateljev Milčinskega, dr. Laha in Prem-ka. »Avijatika«. spis A. Stekarja, se preloži na 1. 1913; pobrigati se bo za klišeje in opis sam izpopolniti v smislu eventualnega napredka te stroke do one dobe. — L. 1913. se prične z izdanjem korespondence t dr. Jos. Vošnjaka, ki jo uredi dr. Lončar. Tako bo Matica, kakor že tudi doslej, priobčila »Gradivo za slovensko zgodovino nove dobe«. — Neki izviren roman se da v oceno. Obeta se nam obširneje narodnogospodarsko in statistično delo. Plačalo je doslej le 1235 članov za 1. 1912.
Zvonček ima v 10. št. to-le vsebino:
1.	Cvetko Gorjancev: Morju. Pesem. —
2.	Vinotok. Vinjeta. — 3. F. Palnak: Buča se je izgubila. 4. Tone Rakovčan: Povest mladosti. — 5. Pomlad v jeseni. Podoba. — 6. L. Černej: Šopek pesemc na grob Materi: Tvoji lepi sivi lasi. Bila si* stroga. Tvoje življenje ni blo veselo. Nisi bila bogata. Bila si preprosta. Pesem. — 7. L. O.: Anton Martin Slomšek. — 8. Cvetko Gorjancev: Moji lastovki. Pesem.
—	9. I. E. Rubin: Stepanove sanje s podobo. — 10. Ivo Trošt: Leseni Jakob. — Ivo Trošt: Tatič s podobo.
—	12. Fran Zgur: Nevihta. Pesem. — 13. Fr. Roječ: Odhod. Pesem. 14. Pouk in zabava: Iv. Kiferle: Mati lepa. Pesem — Fr. Roječ: Besedna uganka. — Rešitev in rešilci. — Strup kače klopotače — zdravilo proti padavici. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Kotičkove risbe.
Popotnik objavlja v 9. številki to-le vsebino: 1. Dr. Ivan Lah: J. J. Rousseau kot človek in pedagog. — 2. Pav. Flere: Delovna ali dejanstvena šola (Dalje). —
3.	K. P.: J. J. Rousseau, inicitator seksualne pedagogike. — 4. —b—.: Letošnji shod nemškega učiteljstva. — 5. Dr. Iv. Lah: Uvod v Jožefinsko šolstvo (Dalje).
—	5. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški Paberki. Šolska higijena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje in višješolski vestnik. Razne vesti. Mala poročila.
Politiški pregled.
*	Državni zbor bo sklican, kakor je sedaj določeno, na dan 22. t. m.
*	Zunanja trgovina Avstro-Ogrske. V letu 1911. je imela zunanja trgovina Avstro-Ogrske 3.275 miljonov vrednosti v uvozu in 2.582 miljonov vrednosti v izvozu. — Prejšnje leto je bilo uvoza za 2.929 miljonov, izvoza za 2.587 miljonov.
*	400 do 450 miljonov novih vojaških kreditov. Poročajo z Dunaja, da bo vlada
| še v tem delegacijskem zasedanju zahte-j vala nič več nego 200 milj. novih vojaških kreditov, in sicer za trdnjave, artilerijo, j vodljive zrakoplove in aeroplane.
*	Cene akcij in vrednostnih papirjev na Dunajski borzi so te dni prav znatno padle. Kupčije so grozno slabe, denarno gibanje skoro nično. Zadnji telegrami so vplivali bolj ugodno in akcije so zopet nekoliko poskočile. Cena živil raste. To je prvi uspeh — vojne na Balkanu.
*	Odkritje spomenika Košutu. V Ni-regyhaza so odkrili v nedeljo spomenik Ljudevitu Košutu. To je že 78. spomenik Košutov na Ogrskem.
*	Bivši portugalski kralj Manuel se je pripeljal v Miramar kot gost nadvoj-vodinje Marije Jožefe. Baje namerava zasnubiti neko avstrijsko princezinjo.
Srednješolski vestnik.
++ Na gimnaziji v Gorici je dijakov letos 1226. Pač ogromno število. Na realki je učencev 404; po narodnosti tudi največ Slovencev. Preveč jih gre na gimnazijo, premalo na realko. Realne študije, ki odpirajo širšo pot nego gimnazijske, se pri nas še premalo uvažujejo!
** Nov napad na nemško šolstvo v Trstu so odkrili v proslulem »Grazer Tag-blattu« in obvestili nemški svet o tej grozeči novi nevarnosti. Pripovedujejo namreč: Ze več let obstoji v Trstu slovenska pripravljalnica, ki pošilja vsako leto po par tucatov učencev v srednje šole. Sedaj pa zahtevajo Slovenci, naj se ta pripravnica priključi nemškemu državnemu gimnaziju, s čemer bi prišel v nevarnost nemški značaj tega zavoda. To bi bil nevaren napad na nemško srednje šolstvo v Trstu. Ta napad treba odbiti in odbije naj ga — šolska oblast v Trstu. Tudi vsi Nemci naj se združijo za boj proti temu napadu od strani Slovencev. Tako kličejo in groze oboževatelji Bismarcka v Trstu. Strah ima velike oči in je zavel dopisnike graškega lista, da so napisali zopet eno — neumnost. Naj se nikar ne boje. Tržaški Slovenci ne namerujejo nikakega napada, pač pa bodo tudi odslej z vso odločnostjo zahtevali to, kar jim gre. In med vsem, kar jim gre, so ravno tudi srednje šole. Pa nikakega priveska ne želimo, ampak svoje srednje šole zahtevamo. Dopisniki graškega lista so napisali neumnost tudi za to, ker napad na nemški državni gimnazij v Trstu sploh ni možen, ker takega gimnazija v Trstu — ni! Ogromna večina dijakov nenemške narodnosti! Res je, da ima državni gimnazij v Trstu nemški učni jezik, in res je tudi, da na tem zavodu razni Velegermani zlorabljajo gostoljubje naše dežele. Ali nemški ta zavod vendar ni! Narodnost velike večine dijakov govori, da je namenjen v prvi vrsti Slovanom in Italijanom!
Kranjske vesti.
—r— Nova »pravičnost« deželnega odbora. Deželni odbor je nakazal 50 odstotno doklado k stanarini tistemu delu ljubljanskega učiteljstva, ki je v Slomškovi zvezi, kakor da je samo Slomškar-jem treba človeških stanovanj. K temu novemu činu »pravičnosti« nam piše prijatelj izven Ljubljane: »Napišem naj par misli o draginjskih dokladah, kakršne je deželni odbor prisodil ljubljanskim ože-njenim učiteljem — četudi samo Slom-škarjem. — 50 odstotkov je nekaj in tam več vredno, ker nazaj ne bodo mogli iti. Če je pa privolil deželni odbor samo Slomškarjem, bo pa moral mestni zastop tudi ostalim. Če bi bil deželni odbor dovolil vsem samo po 30 odstotkov, bi mestnemu zboru ne bilo treba nič dovoliti; ta bi torej profitiral, a učitelji bi izgubili po 20 odstotkov, kar je že lepa vsota zanje. Torej pozdravljam povišanje. Temu bo sledilo tudi zvišanje nam po deželi. Seveda — mogoče tudi ne, ker pri kleri-alcih je vse mogoče, še celo ta vnebo-vpijoča pristranost pri ognjegasnih ' društvih! Vendar se je pa kolo začelo vrteti in se menda več ne ustavi, ker vsaka sila do vremena!« — Temu optimizmu nasproti stoji naš pesimizem.
—r— »Slovenec« popravlja. »Slovenec«, ki je o jeseniškem tovarišu Schiff-rerju nesramno lagal, češ, da je govoril o Slomšku vse mogoče in nemogoče reči, je bil primoran objaviti to-le izjavo: Slavno uredništvo »Slovenca« blagovoli popraviti članek v »Jeseniških novicah« pod »Inteligenca!« (»Slovenec« z dne 5. t. m., št. 228) kot neresničen, ker je bilo slavno uredništvo od svojega dopisnika mistificirano. Podpisani javlja, da navedenega ni nikdar proti nikomur govoril, da je vse to do pičice popolnoma zlagano in izmišljeno. Kot učitelj tega sploh ne bi mogel govoriti, ker Slomška visoko čisla kot pedagoga, domoljuba in narodnjaka.

tf*€&f haloga Grubbauerjevih in Slatnar-It^clJ jevih zvezkov ter vseh priprav za
(L
vseh vrst priporoča cenj. učitelj^tvu in si. šolskim vodstvom
trgovina s papirjem in galanterijo ohrtiio-ltadaljevaliie Šole. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
(nasproti „Zlate kaplje".
Cene nizke!
Postrežba točna!

— Jesenice, dne 7. vinotoka 1912. Z odličnim spoštovanjem Egidij Schiiirer.
—r— Ljudsko šolstvo. Dosedanji provizorični učitelj v Primskovu-Gradišču Feliks Kavčič je imenovan za provizorič-nega učitelja in voditelja na enorazred-nici v Rakitni. — Učiteljica Gabriela Ce-rov pri Sv. Križu je dobila zaradi bolezni dopust ter je imenovana na njeno mesto za supLentinjo abs. učiteljska kandidatinja Kornelija Čermelj.
—r— Pošta in naše plače. Ker poštni urad ni imel denarja, je moralo učitelj-stvo neke šole v krškem okraju čakati do 4. oktobra, da so se mu izplačali službeni prejemki. Želeti bi bilo, da bi poštno ravnateljstvo poskrbelo, da bi se take nered-nosti več ne dogajale, temveč da bi imeli poštni uradi že 1. vsakega meseca pripravljen denar za izplačanje poštnih nakaznic. Saj menda to ni preveč zahtevano, ker pride nakaznica od poštno-hra-nilničnega urada z Dunaja že skoraj teden prej in ker ni treba imeti pripravljenega posebno velikanskega kapitala za izplačanje — učiteljskih plač!
—r— »Zdivjana ženska v šolski sobi.« V 39. številki svojega lista smo priobčili dopis, kjer je govor o neki ženski, ki je divjala v šoli v Mirni peči. Sedaj nam poročajo od tam, da se dogodek ni vršil popolnoma tako, kakor je bilo opisano, ampak malo drugače. Tako ni res, da bi bila Gorenčeva prisolila zaušnico naduči-telju, pač pa je dejanjsko napadla učiteljico Kavčičevo. Dogodek se tudi ni vršil v šolski sobi, temveč na hodniku.
—r— Umrl je tovarišu v Doleh pri Litiji sinček Ciril, star šest in pol let. Naše iskreno sožaljef	i-i^ffljfl
—r— Učiteljstvo litijskega okraja je imelo konferenco za šolsko leto 1911/12 24. septembra v Litiji. Ta konferenca je bila značilna zaradi volitev dveh zastopnikov v c. kr. okr. šolski svet. — Slonv škarji pod vodstvom nadučitelja Polaka iz Št. Vida pri Zatičini so uprizorili obs. agitacijo, medtem ko se je napredno učiteljstvo v svesti si svoje stanovske samozavesti agitacije zdržalo. Slomškarji so imeli jako nehvaležno listo: Polak in Lu-žar. Prvi je v okraju zaradi dejstva, da je oblizal že vse politiške stranke in zaradi svojega štreberstva izgubil vse simpatije. Drugi pa je s svojo kandidaturo pokazal črno nehvaležnost napram naprednima zastopnikoma, ki sta ga z vso vnemo branila v okolo 5 let trajajoči disciplinarni preiskavi. — Izid je bil tak, kakor smo ga prej pričakovali. Napredna kandidata Bernard Andoljšek in Josip Zajec sta prodrla s 33 glasovi proti 21 Slom-škarjem. To veliko število nasprotnih glasov se more opravičiti s* tem, da se nahaja mnogo mlajšega učiteljstva pod terorizmom raznih gospodov in s suhim dejstvom, da je naš c. kr. nadzornik izrazit Slomškar. Vsekakor pa se mora priznati, da je vodil nadzornik celo konferenco nepristransko ter ni šel več po kostanj v žerjavico za Polaka, kakor je to storil minolo leto v Višnji gori. — Po konferenci se je zbralo napredno učiteljstvo v gostilni »Pri Urški«, kjer je bilo za solidno ceno izvrstno postreženo. Kmalu se je razvila animirana zabava. Vrsto napit-nic je otvoril tovariš Blagajne ter napil v vznešenih besedah navzočemu gospodu glavarju Viktorju Parmi za kar se je ta ginjen zahvalil ter napil zbranemu učitelj-stvu. Središče celega omizja sta bila naša vrla zastopnika Andoljšek in Zajec. Tudi več drugih litijskih inteligentov nam je s svojim prihodom izkazalo svoje simpatije. Hvala! S celotnim izidom je litijsko učiteljstvo lahko zadovoljno.	—y—
Štajerske vesti.
—š— Četrti zbor Narodne stranke za Štajersko v Celju v nedeljo je uspel prav dobro. Zbralo se je nad 200 zaupnikov z vseh strani dežele. Otvoril je zborovanje dr. Kukovec, o strankinem položaju je poročal urednik Lesničar, o organizato-ričnem delu in časopisju urednik Spindler. Volitve v vodstvo stranke so se vršile soglasno. V odboi sc izvoljeni tudi tovariši : Voglar, Brinar, Cvetko, Ferlinc, Kocbek. Lesjak in Sianc. Predsednik je dr. Kukovec. O i>oložaju v dež. zboru je poročal dr. Kukovec.
. \
Soriške vesti.
—g— Umrl je v Gorici učtielj glasbe Teodor pl. Gasteiger.
—g— Zaključek prvega gospodinjskega tečaja na slovenskem oddlelku deželne kmetijske šoie v Gorici se je izvršil dne 5. t. m. Uspehi so povoljni.
—g— Poročil se je dne 3. t. nt Ladislav Likar, nadučitelj v Števerjanu z gospodično Dragico pl. Reyevo.
—g— Narodna šola na Blanči. Navajamo točno število otrok v tej obrambni šoli: V prvem razredu je otrok 47, v drugem 26, v otroškem vrtcu 75. Te številke pričajo, kako potrebna je ta šola.
—g— Iz Loga pod Predelom. Pod naslovom »Nemci pred našimi durmi« v 273. številki »Edinosti« je objavljen dopis, ki mu naj dostavimo nekaj pojasnil in opomb. Med drugim je v dopisu rečeno, da se zgradi v Lcgu v najkrajšem času šulferajnsko šolsko poslopje za slovensko deco. To pa ni res! Dopisnik se je peljal menda z avtomobilom skozi Log ne da bi se kje ustavil, sicer bi ne opisal Loga na tak način. Log je popolnoma slovenska vas, s slovensko enorazredtno šolo. Če odštejemo dva Nemca so vsi prebivalci slovenske narodnosti, ki se jim niti ne sanja o šulferajnski šoli. — Deluje se pa na to, da bi se sedanja enorazred-nica razširila v dvorazrednico. Dopisnik je pa pozabil na Strmec, ki je v nevarnejšem polžaju kakor Log. A tudi ta vas ima svojo enorazredno slovensko šolo. ki jo obiskujejo tuaio troci iz Predela. Res pa je naskočila »Sudmarka« Predel, ki je kupila na Predelu hišo, v kateri ima neka Nemka gostilno. Obstoj te pa je odvisen edinole od vojaštva in potujočega občinstva.
—g— Macarol Alojzij, nadučitelj v Šempolaju, p. Nabrežina, nam piše: Prosim, blagovolite, objaviti v »Učit. Tovarišu«. da sem sprejel poverjeništvo »Šolske Matice« za Komenski okraj od prejšnjega poverjenika Josipa Rustja ter da mi naročnino za tekoče leto čimpreje pošljejo prizadeti kolegi in koieginje.
—g— Sobotno predavanje dr. Ivana Laha o kulturnem razvoju Slovencev v Gorici je privabilo v Trgovski Dom nekaj nad 260 poslušalcev. To pot se je število dijaštva znatno povišalo, kar je zelo razveseljivo, število ostalega občinstva pa je padlo, kar temu ni v čast. Predavanje je bilo poljudnejše, nego so bila dosedanja. in zelo polno vsebine. Predavatelj, mlad mož z zvenečim baritonom, je naslikal ves kulturni razvoj Slovencev od našega prihoda v sedanja domovanja pa do danes, in sicer ne ob roki bojnih dogodkov, marveč ob roki kulturnega napredka renezanse, reformacije, protire-formacije, prosvetljenega absolutizma, revolucije in sedanje dobe. Splošno se je opažala njegova tendenca, ki je Ilešičevi ravno nasprotna. Programa za bodočnost nam predavatelj ni naslikal, podal pa je obilico snovi, ki daje vsakomur mnogo gradiva za premišljevanje.
—g— Trgovski učni tečaji v Gorici se prično zopet 20. t. m. Vršli se bodo v prostorih Šol. Doma. Poučevalo se bo v knjigovodstvu in italijanščini. Lani so bili tečaji dobro obiskani. Nadejati se je, da bo tudi letos tako.
—g— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v ponedeljek, dne 4. novembra t. 1. — Dotične prošnje morajo biti v rokah komisije vsaj do konca meseca oktobra t. 1.
—g— Nadškofijsko deško semenišče, ki stoji na prostorih nekdanje Bockma-nove vile, je bilo slovesno blagoslovljeno v nedeljo. Navzoči so bili nadškof, prošt, mnogo duhovščine, jezuiti, ki so v za, vodu, potem zastopniki politiške in vojaške oblasti. Ministrstvo je zastopal svetnik Karminski, ki je hvalil nadškofa zaradi dopolnjenega dela s semeniščem. Potem je bil banket, zvečer iluminacija.
Tržaške vesti.
—t— Vpisovanje v našo šolo C. M.
D. pri Sv. Jakobu. Za prvi razred se je priglasilo 95 deidic in 89 dečkov, skupaj 184 otrok, tako da bo treba otvoriti dva deška in diva dekliška prva razreda. Tudi v višje razrede se je vpisalo precej novih učencev in učenk.
Koroške vesti.
k Raznarodovanje. Največja nevarnost raznarodovanja nam preti od strani raznarodovalnih društev »Siid-mark« in »Schulverein«. Pogubonosno delovanje le teh društev — ki imata razpredene svoje mreže po vsem slovenskem Koroškem — je nam zadalo že tako globoke rane, da mora biti v našem interesu, ako si je nekoliko natančneje ogledamo.
S pomočjo nemškomislečega učiteljstva in uradništva si pripravljajo Nemci v popolnoma slovenskih občinah tla za ustanovitev tega ali onega »obrambnega društva« s temi. da si pridobivajo nekaj vplivnih mož. Pri takih prilikah nastopajo niemški nacionalci često kot ponižne ov-čice, govoreč o »ogroženem nemštvu«, ali pa slikajoč svoja raznarodovalna društva kakor pravcate zavarovalnice proti različnim nezgodam; drugod, kjer je ljudstvo še boJj verno, označujejo omenjeni društvi kakor kaki bratovščini. Kaj čuda, da si že takoj v začetku pridobivajo nekaj pristašev, katerih število pa polagoma narašča, posebno ako se je še zglasilo, da je dobil ta ali oni posameznik kako podporo od Siidmarke ali je Schulverein podprl šolo s par tisočaki, prispeval za knjižnico ali učila itd. Nepoučeno slovensko ljudstvo, ki ni vajeno takih »radodarnosti«, pa vidi v tem činu veliko naklonjenost Nemcev do nas Slovencev; ne zaveda se pa izdajstva, ki ga je zakrivil nad lastnim narodom. To so začetki germanizatoričnega gibanja na deželi, ki se večinoma nadaljuje s širjenjem nemško-nacionalnih časnikov, ustanovlja-njem nemških knjižnic, pevskih društev, dokler ni ljudstvo že popolnoma prepojeno z nemškim duhom. Često je posledica temu raznarodovalnemu delu skrajna demoralizacija ljudstva, ki vodi slovenski živelj v narodno in gospodarsko propast. Preko tako demoraliziranega in gospodarsko oslabljenega ljudstva pa Nemci lahko uresničujejo svoje načrte. Tako n. pr. ima »Sudmarka« vse posestno gibanje v evidenci ter izkuša pri vsaki priliki zvabiti Nemce v naše lepe slovenske kraje, medtem ko je »Schulverein« pridno na delu za ponemčevanje naše šolske mladine, v kolikor tega namreč niso dovršile naše zloglasne ljudske šole.
Splošni vestnik.
Maks Tušek, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 28, daje posebne popuste svojim odjemalcem. Zgodilo se je neki naši koleginji, da je temu trgovcu plačala blago. Prosila ga je, naj dopošlje nakup-ljeno blago na njen dom izven Ljubljane. Plačala je tudi zaboj in poštnino ter odpotovala. Čez nekaj časa dobi kupo-valkablago, a trgovec si je zaračunal še enkrat zaboj in poštnino. Da bi ne plačala še več, je dvignila blago ter seveda plačala vse še enkrat, ne da bi trgovec povrnil te vsote. Priporočljivo!
Železniški vozovi za otroke. Na ameriških železnicah so nedavno uvedli posebne vagone za otroke. V teh' vozovih je jedilnica, kopalnica, toaletna soba za otroke, nadalje tudi večji prostor, v katerem so otroške postelje in zibelke. V tem prostoru se morejo otroci med vožnjo tudi igrati. Tla so pokrita z mehko preprogo, stene pa tapecirane z vato, da se otroci ne poškodujejo, ako kdo izmed njih pade po tleh. V teh vagonih so tudi posebne skrbnice nastavljene za otroke, da pazijo nanje. Skrbljeno je tudi za primerno hrano otrokom. In tako lahko starši med vožnjo prepuste otroke brez skrbi železniški pestunji.
Konec Evrope v letu 1972. Sloveči vseučiliški profesor v Filadelfiji Albert Noble. veščak glede potresov, je te dni izjavil tole: »Evropa propade v letu 1972. — P j prerokovanju tega učnjaka bi stara; Evropa živela torej le še 60 let. V letu 1972. pa bi postala žrtev grozne vulkanske katastrofe. Noble piše o tem: »2e polni dve stoletji pripravljajo prirodne sile strašno katastrofo, katere žrtev bodo današnji otroci. Zemlja je že povsem spodkopana in pod njo se zbira vulkanska materija. Pod pritiskom te podzemske lave mora zemlja počiti, ir. mesto kopne Evrope stopi nepregledno morje. Zaradi izgube Evrope postane Amerika zemski raj. Evropejci se nekako kakor po instinktu poavrgujejo neki tajni sili in se
neprestano selijo v Ameriko. To velja v prvi vrsti za Italijane, ker Apeninski polotok bo prvi, ki izgine zaradi tega katastrofalnega potresa.
Sudmarka je naselila v zadnjem času na južnem Štajerskem in Kranjskem sledeče družine: kmeta iz Virtemberške v Cirkovcah pri Šent llju v Slovenskih goricah z dvema otrokoma: kmeta iz Srednje Štajerske v Cirkovcah pri Št. Ilju s štirimi otroki; kmeta iz Badrna v šentilj-ski okolici s petimi otroki; kmeta iz Severne Moravske v Kamniti pri Mariboru; vrtnarja iz Gradca v Velenju s tremi otroki; brivca v Studencih pri Mariboru; 2 obrtnika na Pragerskem (kleparja in brivca) in sodai ja v Maierleju na Kočevskem. Te družine štejejo 43 glav. Tu vidimo, kako sistematično deluje nemško bojno društvo. Ir. slovenski odpor?
Dražji črevlji. Družba tvornic na Češkem, Moravskem in Šleskem, ki izdelujejo črevlje, je sklenila povišati ceno črevljev za 10 ker je koža dražja in so se povišale plače delavstvu. — Obeta se nam torej zopet nova dobrota.
Razgled po šolskem svetu.
—	Za katoliško univerzo v Salcburgu je že nakupljen prostor. »Reichspost« poroča, da je kupilo katoliško univerzitetno društvo najlepši stavbni prostor v mestu Salcburg, da se tarn sezida katoliška univerza. Prostor stane 500.000 K.
—	Hrvaško vseučilišče. Zimsko polletje se je pričelo 1. oktobra, konča 13. marca 1913. V lanskem poletnem semestru je bilo slušateljev 1096, in sicer 716 na juridični fakulteti, 274 na modro-slovni, na bogoslovni 106. Iz Dalmacije je bilo slušateljev 141, iz Bosne 127, iz Srbije 12, iz Bolgarske 29, iz Ogrske 38.
—	Smrt učenjaka. Dne 8. t. m. je umrl nagloma na Dunaju dr. Jakob Minor, vseučiliški profesor, germanist in literarni historist. Najbolj znano in slavno je njegovo delo o Goethejevem Faustu, obsegajoče 2 knjigi.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkov;ky in sin
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotovltl gosposke obleke.
Uradni razpisi učiteljskih služI).
Kranjsko.
Št. 3769.
V novomeškem šolskem okraju se razpisujejo naslednje učiteljske službe v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljske službe na dvorazrednicah: Ambrus, Dobrniče, Podgrad in Dol. Karteijevo;
2.	služba učitelja-voditelja na enorazrednici na Selih pri Šumberku;
3.	po ena učiteljska služba na dvorazrednicah v Podgradu in Dol. Karteljevem in na trirazrednici v Stopičah.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 12. novemb^. 1912.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 30. septembra 1912.
Št. 2757.
Na petrazredni ljudski šoli v Krškem, na štiri-razredni šoli v Št. Jerneju, na trirazrednih šolah v Veliki Dolini in v Sv. Križu pri Kostanjevici in na dvorazredni šoli v Čatežu se razpisuje s tem po ena učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 10. novembra 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Za razpisani učiteljski službi v Krškem in Št. Jerneju se vpoštevajo le moški prosilci.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 26. septembra 1912.
Št. 2382.
Na dvorazrednici v Starem trgu se razpisuje vnovič nadučiteljska služba v stalno nameščenje z dostavkom, da obdrže svojo veljavo že pri prvem razpisu vložene prošnje.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom sem vlagajo do 1. novembra 1912.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 25. septembra 1912.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodortosrm naložim v pomoč le sebi podarim
Hranilnic» in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov "<» isdrnea t nmeieniii! anistvom.
Promet do konca septembra K 142.663-88.
Uradne nrc: Vsak č»trtek od '/»2.—V»3. popoldne in vsako soboto od 6 —7 zvečer
Naznanijo. Kdor želi od zadrug kakil informacij, naj ¿a odgovor priloži 30 h v pošt nih znamkah. Na prošnje bi n vpošiljatve ri« ved^nih znamk «e oe «»dtrovariit
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jlrsove
učiteljeve soproge, v Novem Kradlu p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma lo K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
DHZj ig-o-veznica
v. honae
j Ljubljana, Šelenburgou ul.
priporoča vsakovrstna kmieoveška dela, galanterijo nassepaituje itd. Po-ebno močna vez za knjiž ce m čitalnice.
Orse zmerne, delo solidno.
Jerne Ežlcvec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem - ,
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
-i
Alojz j Luznik
Dornberg pri Gorici, Primorsko.
Slike, pchištvo. glasovirji. harmoniji, šolske in d>uštvene za>tave Kd< r želi cenik za pohištvo, raj blagovoli naznaniti, rabi li opr;vo za >palnico, obednico. katere k( made itd. Vsi izdelki najsoiidnejši. Cene zmerne. Pla-,•,	čevanie po dogovoru

Sel čLu-o d.elc I
Tovarna so*. zvezkov
H. GrnbbBn&rta sinovi
:: Line ob D« n»vi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne ude'ke, posebno zvezke in risanke za ljudske šole
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mes u in na deželi.
Postrežba točna
@ mmrn iT
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča sledeče mladinske spise:
A Rape: Mladini, I. zvezek. Spisi Mišja-ovega Julčka, L, II., III zv. E Gangl: Zbrani spisi, I., II. zvezek. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom. A Rape: Dane. J Ribičič: Kraljestvo čebel. M Gregorič: Otroški oder.	IX
Vsaka šola n=)j bi imela vsaj po toliko izve dov teh najbol^ih mladinskih spi-S' v, kolikor ima razredov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
s® ™	™ <§,
(G^j) (s^J) (C^h
Knjigoveznica
Anton Janežic
ZXL j'-o-Tolo
lEMorij a.nsls:a vilic a, 1*3=
se priporoča slav. šolskim vuostMun in gs. učiteljem || za izvrševanje vseh v knji-goveško strok«» »padajočih
^ ■»«■•■(■«••(■••••■Mllltlll (} ('j, Mllltlltdlllllltlllllllll
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
«			H W
>«223-			

J. J a x
Lj ubija na
^ Sii.
Šivalni stroji, kolesa in
pisalni stroji. • •
Pletilni stroji, ffr
AVGUST AGNOLA
Ljubljana Dunajska cesta 13
.i	poleg „Figovca" —------
priporoča svojo veliko zalogo stekla,
porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal,	g=jn oktirov, šip itd. Tintnike za eolske
klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.	Upi
Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd.	:::
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
• • • • * •
Štev. 4.
Razpis ustanove.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani, razpisuje s tem
tri mesta Cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za učit. sirote na Kranjskem
v letnem znesku 80 kron.
Ustanova velja za ljudske, srednje in visoke šole, izvzemši, bogoslovje, ne oziraje se na kraj, kje dotičnik stanuje:
Pravico do te ustanove imajo:
1.	Učiteljske sirote po očetu in materi;
2.	učiteljske sirote po očetu;
3.	učiteljske sirote po materi;
4.	učiteljski otroci sploh.
Prošnje, opremljene z zadnjima dvema šolskima izpričevaloma in ubožnim listom, naj se pošljejo do i. listopada 1.1. društvenemu tajniku Juraj Režek, mestni učitelj v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. vinotoka 1912.
ODBOR.
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če ii ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
II	r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča
vsakršne napise na lepenki
za šolske sobe, v šolske veže, nadpise nad razredih i. t. d. Velike oblike, od daleč vidne črke. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
r. z. z o. z.
Franciškaiislm ulica št. 8
priporoča
vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo =
za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole. V Ceniki zastonj in poštnine presto. V

I t t
Učiteljska tiskarna y Ljubljani, r.z.zo.z.
Frančškanska ulica. št. 8 priporoča
S. M. V JL V
vse potrebne tiskovine sa ©fertno- eT
--■ i i. »» «s «a$	feitfi&iljd» —------------—!— Sr
11
Te tiskovine so veljavne za Kranjsko, Štajersko in Primorsko.
III	Ceniki zastonj in poštnine prosto.	III
Gorica
Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.)
modna in manufakturna trgovina.
Usojava se naznanjati ugledremu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z oziram na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu uči eljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem	Ivančfč Murilieii*.
'ulnJillHlI 'U "la Vili
• .^lllllk * n <1 > « u !v II l - li r,.
Lan iu ta ož i» .¿aveze avstrijskih lugoslovauskiij učiteljskih društev'
t »sit» .Učiteljska tiskarna" v Liuoljam