Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta t-50 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstnjske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije s List ljudstvu v pouk in zabavo. 51. letnllž. mit—Beilagen / Posamezna iteirilka stane 12 v. "Al- is. številka. Maribor, dne 29» novembra 1917. i M Pritožbe o rekvisioijak kupetskUk pridelkov, «Govor dr. Korošca v avstrijskem državnem zboru, dne 21. novembra. Samoposebi je umevno, da zastopniki krono-vin govore o razmerah v svojih deželah. Toda od ministra za prehra»© bi bili pričakovali, da bi nam bil pejaeoil tadi razmere v državi, da bi nam bil podal jasno sliko o obitpmib razmerah, v ka terih sedaj živimo. Iz njegovih U3t nismo slišali, da stojimo prti nesreč*, da bo že v bližnjih mesecih glad trkal na naše duri. In vendar bi bilo mogoče meegim pritožbam odpomoči, ko bi bil povedal, kakšna je naša letošnja žetev. Uvoz iz Romunije kcnč;n — Proč s praznimi besedami ! Toda gospod minister za prehrano nam je povedal, da je uvoz iz Romunije že končan To je tudi rea. Dne 16. novembra je zadnja ladja odpeljala iz Rumunije v Avstrijo del žetve. —-- In vsled tega bi bili od ministra za prehrano pričakovali, da nam ne bo postregel s praznimi besedami in da ne bo vedno govoril: »Vsekakor bom potrebno ukrenil/ ampak bilo bi fcolj-še, da bi nam bil povedal.' fc^ko e potrebno e krenil, da nas obvaruje prad lakoto ter da ljudstvu ne postavlja na mizo besedičenj, ampak jasno in odločno pove: Položaj je resen, in sedaj je treba, da skupno iščemo drugih sredstev, da obvarujemo prebivalstvo pred najhujšim. Oblasti naj destojao pcstepaj« z ljudstvom. Vsled tega moram tudi izjaviti, dokler bomo vedeli, da nam je treba za soljudi žrtvovati, kar smo pridelali, da bomo to tudi storili, in če da nes nastopamo tukaj kot govorniki, storimo to vsled tega, ker moramo zahtevati, da velja enaka pravica pri rekvizicijah. ker moramo zahtevati da se morajo oblasti ravnati po predpisih, in ker da- lje zahtevamo, da pri rekvizicijah oblasti postopajo z ljudstvom dostojno. (Živahno odobravanje in ploskanje). Gref Clary je zahteval vojaške rekvizicije. Rekel sem, da zahtevamo enako postopanje. Letos so b!le določene vejaške rekvizicije na Češkem, Meravskem, v Šleziji, Galiciji in Gornji Avstriji. Štajerska je bila prvotno izvzeta, in tu je prišel namestnik grof Clary i« je profil — res skrben namestnik — naj se tudi na Štajerskem vrSe vejaške rekvizicije. Ker so bile druge dežele t»di v to ebsojeae, se ne bomo branili tega, ampak vprašam, zakaj se vrše vojaške rekvizicije le v »ekaterih deželah in ne povsod. Ministrstva pri svojih penanjkljivih statistikah ne morejo vedeti nataačeih podatkov. Ministrstvo za prebrano še ni prišlo tako daleč, da bi bilo v teku dveh let odkar obsteji, zamoglo napraviti seznam (statistiko) pridelkov in porabe. Še vedno tavamo v temi in gespod minister za prehrano izjavlja, »da bo vse kako vsem željam ustregel.« Toda preje bo vojske konec in prej nas bo lakota vzela, pre-dno bo on s svojimi poizvedovanji gotov. (Odobravanje: »Res je!«) Napake pri rekviziciji krompirja. Najhujše pritožbe so z juga radi rekvizicije krompirja. Tu vidimo napake, ki jih je napravilo ministrstvo za prehrano, ali kaj je to ministrstvo opustilo. Ker ni statistike, zato so se tudi rekvizicije vršile na najneverjetnejše načine. Vojaški rekvizitorji pridejo v vas z listkom in pravijo: Toliko in toliko hektarjev krompirja si nasadil, pridelati si ga moral toliko in toliko meterskih sto-tov, vsled tega nam daš toliko in toliko. Če ti kaj ostane za tvojo družino, delavce, živino, seme, to nas rekvizitorje nič ne briga. G. eksce-lenca je dejal: »Včeraj je bilo pri meni odpeslan-stvo iz Štajerske.« Da bilo je, kajti z gospodom ministrom je treba esebno govoriti, če hočemo, da kaj zaleže. Vlagali smo že interpelacije. A teh iSTEKk« Fojni spomini (tfaimR Onle&l (Dalje.) Prt tem spoznanju me je streslo po vsem Zivo-u, da mi je skoro iz roke padel samokres. Zavest imrti in sicer strašno mučne z golim nožem, mi je aotela zatemniti razum in razsodnost. Bližali so se nam korakoma Čuti je bilo le medsebojno rahlo cigljanje stremen, puhtela sta nam pod nos znoj in sapa že upehanih aziatskih konj. Njih poveljnik je pobi skaval z očmi na de sno in levo kakor bi si premišljal, od katere strani bi naj udaril po nas. V teh odločilnih trenutkih, ko mi je viselo življenje na lasu, sem stisnil z zadnjimi od straha preostalimi močmi samokres z desnico, oko se mi je zasadilo prisiijeno mirno v sprednjega nasprotnika. Še nekaj utripljajev v smrtni grozi razburka nega srca — — — čerkezki vodja je zravnal po nosno glavo, dregnil z nogami konja v bok in pognal v trap naprej po kolovozu .... Njemu so sledili drugi, ne meneč se za od nas tako pičlo zasedeno zidovje. To je bil pač oddih iz smrtno preplašenih prs, •ti se je dvignil v znak hvaležnosti za rešitev iz naših src. Po nas bi bilo, da se je le eden ganil, zahrznil ali zacepetal le en konj. Niso nas zapazili, ker je bila pretemna noč in obzidje visoko. Ne daleč od nas pod klancem so taborili artilerijski konji z municijskimi vozovi. Ker so bili > na prostem, so jih zagledali ter potolkli živali in ljudi vse do zadnjega. Od Čerkezov je padel samo ; eden in sicer njih vodja, katertmu je zasadil naš kanonir dolgi bajonet skozi prsa. Kako se je pač posrečilo tem divjim Aziatom prebiti našo bojno črto ter se priplaziti tako daleč nazaj ? V postojankah ob Dnjestru pri BaIaurutow-S ki so tičali naši huzarji. Te lenobe 40 po noči le-1 po spali, mesto da bi bedeli in stražili. Čerkezi so : preplavali Dnjestr na konjih in pokabljali — speče * huzarjs. Ko so pa bili enkrat preko prve črte, so zadeli na naši dve rezervni kompaniji. Te so bile seveda vse zmedene, še le po hrupu vzbujene iz spanja. S temi so imeli tudi malo opravila, ker so jih pobili vse do 80 mož, ki so se rešili smrti z dobro uglajenimi podplati. Na to so še iztikali za trenom; obnesel se jim je nadaljni pohod pri ar-tileriji. Ko so pa opravili svojo krvavo nalogo, so se umaknili nazaj k svojcem preko Dnjestra. Drugega jutra sva s poročnikom še vsa trda od ponočnega strahu pogruntala, da sva vendar le na ruskih tleh v Balaurutowki. Pripeljani živež s r porazdelila kmalu, ker se je zbralo okrog vozov od dveh močnih kompanij le še 80 mož z jedno strojno puško. Takoj v jutro so dospele nove čete, da so zamašile vrzel bojne črte; mi smo pa obraili hrbet za nas usodepolni ruski zemlji Odslej me pa ni več srbela radovednest: Kako se pravzaprav počuti človek vojak na ruskih tleh. Iz postojank za vasjo Okna ob Bnjestru se je pomaknil nsš polk na levo ob reki v vasBrodok. Brodok je pnkupljivo snažno selo in ima na drugi strani Dnjestra gališkega soseda, malo selo Sin-kow. V okolici Brodoka po poljih je nagromadilo naše višje poveljstvo mnogo težke in lahke artile-rije. Ta je bruhnila nekega popoldne silovit ogenj preko reke na vas Sinkow in na ruske postojanke za selom. Obstreljevanje je trpelo le nekaj ur, sovražnik je zapustil strelske zakope in se začel u-mikati. Naš polk so naložili zopet na pontone in ga prepeljali na drugo stran v selo Sinko\v. Rusa že ni bilo nobenega več v vasi in prebivalstvo nas je sprejelo ljubeznjivo postrežl/ivo Drugega jutra se je začelo naše prodiranje v smeri proti vasi Szuparka in na levo v gozd s selom Wygoda. Ves pohod nam še ni ugrabil preveč žrtev; vendar zapovedane črte le nismo mogii do^ on ne bere. Ljudstvo mora v teh časih, ko je doma potreba vsake moči, ko imajo ljudje toliko dela na polju, hoditi na Dunaj, da se gospod mi nister zbudi iz spanja, in mu dokaže, tam in tam se nam tako godi. Mi, ki tu zastopamo ljudstvo, smo vložili interpelacije, ampak interpelacij ekscc-lenca ne berejo. Rekviziti ja sena brez glave. ■ ■," . - ' - / Kako brez glave je ministrstvo za prehrano postopalo s senom in slamo — in minister je za to odgovoren — naj dokažem s kratko opazko. Pri prvi rekvizieiji je bilo predpisano, naj se letos vzame polovica lansko leto rekviriranega blaga. Je li to ključ, je li to kako načelo, je li sploh kaj pameti v takih odredbah, posebno letos, ko je 9U ša, in ko kmetje niso pridelali niti polovice lan ske letine. Toda seveda gospodje, ki niso nikdar videli seaa in slame, ki se sploh na kmetijstvo nič ne razumejo, ki pa imajo opravljati ravno naj važnejše vladno uradniško opravilo v časa vojske, ti gospodje izdajajo tako strašno pametne odredbe, da slednjič iz tega nič pametcega ne pride. Živinoreja nazadnje. Vsled tega postopanja s krmili je živinoreja na Štajerskem grozno nazadovala. Leta 1910 smo imeli 886.000 svinj, letos le 650.000. Krave so nazadovale od 293.000 na 270.300 glav. Voli od 152.000 na 120 000, koaji od 62.000 na 42.000 glav. Posebno manjka konj in svinj, ker ravno to dvoje najbolj redi slovensko-štajerski kmet. Obleke in obuvala ni. V svojih interpolacijah smo opozarjali na pomanjkanje blaga za obleke. Kar se tiče našega prebivalstva, toži, da so vzeli vso volno. V naših gorah je doma lepa ovčjereja. Bilo bi razumljivo pustiti pridelovalcu toliko volne, kolikor je za s6 po trebuje. To seveda pa ne ugaja bogati družbi (centrali), ki ima v Avstriji na skrbi volno, in minister, ki je usužnjen centralam, ki ne stori ničesar proti njim vklub opominom, tudi te stvari noče urediti. Pridelovalci imajo pravico, zahtevati, da dobč to, kar za svojo rabo potrebujejo in zato zahtevamo, da se našim ovčjerejcem pusti potrebna množina ovčje volne. Naši hribovci si iz ovčje volne sami delajo obleko. Menim, da bi vsled tega dandanes mnogo blaga po trgovinah ostalo na razpolago za druge sloje prebivalstva. Pri dobavi usnja je naše kmetsko prebivalstvo izpostavljeno šikanam. Prešiče pri nas devljejo iz kože, kožo pa dajejo strojarju. Mislim, da bi morali to podpirati. Pri nas pa se to vrši nasprotno. W~ ' ggggS Grof Clary samo obljubuje, stori pa nič Na vse te zadeve, krivice in težave, ki jih mora prenašati spodnještajersko slovensko prebivalstvo, smo opozarjali svojega namestnika grofa Clary-ja v neštevilnih pismih, ustnih poročilih in tudi tu v interpelacijah. Toda tueli on »izjavlja, da bo vsekakor vse storil, da odpomore.« To nam pripoveduje vedao, p®loži listek na stran in pri »vsekakor« ostane. Tako ostanejo iste nerodnosti in neredoosti, in vsled tega smo tudi zadnjič proti temu postopanju našega namestnika pri posvetovanju štajerskih poslancev odšli iz dvorane. Ne zahtevamo le, da se z vsemi enako postopa, zahtevamo marveč tudi, da se predpisi vestno izvršujejo. Zahtevamo pa tudi, da se s prebivalstvom pri rekvi-zicijah ne postopa surovo, marveč dostojno. (Odobravanje.) Kako se postopa. Le nekaj slučajev: V brežiškem okraju imamo žitnega komisarja seči, ker so se nam postavili Rusi z mogočno premočjo po robu. v J Moštvo se je zakopalo in nikdo nas ni več silil, da bi rili ša dalje. V teh postojankah smo se mudili nad dobre tri tedne. Bil je vedno en bataljon v jarkih, drugi pa v vasi Sinkow, kjer je bi val tudi polkov ni štab.^ fjf g V tem selu smo praznovali 18. avgust vojnega leta 1915 s sv. mašo in polkovno godbo. Na prostem maševati se mi je dozdevalo preveč drzno; radi tega sem poiskal grško-katoliškega župnika, da bi mi dal na razpolago svojo prostorno cerkev. (Konec prihodnjič.) Janlscher-ja, ki je rekel ženi Dimič iz Mosteca: »Če ne morete otrofc prerediti, pa jih podavite« (ogorčenje) To v6 g. namestnik. Sedaj v6 to tudi g. minister. Ampak surovosti se bodo vklub temu nadaljevale. (Dr. Benkovič: Mož je bil odlikovan) Da, mož je dobil ivilni križec 3. razreda za vojne zasluge! Še en vzgled: V Mariboru morajo kmetje od daleč voziti žito v Scherbaumov mlin. Žito prevzemlje neki G. Zgodilo pa se je, da je kmet ob 11. dopoldne pripeljal žito in gospoda G. ni bilo tam. Popoldne ob !/32 bi bil moral priti, pa se je malo zamudil. No, in potem je bilo zopet prepozne in G. ni imel časa prevzeti žita, in zato morajo kmetje cele ure daleč voziti žito tje. Pri naših glavarstvih so nastavljeni le tujci, ki postopajo z našim ljudstvom surovo in brezob zimo, česar ne moremo več dalje prenašati. Kličemo tukaj po pomoči, pa nam je ne daste. Dalmaciji preti lakota. — Za begunce. Dalmatinski tovariši so me še prosili, naj opozorim Njegovo ekscelenco, da je za Dalmacijo sedaj pripravljenega nekaj živeža na Reki; tam pa manjka ljudi in premoga za parnike, vsled česar blaga ni mogoče prepeljati in Dalmacijo čaka v bližnjih dneh lak«ta. V imenu svojih goriških tovarišev naj opozarjam gospoda ministra in ga prosim, naj poskrbi za dostojno prebrano onim beguncem, ki se bodo sedaj vrnili domov. Kako je v Bosni. Prehajam na predmet, ki se ne tiče Štajerske in ne naših ožjih dežel. Dobivamo pisma in brzo-jave iz Bosne, kjer je prehrana še mnogo slabša kakor v Avstriji, in sicer zato, ker tudi tam stoji na čelu vojaški gospod, ki se na gospodarstvo nič ne razume (medklici). V Bosni celo leto traja lakota letos 7 mesecev ni bilo kaplje dežja, nimajo ne sočivja, ne krompirja; prva žetev je bila silno slaba in tako stojita Bosna in Hercegovina že sedaj v lakoti. G. Sarkotič je bil sicer tukaj in je opozarjal na to. Nima pa dovoj odločnosti, da bi ukrenil potrebne korake za hitro pomoč. Bojimo se, da se bo Bosni tako godilo, kakor lani v novopazi rskem SaiitLaku. Tam je laai — tudi tam stoje generali na čelu prehrane — 1600 ljudi umrlo za lakoto (ogorčenje: čujte, čujte'). Sicer ne moremo natančno vedeti, pač pa žalibog m®ramo ■ sklepati, da letos v Bosni ne bo umrlo le 1600 ljudi za lakoto, ampak jih bo umiralo na tiaoče ia tis®če; če deieli ne pride kmalu pomoč. In s tem končam. (Živahno odobravanje. Govorniku /*p«titflia ) r i M..IsiSa U1JVU beauuLju.; , ;„•.>■ ' nega morja, bi bile naenkrat proste in bi se lahko u; orabile za druge fronte Na vzhodu je torej zasijala zarja miru Na ustnih vseh vsled vojske krvavečih narodov sedaj trepeče vprašanje, kako dolgo bo sijala in ah bodi kmalu pripeljala za seboj zlato solnce miru. Dvojne meglica nam že zdaj zatira to zarja. Prva meglica je vprašanje, ali boliševiki, ki so zagospodarili v Pe-trogradu, v Moskvi in v drugin mestih, ros zastopajo vso Rusijo, ali pa se bodo mor, ¡i km-iln umakniti drugim mogotcem. Ni namreč verjetno, da bi bil so cializem na Ruskem poj oinoma ubil narodno idejo. Kar to meglico vedno bolj povečuje, je velikanski pritisk Anglije, Amerike in Japonske na Rusijo, kateri pretijo z raznimi grožnjami. Druga meglica pa je vprašanje, ali bo Nemčija in njena zaveznica s-prejela mirovne načrte sedanje ruske vlade. Boljše-viki namreč zahtevajo demokratični mir, ki je utemeljen na neodvisnost vseh narodov in na pravico „ da si sme vsak narod sam določiti svoj razvoj in k: ne pozna ne zemeljskih pridobitev ne odškodnin. Ali bodo vsenemški krogi, ki tako željno hrepenijo po tistih ruskih krajih, ki jih je Rusija med vojsko izgubila] se odpovedali pohlepu po tuji zemlji in po cdškodninah? Ali bodo nemškonacionalni krogi, ki ti tako radi gospodovali drugim narodom ter jih po-nemčevali, sprejeli načelo o neodvisnosti vseh narodov in o pravici, da si na' vsak narod sam določi svoj razvoj in svojo bodočaest? In vendar pozdravljamo zarjo miru, Če jo še tudS zdaj zatirajo megle. Zarja miru« Na jugu se nadaljuje krvava vojska, od vzhoda pa je-zasvetila zarja miru. V Rusiji se: daj vladajoča radikalno-socialistična stranka „bolj-ževikov" odločno dela za premirje in za takojšnji pričete^ mirovnih pogajanj. Vrhovnemu poveljniku ruskih armad generalu Duhoninu je sedanja vlada da-i a povelje, da se naj takoj obrne na vojskovodje so- J vražnih (avstrijskih, nemških, bolgarskih in turških) ; armad s predlogom, da se takoj ustavi bojevanje v ' svrho i ričetka mirovnega posvetovanja Generalu Duhoninu se je naročilo, da naj vlado stalno obvešča o poteku pogajanj z zastopniki sovražnih armad. Premirje sme skleniti le tedaj, če dobi za to dovoljenje od vlade, ki si je nadela ime „svet ljudskih komisarjev." Brzojavke iz Kodanja, ki so glede resni-coljubja na zelo slabem glasu, pravijo, da general Duhonin ni maral predlagati premirja sovražnim armadam in da so ga zaprli. Nato je baje vlada posameznim vojnim skupinam naročila, naj same začnejo s pogajanji za premirje. Poroča se tudi, dla je ruska vlada poslala obvestilo o svojem sklepu glede premirja in o pričetku mirovnih pogajanj že tudi vsem vojskujočim se in nepristranskim državam. Potemtakem je že tudli naša vlada dobila uradno ponudbo rušile vlade. Neka brzojavka iz Dunaja pravi, da bo berolinski poroČevalni urad v kratkem celo zadevo u-radno pojasnil. Dozdeva se, dla avstrijska in nemška vlada ruske ponudbe glede premirja ne smatrata kot končnoveljavne, ker se je bati, da se sedanja ruska vlada ne bo mogla obdržati na površju. Prihajajo namreč vesti, da se bivši načelnik prejšnje vi de Kerenskij in kozaški general Kaledin pripravljata, da z vojaško silo strmoglavita Lenina in njegovo vlado. Predlog za premirje je zelo neljubo dirnil četverosporazum, ki je s tem, Če bi Rusija uskočila iz zveze naših sovražnikov, silno prizadet. Zavezniške armade, ki stojijo sedaj od Severnega do Cr- Km&t naj sam razpolaga s svd imi pridelki, (Dopis iz kmetskih vrst.) Hvala ti, „Slovenski Gospodar", da tako krepko zagovarjaš slovenskega kmeta! Dohiteli so nas zopet hudi časi. Rekvirira se vse križem. Cim ved je kmet pridelal, tem več se mu odvzame. Pusti pa se mu daleč premalo. Ni čuda, Če izgubi kmet na ta način veselje do dela. Kmetu, ki je marljiv in dosti pridela, se vzame toliko, onemu pa, ki ima ravno toliko dobrega polja, a zaradi svoje malomarnosti manj pridela, se vzame manj, pusti se pa obema enaka množina žita za prehrano. Ali ni to krivica: Ali ne zasluži oni, ki bolj skrbi za splošno ljudsko prehrano, kaj bolj« šega, kakor oni, ki skrbi večjidel le za sebe in za svojo družino? Gospodje, ki-odrejajo stroge rekvizi-cije, se za to ne brigajo. Oni vedo, da je ravno to vzrok, da kmetsko ljudstvo izgublja veselje do dela. Vsak kmet, vsak državljan je dolžan podpirati državo v tem resnem Času, skrbeti za prehrano vojakov na fronti, ki prelivajo kri za blagor vseh, in temu so tudi noben pošten človek ne ustavlja. Edino, kar vsakemu mrzi, so krivične zahteve. Zakaj b; morali eni dati vse, drugi pa nič, čeravno h; lahko diali. V tem oziru bi se naj marsikaj predrugačilo. Terjatve poljskih pridelkov bi se naj tako uredile, kakor zemljiščni davek. Naj bi se za vsakega posestnika na podlagi njegovega zemljišča pravilno in pravično določilo, koliko žita, krompirja itd. more in mora prodati na leto državi, in Če te zahteve izpolni, se mu naj pusti vse, kar je-pridelal s svojo marljivostjo več, da lahko sam rabi ali pa proda komur hoče. Opustile bi se tudi naj mlinske karte. Naj se mu da prostost, kar se tiče njegovih potreb. Ce mu gospoda dela ne odvzame, še mu tudi živil ni treba. Saj itak večina kmetskega ljudstva izhaja bolj pri slabi kakor dobri hrani, in ljudstvo ni bilo ne prej in ne zdaj tako razvajeno, kakor meS-čani. Cim več bo kmet pridelal, tem več bo ostale njemu samemu in ta pogoj bo vzbudil v njem veselje do dela, tako da bo vsak košček zemlje rad skrbno obdelal. Mislim, da bo večina kmetskega ljudstva le-te predlog odobravala, ker bi se na ta način prepreči le krivice, ki se godijo večkru: pri strogih rekvizici jau. In Če ljudstvu to bolj ugaja, kakor rekvizicije in karte za mletje, naj bi se za prihodnjost oni gospodje, ki sedijo pri zelenih mizah, uklonili tej nažt volji. Na vsak način pa bi se naj sestavila bolj skrbna statistika (seznami) o obdelani zemlji. Seveda bi ce naj pri oddaji upoštevalo tudi v bodoče uime, su« šo in druge vzroke slabe letine. Postopanje štajerske namestnije Iz ptujskega okraja se nam piše: Štajerska namestnija postopa v gospodarskih stvareh brez pravičnosti in brez glave, kolikor mogoče neroden in kmetijstvu ter zato tudi splošnosti škodljiv je skoro vsak njen korak, b':oro vsaka njena odredba. Zato vlada ne samo v slovenskih, ampak tudi v nemških krosih opravičeno razburjenje. Vsak domoljub je vznemirjen, ker vidi, da Če bo namestnija tako nespametno dalje gospodarila, potem bomo na Štajerskem kmalu dogospodarili. Odločujejo pri na- 29 novembra 1917._________ anestniških gospodarskih vkrepih ne stvarni razlogi, j ne skro za splošnost, ampak žepi gotovih gospodov, j — tak utis dobi vsak nepristranski opazovalec. Kaj j drugo, kakor gotovim bogatinom dati priložnost, brez \ težave izkoriščati sedanje vojne razmere in si pol- j niti žepe ter odirati kmeta in tistega, ki mora kupo- j vati živila, nagiba namestnijo, da ustanavlja razne nepotrebne nakupovalnice: v zadnjem času se je še namestniji „zluštalo" celo jabolčnice. Kakor da bi ne bilo pametnejših skrbi! Kako škodo je napravila odredba o nakupovanju sadja sadjerejcem in meščanom, je splošno znano. Brezprimerna, pogubna škoda< grozi štajerskemu kmetijstvu, ako se njena odredba o oddaji krompirja popolnoma izvrši. Drugo leto ne bomo imeli ne krompirja, ne svinj, pa tudli ne zabele, usnja itd. — Dasi so merodajni krogi in je tudi c. kr. okrajno glavarstvo ptujsko namestniji popisalo gospodarske razmere v našem okraju, kolika je bila suša, ki je posebno škodovala tukajšnjim večinoma prodnatim njivam, koliko se je pokradlo itd., vendar namestni-ja vsega tega nič ne upošteva. Zahteva toliko krompirja, kakor v drugih ugodnejših krajih, kjer ni bilo tolike suše. Izgovarjajo se, da je povprečno moralo toliko biti, a ne pomislijo, da se v slabih letinah j ovprečnost nagiba na slabo. Deželna komisija za krom ir je izdala na kmetovalce lep oklic in po-ziv, kjer je natanko določeno, koliko se ima kmetu ¡.ustiti za seme, za ljudi, za krmo itd. Zakaj se tega ne drži, zakaj se postopa drugače, zakaj se ne pusti za živež in krmo nič, zakaj se zahteva več kot bi se smelo? Potem pa naj ima ljudstvo zaupanje v oblastvene odredbe? Ljudstvo je več žrtvovalo za državo kakor visoki uradniki-tujci pri zelenih mizah, naj se ga vsaj «oliko vpošteva in mu toliko živeža pusti, da bo moglo svoje borno življenje nadaljevati in s svojim brez-primerno napornim delom državi pomagati v teh resnih časih. Na bojiščih. Na italijanskem bojišču se položaj zadnji čas ni mnogo spremenil. Ob Piavi so obe nasprotujoči si armadi pripravljata na bodoče odločilne boje. Na tem delu Ironte deluje samo artilerija. Istota-K'o tudi z ozemlja Sedem občin, kjer stoji Hecendorf-ova armada, ni nobenih posebnih poročil. Edino le med Piavo in Brento se vršijo za gorske višine, ki zapirajo dohod v benečansko ravnino, vroči boji. Naši štajerski domobranci so dne 26. novembra zavzeli z naskokom 1559 m visoko goro Monte Perticca (vzhodno od Asiagaj), ki je zadnja važnejša gorska postojanka pred goro Monte Grappa (1775 m), katera obvladuje gornji del benečanske ravnine med Brento in Piavo. Tako se je naša črta med tema rekama pomaknila zopet nekoliko proti jugu. Francozi in Angleži pošiljajo neprestano vojaštvo in artilerijo v I-talijo. Tudi črnci iz Afrike se že nahajajo na fronti proti nam. — Na ruskem in rumunskem bojišču vlada mii-. — V Albaniji so naši ob reki Bojuzi potisnili Italijane precej nazaj. — V M a c e-d o n i j i le manjše praske. Na francoskem bojišču hudi boji v Flan-driji, kjer Angleži srdito in z velikimi silami napar dajo nemške postojanke. Pri mestu Kambre se je posrečilo Angležem doseči nekaj vspehov in potisniti Nemce nazaj. Tudi Francozi napadajo skoro na celi črti nemške postojanke. Zlasti liudi so boji ob reki Mozi. Na t u r iš k i h bojiščih hudi boji v Palestini, kjer prodlirajo Angleži od zahodne in južne strani proti Jeruzalemu. Angležem se bo skoro gotovo posrečilo zavzeti Jeruzalem, ker je ozemlje pred Jeruzalemom za vspešun obrambo Čet zelo neugodno. — Angleži nameravajo napraviti v Palestini posebno judovsko kraljestvo. Hura* f>&liti£zä& V državni zbornici se je v petkovi seji nadaljevala razprava o raznih vprašanjih ljudske prehrane. Socialdemokraški poslanci dr. Adler in tovariši so vprašali ministrskega predsednika viteza dr Seidlerja, kako je z zadevo sklepanja premirja z Rusijo, ali je namreč res, da namerava rusko vrhovno armadno poveljstvo skleniti premirje, in ali je avstrijska vlada voljna sprejeti ponudbo za sklepan-_ je takega premirja. Na to vprašanje je odgovoril ministrski predsednik, da se do sedaj še ni stavila nobena ponudba, naj se sklene kakšno premirje. Ako bo Rusija stavilai kakšno tozadevno ponudbo, bo vlada tako ponudbo skupno z zavezniki preizkušala in i bodo predlogi, ki so sprejemljivi, tudi sprejeti. Sicer j ao pa razmere v Rusiji še nerazjasnjene in se še I ne ve, ali bo mirovna stranka tudi zmagala s svojo voljo. Nato je ministrski predsednik odgovoril na interpelacijo Češkega poslanca Staneka in tovarišev o izjavi ogrskega ministrskega predsednika, katero je podal pred kratkim v ogrski državni zbornici v zadevi rešitve raznih ustavnopravnih vprašanj. Rekel je med drugim sledeče: Ker je nastala v ogrski javnosti bojazen, da bi načrti avstrijske vlade glede ¿ preosnove a.vstrijske ustave utegnili na ta ali oni j način vplivati na ogrske državnopravne razmere , | •SLOVI5NSKS mS\W , izjavljam, da se bo moralo pri preosnovi in rešitvi ! raznih ustavnopravnih vprašanj držati sledlečih dveh j temeljnih načel: 1. da se varuje enotnost države in \ 2. da se ohranijo obstoječe meje vsake kronovine. j Kar se dostaje državne enotnosti, ne namerava, av- j strijska vlada ukreniti ničesar, kar bi moglo kršiti nedotakljivost ogrskega državnega ozemlja ali duar iizma, ki je določen v dtržavnih osnovnih zakonih. Kar se pa tiče druge točke, namreč ohranitve obstoječih kronovinskih mej, je merodajna misel ta., da tvorijo kronovine, take kakor so, kot zgodovinsko nastale, v ljudskem čustvu živeče tvorbe in da nadalj-ni razvoj naših ustavnih naprav ne more in ne sme prezirati teh temeljnih načel državne tvorbe. Z drugimi besedami povedano: Čeprav je avstrijski ministrski predsednik obljubil pred pol letom, da hoče u-streči želji avstrijskih narodov po samoodločbi in samostojnosti, še dosedaj ni nič ukrenil v izpolnitev svoje obljube, se noče približati zahtevam Jugoslovanov, Cehov in Rusinov, marveč se od njih oddaljuje in odteguje vedno bolj in jih naravnost odklanja. Rad pa ustreza željam Nemcev in izpolnuje to, kar jim je obljubil. Slabotno pa se obnaša proti Madžarom. katerim ne more in noče preprečiti poseganj" v notranje avstrijske razmere. Po govoru minisub kega predsednika je zbornica razpravljala o zakonski predlogi glede obnovitve krajev, ki so bvli pori-šeni v vojni. Minister za javna dela dr. vitez IIo-man je izjavil, da smatra vlada za svojo sveto do:- , žnost, da z vsemi sredstvi pospeši zgradbo porušenih krajev na vseh delih naših bojišč. — V petek, dne 23. novembra, sta med drugimi zborovala še tudi brambni in justični odsek. V brambnem odseku se je razpravljalo o predlogu za ustanovitev posebnega odbora, ki bi naj preiskoval pritožbe moštva , razmere glede prehrane vojaštva in še druge reči. V justičnem odseku se je pa vršila razprava o iz-! remembi zavarovalnega zakona. — V torkovi seji se je v zbornici nadaljevala razprava o zakonski i redlogi, da se zopet zgradijo vsled vojske porušena mesta in kraji. Po daljši razpravi je zbornica sprejela zakonsko predlogo, nakar se je vršila razprava o zakonski {¡redlogi, da vojaške osebe, ki so zaradi kakega prestopka izgubile svojo vojaško šaržo, dobijo isto zopet nazaj. Tudi ta zakonska predloga je bila sprejeta. Pričela se je nato razprava o poročilu proračunskega odseka, glede sodelovanja nadzoroval-ne komisije za državne dolgove pri najetju vojnih posojil za časa vojske. Razprava o tem predmetu se v sredo, dne 28. novembra nadaljuje. — Zborovalo je tudi več odsekov. V proračunskem odseku je poslanec dr. Lovro Pogačnik ožigosal neznosne narodne razmere pri celovškem \ oštnem ravnateljstvu, kojega ogromna veČina uradnikov ni zmožna slovenščine. Slične razmere vladajo tudi pri graškem in tržaškem poštnem ravnateljstvu. Končno je stavil predlog, da se ustanovi za Kranjsko 'astno poštno ravnateljstvo s sedežem v Ljubljani. V odseku za ljudsko prehrano je bil sprejet predlog poslanca Jarca, v katerem se vlada poziva, da se razdelitev živil, katera so naše čete zaplenile v zasedenem delu Italije, primerno organizira in da se varuje pred pretiranimi cenami. Dr. Susteršič je dovršil svoje delo v ve-t ko veselje naših narodnih nasprotnikov. V četrtek, dne 22. novembra, je v Ljubljani zbral okoli sebe izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke, ki si ga je prej sestavil jo veliki večini iz svojih pristašev, ki gredo z njim skoz drn in strn. Ti ljudje so njemu, kakor tudi poslancu Jakliču, izrekli zaupnico, drugim kranjskim poslancem, ki nimajo več zaupanja do dr. ŠusteršiČa, pa kajpada ogorčeno nezaupnico. Nato je gospod Susteršič svečano izjavil, da je .Slov. ljudska stranka razpuščena, da je torej ni več. Tako je hotel svetu pokazati, da je stranka on, samo on. Ker pa vendar brez stranke tudi gospod Šuster-šič ne more izhajati, si je ustanovil neko novo stranko, kateri je dal vabljivo ime Slovenska kmečka stranka. Tej stranki je postavil na čelo šentvidskega ?upana, kleparja in bogataša Belca, potegnil je za seooj tudi svojo desno roko, namreč poslanca Lam-peta, in ostala dva kranjska deželna odbornika Pe-gana in Zajca, kot nakit in vabo pa je v vodstvo poklical nekaj županov, cestnih načelnikov in posestnikov. Tako je dovršil to. kar je nameraval: v teh veleresnih časih, ko je med Slovenci treba sloge bolj kakor kedaj prej, je razbil Slovensko ljudsko stranko. Ubil pa je le ni, kakor je želel. Slov. ljudska stranka živi ter si je za svojega začasnega načelnika izbrala prelata Andreja, Kalan. Ljubljanski škof Jeglič se je veliko trudil za to, da bi preprečil g iazdbr v stranki; toda vsi njegovi napori so se razbili nb Šusteršičevi svojeglavnosti in samosilnosti. Po dovršenem razkolu pa je ljubljanski škof svojim duhovnikom poslal pismo, v katerem med drugim piše: „Vsem naročam, da našo Slov. ljudsko stranko \zdržimo, naj ne propade, poskrbimo za novo načel-ništvo; vsi ji zvesti ostanimo. Obžalujmo vsak odpad k nepotrebni novi Kmečki stranki; mi nove stranke ne bomo podpirali. Na shode zoper Slov. ljudsko stranko ne bomo hodili; našega ljudstva k shodom ne bomo vodili." Stvar je torej popolnoma razjasnjena: kdor jc s škofom, ne bo s Šustcršičem in njegovo stranko. Radovedni smo, kako bo Šuster-fič, ki je tolikokrat povdarjal, da, se drži katoliških r.ačel, opravičil svoje nasprotovanje in nastopanje proti škofu; kanonik Lampe mu vendar ne bo mogel nadomeščati škofa. Kakor torej kažejo razmere, se je Stran Susteršič zaračunal, ker je preveč zaupal v sebe in v svojo oblastnost. Dandanašnji imajo v politiki ideje veliko večjo moč, kakor pa posamezne osebe. Slo-venci smo vsi prepričani, da gre za obstanek našega naroda sedaj veliko bolj, kakor kedaj prej; zato smo vsi zavzeti za jugoslovansko idejo, katero tako odlično zastopa in krepko brani naš Jugoslovanski klub. Na vso moč obsojamo vsako razcepljevalno in razdiralno politiko, kakor jo je začel dr. Susteršič. To politiko obsojajo tudi Šusteršičevi volilci, ki so se že v precejšnjem številu oglasili proti njemu z nezaupnicami in s pozivom, da odloži oba poslanska mandata, deželnega in dlržavnega. Zakaj je škof J e*g 1 i ft podpisal jugoslovansko deklaracijo. Ljubljanski škof Jeglič piše o tem v svojem pismu duhovnikom: Ko sem bil meseca novembra na Dunaju, me je nekdo v ministrstvu po-prašal, zakaj sem za deklaracijo nastopil in poznano izjavo podpisal. Odgovoril sem dotičnemu gospodu: „To sem storil: prvič kot odločen ugovor zoper naklepe onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije; zato pa naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji in pod žezlom naših vladl;ir,,ev iz habsburške hijše; drugič kot odločen ugovor zoper velike krivice, ki so jdi ram Slovencem že storile in jih ravno sedaj še napovedujejo brezobzirne vse nemške stranke; tretjič kot odločen ugovor proti nasilstvom, s katerimi gne-lejo IvIadBari njim pridružene slovanske narode; četrtič prepričan, da, zadovoljni Jugoslovani bodo najbolj močna, varna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije." Dr. S t a d 1 e r, sarajevski nadškof, ki je velikokrat javno dokazal svoje rodoljubno mišljenje in .svojo ljubezen do Slovencev, je naenkrat prepustil nas Slovence milosti in nemilosti naših nasprotnikov. V sarajevskem listu „Hrvatski Dnevnik" je priobčil izjavo, v kateri omejuje jugoslovansko vprašanje na Hrvate, zahteva združitev samo tistih dežel, kier prebivajo Hrvati (Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne-Hereegovine in hrvatske Istre), 'Slovence pa zagotavlja podpore v boju za samoobdržanje in v stremljenju, da se združijo s Hrvati. Kaj je 861etne-ga nadškofa nagnilo k temu, da je zapustil izjavo Jugoslovanskega kluba, kateri je prej z veseljem pritrdil, ter Nemcem in Madžarom na ljubo izdal Slovence, ni v javnosti znano. Zamerili so mu to tudi Hrvatje, kateri se po veliki večini držijo gesla, ki ga je tako lepo povdaril zagrebški pravaški list „Hrvatska Država": „Slovencev ne damo!" Tudi to so dr. Stadlerju zamerili, da je vladi prodal „Hrv. Dnevnik", ki je sedaj dobil vojaško uredništvo. TeileDftk«* m Duhovniške vesti. C. g. o. Pij Vakselj, vikar in kustos v Ptuju, pride za administratorja graškega samostana v Št. Vid pri Ptuju. — C. g. o. Peter Ži-rovnik pride iz Št. Vida v Ptuj. Visoko odlikovanje slovenskega vojnega kura-ta. V priznanje hrabrega in požrtvovalnega zadržanja pred sovražnikom je cesar odlikoval Č. g. Alojzija Rezman, vojnega kurata 26. strelskega polka, z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom in meči. Čestitamo k temu visokemu odlikovanju ! Slovenska zvestoba do groba. Dne 11. novembra je umrla v ljubljanski deželni bolnišnici č. nad-sestra Ana Rafaela Mirt. Cele noči je prečula pri sprejemanju bolnikov in pri operacijah ranjencev, . cele noči je žrtvovala pomoči in tolažbi bolnikov. A padla je sredi najtežjega samaritanskega dela kakor angel ljubezni, kakor žrtev vse uničujoče vojske. Hvaležen spomin ji ohranijo ranjenci in bolniki, občinstvo in zdravniki. Tako se je glasilo poročilo o njeni smrti. Rajna samaritanka je bila rojena v Rajhenburgu na Slov. Štajerskem, v ljubljanski deželni bolnišnici je delovala okoli 20 let. Tudi njena sestra Hariinda deluje že 25 let v umobolnici na Studencu pri Ljubljani. Umrla je res bila pravi angel ljubezni. Na prigovarjanje, da naj vsaj enkrat obišče svoje sorodnike, ki jo tako žele vidleti, je odgovorila, da niti en dan ne bi mogla prestati brez bolnikov. In sedaj v vojnem času je pripovedovala , kako se je delo vse podvojilo. Ko so jo opominjali, naj vsaj malo tudi na sebe gleda, se je izrazila: Za Boga in domovino se mora vse storiti, saj tudi voja^ ki morajo žrtvovati življenje. Da, tudi ona je dala življenje za domovino. To je prava in čisto slovenska zvestoba! Cirilo ia tiskarna in mariborsko poulično ba-rabstvo. Mariborske barabe so v noči od sobote na nedeljo pomazale slovenski napis Cirilove tiskarne. Kulturno sredstvo vsenemškili hujskačev je torej blar to in „šmir"; višje se dozdaj še niso mogli povspeti. Res uboga nemška kultura! Kaže pa nam ta pobalinski Čin, da je Cirilova tiskarna vsenemškim barabam pravi trn v peti. „Ko bi le te tiskarne ne bilo, potom bi nemškutarstvo po Spodnjem Štajerskem gladko n redovalo", tako si govorijo med seboj. Pri zborovar > „Nemškega društva za Maribor" je Cirilova tisk na skoraj vedno na dnevnem redu. Posebno neki ' neniti Kramer, bivši avstrijski oficirt silno rad govori o njej. in bolj ko se tiskarna razvi- Sf! določa osebno e svoje o m. Slo- ja, bolj ga jezi. Da, da! Gospodje vsenemci! Na tako jezo se bodete že morali navaditi, drugače se Vam bo vsem od prvega do zadnjega žolč razlil — In to bi bilo., nevarno! — S love ne i! Mi pa p r o t e-s t i r a j m p p r o t i o m e n: j e n e m u m a r i b o r-8 k e m u po b a 1 i n s t v u s t e m, d a d a ruje-m o i n a g i t i ramo z a Tisk o v n i d o in! Slovenci! V decembru na delo in agitacijo za Tiskovni dom! Oklic ravnatelja Cirilove tiskarne, g. "dr. Antona Jerovšek,, na složne Slovence je vzbudil na Štajerskem in izven Štajerske ognjevito navdušenje za Tiskovni dom kot kulturno središče štajerskih Slovencev. Od vseh strani prihajajo priznal-na pisma, ki povdarjajo veliko potrebo takega doma. Vsi sloji našega ljudstva, duhovniki, posfviettio raz-umništvo, uradniki, kmetje, delavci, da, celo hlapci in dekle, so že poslali svoje doneske; tako se je v kratkem času enega meseca nabralo že nad 20.000 1 Hvala vsem darovalcem! Dapase delo za T. i s k o v n i d o m še p o s p e š i, s e letošnji mesec december za p agitacijo v prid Ti i s k o V n e g a d o m a; Vsi, ki čutijo z narodom in za narod, n a i v decembru posvetijo v s moči agitaciji za Tiskovni d vensko razumništvo, duhovsko in posvetno! Porabi v decembru pri vsaki priliki svojo zgovornost in razloži ljudstvu potrebo kulturnega središča v Mariboru ter zbiraj darove zanj! Slovenski kmetje! Spomnite se velikih dobrot, ki ste jih prejemali po svojem vodilnem glasilu „Slovenskem Gospodarju" tekom 50 let. „Slovenski Gospodar" vas je učil umnega kmetijstva, umne živinoreje in vinoreje, sploh razumnega gospodarstva in Vam je na ta način pridobil že na tisoče in tisoče kron. „Slovenski Gospo-(i> r" je vedno zagovarjal kmetske težnje in odvalil / marsikatero breme od Vas, ki so Vam ga hoteli naložiti. Spomnite se samo, slovenski kmetje, kako odločno je pisal in še piše „Slovenski Gospodar" v gedajnem vojnem Času zoper raznovrstne krivične odvzeme in koliko gorja je že odvrnil od Vas! Zadnji čas je povzdignil naš list z vso resnobo svoj glas •/>per nad vse krivični vinski davek, ki Vam ga je hotela naložiti vlada. Razposlal je na vse občine vinorodnih krajev v podpis odločne proteste zoper o-gromno breme nameravanega vinskega davka. „Slovenski Gospodar" je torej vedno delal jn še dela za Vas! In zdaj Vas prosi JSlovenski Gospodar": Kmetje! Izkažite se hvaležne in darujte vsak po svoji moči za Tiskovni dom. Nobeden naj ne izostane! Obračamo pa se posebno še do nadebudne navdušene s 1 o-venske mladine. Mladeniči! Dekleta! Navdušujte drug dlrugega, zbirajte med seboj pridno doneske za narodno trdnjavo ob meji, za svoj Tiskovni dom! Od Cirilove tiskarne ste dobili svojo organizacijo v izobraževalnih društvih, v mladeniških in dekliških zvezah. Iz Tiskovnega doma bo prihajal v Vaše vrste nov duh narodnega, jugoslovanskega navdušenja in trdnega verskega prepričanja. Na delo torej v mesecu decembru za Tiskovni dom! Prav posebno slovenska dekleta, ki znate tako ljubko, prepričevalno govoriti, vzemite v mesecu decembru v svoje roke agitacijo za Tiskovni dom, zbirajte darove, kjerkoli morete in znate! Vašim milim prošnjam in navdušenim besedam se ne bodo mogla ustavljati niti mlačna in trda srcal Vsaka Marijina družba, vsaka mladeni-ška in dekliška zveza naj dela in agitira v mesecu decembru za slovenski Tiskovni dom! Ko pridejo položnice iz Dunaja, jih bomo priložili našemu listu, da cenjeni nabiralci in nabiralke kakor sploh vsi aaročniki lahko pošljejo svoje doneske za naše kulturno, jugoslovansko središče kot božično ali novoletno darilo. Slovenci! Časi so resni. Grozeči oblaki se zbirajo še nad našo jugoslovansko domovino. Se bo treba bojev, hudih bojev, predno bo strt nemški jarem, ki nas je tlačil nad 1000 let. Naš narodni nasprotnik si prizadeva, nas vkovati še v hujše verige, kakor smo jih nosili dozdaj! Zato pa je potreba krepkega kulturnega središča, kakor bo Tiskovni dom. ki bo stal kakor močna trdlnjava oh naši meji, ter nas branil pred nemškim in nemškutarskim zmajem, ki nas hoče požreti. Pri agitaciji za svoje kul-lrno središče nas naj vodi in navdušuje klic: N e-cinnemškutar nam na slovenski 1 j i gospodaril ne bo. Zato pa T i s -ni dom kot obrambna trdnjava It i potujčenju naj živi! 5a Tiskovni dom v Mariboru so darovali pn. Jurman Ivo, Sv. Jurij, 10 K; Cene Matevž, Jurij ob južni žel., 10 K; Terčič Venci, Slov. Bistrica, 10 K; Tumpej Terezija, star., Sv. Lovreno, 6 K; Tumpej Terezija, ml., 2 K; Florjančič Jožef, Laški trg, 4 K; Florjančič Janez in Terezija, Maribor, 4 K; Družba Pohorcev, zbrana v gostilni Obr-«ne na Devini, 40 K; mons. BezenŠek J., Cadram, 00 K; Gričnik Franc, Cadram, 4 K; Stular Jožefa, Cadram, 1 K; Vomar Janez, učitelj, Cadram, 10 K; Pavtnr Anton, Gornjigrad, 50 K; Horvat Friderik, Župnik, Sv. Lovreno pri Mariboru, 10 K; Šolar B., Kcnjice, 3 K; Slik, kaplan, Sv. Andraž v SI. gor., 200 K; Prevžitkarica., Sv. Andraž v Slov. gor., 10 K; Neimenovana, Tepanje, 10 K; Kraner Vinko, posestnik, Sv. Jurij v Slov. gor., 15 K; Neimenovan, Spodnja Sv. Kungota, 10 K: Kolman Jožef, posestnik, Slivnica, 100 K: Murko Frano, JurŠinoi, 11 K; tfcrkveni pevski zbor v Rajbenburgu 15 K; Vrečar, SLOVENSKI SKMUMBks* KrČevine pri Ptuju, nabrali na pogrebu M. Vrečar, 32 K; 'StOber Anton, Košaki pri Mariboru, 20 K; Ksaver Meškp, župnik, Marija na Zilji, 10 K; Ivan Atelšek, kaplan, Sv. Marko, 20 K; Šuc Franc, posestnik, Pekel pri Poljčanah, 20 K; Jesenek Martin, uradnik. Šmarje pri Jelšah, 1 K; Guldenbrein Fr., 2 K- Gerič Franc in M, Polanec, Crensovec, Ogrsko, 2 K; Tretjeredniki, Crensovec, Ogrsko, 10 K: Ivanuša Martin, Ormož, 42 K; M ort Franc, Selnica ob Muri. 5 K; Šancer Janez, Selnica ob Dravi. 1 K; Korošec Aua, Lipnica, 4 K; Kuhan Neža, Gor.-Polskava, 4 K; Cižek Jožef, dtekan, Jarenina (vojno posojilo) 1000 K; Pušnik Terezija, Lormanje, Sv. Lenart Slov. gor.. 1 K; Gornik Jože, Sv. Ilj v Slov. gor., 2 K; Vamberger Martin, Radenci, 1 K; Purgaj Marija, Jarenina, 10 K; Podlinšek Jož., Sv. Lenart v Slov. gor., 4 K; Janžek Edvard, župnik v pokoju, Rimske toplice, 10 'K; Neimenovana, Mari-!:or, 2 K: Struban Miha, župan, Topolšica, 20 K; Maček Karol. Sv. Peter nad- Laškim, 10 K ; Pavlič Janez, Sv. VenČesl, 13 K; Cerjak Jožef, vojak, 10 K; Kožuh Franc, posestnik, Dramlje, 10 K; Medved Anton, kaplan. St. Vid, 50 K; Silvester Ivan, Vipava, 2 K; Sajovic Jakob, kaplan, Ormož, 50 K; M. Rojs. Ormož, 50 K; Rumpf Ivana, Kamniea, 2 K; Habit Terezija, Maribor, 10 K; Maher Betka, Maribor, 5 K; Hribernik Jakob, kanonik, Braslovče, K 100; Bohak Jakob, kaplan, 2(5 K; Irgl Franc, župnik, Vransko, 100 K; Berdnik Blaž, kaplan, Vransko, 50 K; Kavčič Jožef, kaplan, Sv. Jurij ob Tab., 5Q K; Končan Fortunat, Župnik, Sv. Pavel pri Preboldu, 80 K: Satler Franc, kaplan, istotam, 20 K: Agrež Martin, župnik. Marija Reka, 80 K; Slander Maks, kaplan, Ponikva, 25 K; Grobelšek Ivan, župnik, Gomilsko, 100 K; Neimenovan, Gomilsko, 50 K; Neža Rak-Slander 20 K; Neža Lončar 4 K; Vesolak Treza 3 K; Jerneje Marija 10 K; Ocvirk Ana6K: Sorn Marija 3 K; Cizej Marija, 20 K; Kunst Jernej 10 K; Kunst Antonija 10 K; Savinek Marija, 2 K; vsi iz Grajske vasi, Gomilsko; Türk Mar., Go-milsko, 1 K; Gorjup Jožefa, Gomilsko, 1K; Ulčnik Cilka, Gomilsko, 6 K; Cukala Viktor, Gomilsko, 30 K; Berghaus M., Rogaška Slatina, 2 K; Vodovnik Marija, Gradišče pri Lučanah, 10 K; Nedeljko M., Sv. Andraž v Slov. gor., 4 K; Planine Mihael, Videm ob Savi, 10 K; ZnidariČ Ferdinand-Ana, Mala Nedelja, 5 K; Jamnik Alojzija, 10 K, Jamnik Tončka, 2 K, Jamnik Franica 10 K; Jamnik Pavlika 1 K, Jamnik Jernejček 1 K, vsi,iz Staregatrga pri Slovenjgradcu; Kolman Marija, Slivnica, 4 K; Fi-deršek Vinko, Rogaška Slatina, 10 K; Senekovič F., Jarenina, 10 K; Serk Marija, Sv. Marjeta na Pesnici, 2 K; Neimenovan, Sv. Marjeta na Pesnici, 100 K; St. I. v Rošpohu 1 K; Vogrinc Janez, Nadole-Žetale, 50 K; Jus Neža, Nadole-Zetale, 5 K; Novak Lovrenc, Makole, 10 K , Krevh M., kaplan, Remš-nik, 26 K; Neimenovan iz Radgone 5 K; Toplak M.. Krčevine, Ptuj. 6 K; Zaje Jožef, vojak na Visu, 10 K; Prislan Z., PariŽlje-Braslovče, nabrano 42 K; Piki Terezija, Sv. Pavel pri Preboldu, 50 K; Klobasa Andrej, kaplan, Sv. Jakob, 150 K; Vnučec G., Bojačno, Podčetrtek, 3 K; Križanec M., Žerjavci, 2 K. — Prisrčna hvala vsem darovalcem! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Navdušenje za Tiskovni dom. Iz Gomilskega nam piše prijatelj: ZapoČelo se je zares pravo misijonsko d&lo, ko se je sprožila misel Tiskovnega doma. Bog "daj moč, da se to delo tudi srečno dovrši v blagor našemu teptanemu. a tako dobremu narodu! Bog nakloni prav mnogo prijateljev-sodelavcev! Jaz, dasi sem revež in siromak, hočem storiti, kar je v mojih močeh, da se pospeši to v verskem in narodl-nem oziru prevažno podjetje! Za danes Vam pošljem po poštni nakaznici zibirko: 810 K. — Bog živi nar sledovalce! Pogumno naprej! Za jugoslovansko deklaracijo (izjava jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja 1917 za ustanovitev jugoslovanske države) sta se iz Štajerskega v z.aanjili dneh oglasili občini Šmartno na Paki in Št. Ilj pri Velenju, iz Kranjskega pa že zelo veliko število občin. Pozivamo slovensko-štajerske občine, da sklenejo take izjave in jih pošljejo Jugoslovanskemu klubu na Dunaj. Naj nobena slovenska občina ne zaostane! Marenberška in vuzeniška dekanija za jugoslo vansko deklaracijo. Obmejni dekaniji Marenberg in Vuzenica sta 16. novembra t. 1. sklenili in odposlali Jugoslovanskemu klubu naslednjo izjavo: »Ko zremo kot dušni pastirji naoore in trade, trpljenje in skrbi izročenega ljuistva na bojiščih in v zaledju, se iz celega srca pridružujemo blago-nosnim nasvetom papeža Benedikta XV. in pravičnim načrtom cesarja Karla I., želeč slovenskemu narodu postavno zagotovljen, neoviran razvoj gospodarski, narodni in prosvetni pod žezlom vernih Habsburžanov v smislu majniške izjave vele čislanega Jugoslovanskega kluba, kojemu popolnoma zaupamo.»| [Podpisi vseh duhovnikov obeh dekan ij. Zveza jugoslovanskih železničarjev izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 9. decembra ob 2 uri popoldne v Narodnem domu v Mariboru. Ob 4. uri popoldne pa se sklicuje občni zbor mariborske podružnice. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 29.' b.v-.-T.it'r" • i;.: i 2. volitev odbora; 3. slnčajnosti Na predvečer, ; dne 8. dec. ob 8. uri zvečer ravDctam posvetovanje delegatov. Kdor rabi prenočišča, naj to do dne 6. dec. javi na naslov Franc Jarh, pristav Maribor, Artnr Mallystrciie 45. Odbor i Za Rdeči križ se je' na gostiji' Janeza Dopler in Marije Namestnik, p. d. Paper, pošestnioe na Gradišču pri Lučanah, nabralo 31 K 60 v. Potres v Brežicah. Poslanca dr. Benkovič in Hladnik vložita predlog za pospešenje obnovitvenih 1917. Koliko žita ti morajo pustiti. Za prehrano ilru,};]^/' raču»a,ro rekvizicijske komisije od zdaj naprej de nove žetve z.i oseix> samo 85 kg žita, 8 kg ! ?aia' ža osebo, kofuže se računa za krmo živine i^id^Mi; prosit ona ji>eFino-, ječmena polovico,'•zadnja ž.to --se, ovsa 1 kg, za konja na daju?.;o ia itr i>ove rekvizieijski komisiji- ■ i, plii-istransko rekviriranje živine. Iz ormoškega ograja se nam piše: Prosim za pojasnilo zaradi re-i iri^anja živine. Sem srednji posestnik v hribovite t raju! Posestvo meri 10 oralov. Na tem jAjsest-vu redim j:o dve vozni kravi in eno tele. Zato si a praVlm" vse delo sam. Tukaj v tem ldraju ni mogoče ihti za drag denar dobiti orača ali voznika. Nedavno, psa-je..prišel k meni nakupovalec živine in zahte-\ Ti.. ,.(ui moram dati eno kravo in sicer najtežjo in T. ijbolj močno. S čim bom drugo leto vozil in oral? K)de-li ena krava vlekla brazdo, ko imata dve dlo-voij?fiiorii hodil mogoče po cele tedne na delo, ako 1 očeis, da mi gre kak kmet bodisi orat ali vozit, ko >e mi -doma ostaja dlela. ker nimam več kot dve delavske, moči? Zakaj nakupovalec ne gre n. pr. k županu Ali pa k sebi in več takim, ki imajo po šest, po osem in še več glav lepe živine, pa Se konje pa vrh? Kje je pravica? — Odgovor: Nakupovalci i-raajb' ■naročeno, dla morajo rekvirirati živino predvsem pri tistih, ki jo najložje pogrešajo in varovati, živino tistim, ki jo nujno potrebujejo. Opišite Vaš slučaj m pošljite opis s pritožbo vred ravnatelju Živinske: virovčevalnice g. Fr. Sclmeiter, Gradec, Bis-markplatz 3. Ce to nič ne izda, opišite cel slučaj g. poslancu dr. K. Verstovšeku, Maribor. Pritožba 1* Slov. goric. Cital sem v 45. štev. „Slov; Gospodarja", da bodo tudi svinje zasežene. Ali gospodje ne razumejo, kak udarec bo to za našega kmeta? Kako težavna je v sedanjih časih svin-jereja, Pred vojsko je kmet krompir pokrmil svinjam, kolikor ga ni rabil za sebe, sedaj pa ga mora dati državi. In zrnje, katerega ni porabil za sebe, je dal: v mlin za zamet za svinje, sedaj mora dati državi. Le odlpadki od zrnja se smejo dati v mlin. Pa kaj tp! Poprej je dal kmet 20—40 mernikov ovsa in drugega zrnja v mlin za svinje, in sedaj pa se še oves sploh ne sme mleti. Izvrstna krma je bilo prej mleko, katerega pa sedaj svinje niti ne pokusijo , ker nam že primanjkuje krav-mlekaric in bati se je, da nam Čisto ne izginejo. Mleko pa, kolikor ga Še i-mamo, moramo oddati za nizko ceno 40 v i liter , ravno po taki ceni, kakor je bila v mirnem Čašu. Ce hočeš kupiti sladkor, moraS prinesti jajca, drugače ne dobiš sladkorja. Eno jajce pa zaraČunijo po 20 v. Odkod pa je jajce? Jajce leže samo kura, katera mora imeti dbbro hrano, zrnje, to je zaplenjeno. S Čim pa hočeš zrediti svinje, da jih zaplenijo? Z repo ne moreš, drugega pa ne smeš krmiti. Večina kmetov je rtosedaj uživala samo enkrat na teden meso in so še morali pičlo beliti z mastjo, če so hoteli izhajati čez leto z mesom in zabelo. Kako pa se bo izhajalo, če še zaplenijo svinje, katere je itak nemogoče zrediti v takih razmerah? Vendar naj gospodje malo premislijo, kaj delajo, in naj ne izdajejo take odredbe kar brez glave! Volk sit, pa ovca cela, to ne more biti. Svinje zrediti, pa ves krompir in zrnje oddati, povrh pa še svinje proč, tega ne more nihče zahtevati od nas! — J. P. lioplačilo za seno. Posestniki, ki so oddali seno za ceno 17 K meterski stot, dobijo sedlaj povrnjeno razliko med tedanjo ceno (17 K) in sedanjo ceno (23 K). Vsakdo, ki je oddal za 17 K seno, pa mora sam zahtevati, da se mu povrne razlika. Svoje zahteve mora nasloviti na: Deželni urad za krmila, oddelek za seno in slamo, Eggenberg pri Gradcu, Eg-genbergerallee 26." Navesti se mora dan oddaje, množina sena in kam se je oddalo. Deželni vinski davek. Na razna vprašanja odgovarjamo: Za letošnje vino še dežela nima pravice [ obirati vinske naklade, ker še ni storjen tozadevni sklep deželnega odbora in ker se ne ve, kako bo z nameravanim državnim vinskim davkom. Za vino, ki ga je vinogradnik pridelal v lastnem vinogradu in ga porabi za domačo pijačo, znaša davek v smislu odloka štajerske namestnije z dne 16. januarja 1917 s a m o 4 K 75 v od hektolitra, za drugo vino, ki se spije v zasebnih gospodarstvih (ne v gostilnah), pa se plača 9 K 50 v. Deželni urad za pobiranje deželnih užitninskih davkov predpisuje v zadnjem Času mnogim vinogradnikom, ki so že začetkom 1 1917 plačali deželno vinsko naklado 4 K 75 v od hektolitra, ponovno deželno naklado 9 K 50 v Dozdeva se nam. da nemški gospodje v Gradcu nalašč pritiskajo sedai na slovenske vinogradnike. Taki neopravičeni predpisi se naj kratkomalo vrnejo uradu, ki jih je poslal, s pripombo: „Sem že plačal dne . . . deželno naklado od svojega vina." Obenem pa je treba poslati deželnemu odboru odločen ugovor proti takemu postopanju. Repa zasežena. Urad za ljudsko prehrano na Dunaju je zasegel tudi — belo repo. Deželne politične oblasti bodo s pomočjo deželnih uradov za zelenjavo in sadje uredile promet in uporabo bele repe. Odredba pravi, da se n^ora pridelovalcem pustiti na vsak način vsaj toliko repe, kolikor je rabi za hrano cfcružine in za krmo živini. Pošiljanje sadjevca In jeslha po železnim-, je odslej dovoljeno le. Če se za to dobi prevozno (lova ijenje, Tako dovoljenje izdaje za..:Štajersko..deželni u-i'ud za zelenjavo in sadje v Gradcu. (Gemiise- und i bat-I .andesstelle). . Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo po-praševanje po tujem hmelju starih letnik n zeio živahno. Tudi se že nahajajo v Žatcu večje množine tujega hmelja letošnjega pridelka, po katerem je po-praševanje istotako Zelo živahno. Cene za tuj hmelj letošnjega pridelka so se gibale med 165 in 170 K za 50 kg. Kilogram sladkorja — 2 K! Ogrski' ministrski predsednik Wekerle je naznanil, da. še bo cena za 1 kg sladkorja v kratkem zvišala na 2 K. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo. Dopisi Maribor. Kmet iz Mariborskega okraja nam piše: Hvala Vam, da ste redzadnji številki ožigosali postopanje nekega gospodu» pri prevzemanju žita v Šerbaumovem mlinu. Te dni sem pripeljal žito malo pred! 12. uro, a dotični prevzemalec ni prav nič-robantil, ampak je še celo uljudno postopal z menoj. Je dobro, da se take zadeve objavijo v listih. Maribor. Spodnještajerska ijudsKa posojilnica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno poso jilo. Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica spre jema prijave za 7. vojno posojilo. Roše. Občni zbor Podravske poiružnice Slov. planinskega druš va se vrSi v nedeljo, dne 2. decembra, v gostilni g. Frica Glaser v Smolniku ob 2., oziroma 3. uri popoldne, po običajnem dnevnem redu. — Predsedništvo, Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo, dne 2. decembra, po službi božji poučen shod Bralnega društva. Govori vlČ. g. proiesor dr. Hohnjec o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Selnica ob Muri. Prihodnjo nedeljo, dne 2. decembra, se vrši ob 2. uri popoldne pri g. Riflu ga j spodiarski sestanek, Gre se za oddajo mleka. Naj pride vsak, ki ima krave-mlekarice. Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 25. novembra se je poročil Matija Verbnjak z Marijo Rauter. Ženin e čla'! Mladeniške družbe. Bilo srečno. — Odlikovan je s Karlovim križcem in z veliko srebrno hrabrostmi svetinjo Član Mladeniške zveze Tomaž Bračič iz Oseka. Sv. Anton v Slov. gor. Dne 15. oktobra je u-mrla vrla 161etna mladenka Anica Kupljen v An-drencih. Radi pomanjkanja moških koscev je lansko leto vzela koso v roke in je y družbi svoje sestre | pridno kosila seno, A to delo je bilo za njo prenaporno. Prehladila se je in dobila jetiko, ki jo je prezgodaj pahnila v grob. Svetila vrli mladenki večna luči Mala Nedelja. Po vseh župnijah se moli k Bogu za ljubi mir. Pri nas se je obhajala štiridnevna mirovna pobožnost. Sklenjena je bila ta velika duhovna vaja s slovesno procesijo z Najsvetejšim. Po nagovoru č. g. misijonarja iz Celja smo skupno ma lili. naj ljubi Bog blagoslovi naše vojake na bojnem polju. Cč. gg. misijonarjem se lepo zahvalimo za njihov trud. Pt«J. Kmetska hranilnica in posojilnioa v Ptu ju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dne vi odslej vsak Četrtek in nedeljo predpoldan. Spre jema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo. St. Lovrenc na Dravskem polju. Smrt tudi da ma pobira ter seka pekoče rane. Dne 23. oktobra je umrla v Apačah kmetica Helena Mojzer ter zapustila na posestvu štiri majhne otroke, mož je v vojni službi. Dne 13. novembra smo položili v rani grob 171etno mladenko Katarino Rajh iz Pleter. Toliko te- j žko bolnih, kakor jih je sedaj v župniji, ne pomni j nihče. To je skorogotovo posledica prenapornega dela in trpljenja, s katerim kljub silnemu pomanjkan-delavskih moči opravljajo in vodijo gospodarstvo celem obsegu. Štajerska namestnija pa še ljudem, IciV: občudovanja vrednim tihim junaštvom spolnju-iejo\svo?e dolžnosti, niti najpotrebnejše hrajne noče pustiV kakor kažejo zadnje rekVizicije, ko kmetom kromi^fja niti za živež in potrebno krmo ne dovolijo. \ Vurberg. V nedeljo je gorelo v graščinski go-ši na Vurbergu. Pravijo, da se je za to vžgalo, ker je prejšnji večer nek drvar ogenj tam pustil, kjer je napravljal drva. Drugi pa drugače govorijo. Resnica je, da je letos na Vurbergu in v sosednjih larah ljudstvo zelo razburjeno, ker ni dobilo za denar listja za nastelj pri graščini. Kdor je hotel listje imeti, je moral 12 dni delati pri graščini. Kako bodo dle-lale žene z malimi otroci, ko niti same svojega polja ne morejo obdelati? Kako bodo šli delat starčki, ki imajo sine pri vojakih? Ni mogoče! Zato mnogi nimajo listja in vse se jezi nnd! trdosrčnim ravnateljem grofa Herberstajna. Je-li to Človeško, v tem času z budstvom tako postopati? Konjice. MladeniŠki sestanek se vrši dne 8. decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja, pa poldne po večernicah. — Običajni mesečni sestanek ] Dekliške zveze se pa vrSi v nedeljo, dne 2. decem- \ bra, popoldne po večernioah. Pridite v prav obil- i nem številu I ;; . Ilaclanavcs Jjri Konjipah. V hiši Pivnikov na . : „Slov. Gospodar]a" naročeni, je po -j otr;'(«žiji'v«'.'r<'-' nclšani bolezni umrl'oče Anton Rahle, šhu- leti-Svetila mu večna luč! ■ Šmarje pri Jelšah. Gospodarski shbtt poslanca dr Janko Viča, se-vrši'v Šmarju pri Jelšah v gostil1' ni g. Habjanfe na praznik, dne 8. decembra, dopoldne ob 11. uri~.(p6 pozni sv. maši). Pridite gospoda--* rji iz celega Šiharskega okraja! Teharje pri Celju. Dne 20. novembra je uniii \ 50. letu svoje Starosti tukajšnji gostilničar in k< v ne Janez Tlaker. Mož je stal v prvih vrstah liGn ■ Škili bojevnikov v boju proti teharskim Slovencem. S k', kupert nad LaSkim. Na Leopoldovo, dne lo. novembra, smo pokopali,S anka Zupančič, sina tukajšnjega nadučitelja Franca Zupančič. Bil je dijak tretje realke v Ljubljani. Ker so v Ljubljani šolo v nižjih razredih za nekaj Časa prekinili, je prišel domov, je dobil grižo in je umrl. V soboto je bil spreviden in v torek zvečer, ravno ko je zvonilo, je umiral. Gospod župnik Jakob GašpariČ, njegov katehet v ljudski šoli mu je govoril slovo p-i odprtem grobu. Bil je zelo nadarjen, vsa spričevala je mei z odliko. N. p v m.l (iomilsko. Pred četrt letom, dne 18. avgusta, smo položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke mlado gospe Nežike Cukalove, roj. Slander, iz slav-noznane Koprivove hiše v Grajski vasi. Nismo še preboleli te velike izgube, že se je ob njeni straaii " odprl nov grob. ki je sprejel dne 22. novembra i rti -pio njene blage sestre Micike Fonda, posestntkove žene v Trnavi. Hud udarec za blago Koprivovo ma-ter, ki je v tako kratkem času zgubila obe svoji iskreno ljubljeni hčeri. Hud udarec za moža Jožefa Fonda, ki biva sedaj na italijanskem bojišču in najbrž niti ne sluti, kaj se je doma zgodilo. Hud udarec za tri nežne otročičke, ki so tako zgodaj izgubili dobro mamico. Hud udarec za starega očeta in staro mater Fonda, ki ležita oba smrtnaboiana in sta sedaj izgubila močno podporo. Naše iskreno sožalje vsem! Kako priljubljena je bila rajna Micika, pokazal je njen veličasten pogreb. Razven njenega brata, Č. g. kaplana Šlander, udeležilo se je pogreba pod vodstvom preč. g. dekana še 7 čČ. gg. duhovnikov in nepregledna množica ljudstva. N. p. v m.! Slovenjgraški okraj. Poslanec dr. Verstovšek se je mudil dva dneva v svojem okraju radi raznih rekvizicij. Posredoval je tudi pri okrajnem glavarstvu radi rekviriranja krompirja. Trde inkvizicije, s katerimi so pričeli, so oblasti omilile. Brezno ob Dravi. Smiklavtška nedelja se obhaja letos dne 9. decembra, dan po prazniku Brezmadežnega spočetja D. Marije. Bo dvojna služba božja: ob 7. uri za farane, ob 10. uri za šmiklavško bratovščino, obdarovano z odpustki od papeža Klemena IX. dne 22. marca 1669. Najnovejša poročila. Dunaj-Berolin, 29. novembra Na francoskem bojišču so Nemci (v Flan-driji) odbili sovražne napade. — Na italijanskem in drugih bojiščih nobenih posebnih dogodkov.. Morilec dragonca Morica obsojen. Morilec dragonca Morica, poročnik Zerdik, ki je na dunajskem kolodvoru z bajonetom usmrtil dra^ gonca Morica, je bil dne 27. novembra obsojen na 6 tednov strogega garnizijskega zapora; njegov tovariš, nadporočnik Rekziigel, ki je dal desetniku Pir-rerju zauSnioo, pa je dobil 6 dni zapora. General Duhonin ni zaprt. Iz Dunaja se uradno poroča, da ruski vrhovni poveljnik general Duhonin ni zaprt. Dne 27. je še izdal v ruskem glavnem stanu povelje, v katerem toži o razdrapanih razmerah med ruskim ljudstvom in vojaštvom. General Duhonin poziva Ruse. naj bodo edini in naj skušajo ojačiti Rusijo, a ne s silo. marveč brez prelivanja krvi. J a r e n i n a: Prav dobro razumevamo Vašo nevoljo, da se šola pri Vas še ni začela. Kaj je vzrok temu, ne vemo. Ce je gospod šolski vodja zaposlen z obilnimi drugimi javnimi posli, pa je vendar še ,reč učiteljskih moči na- razpolago. Ce se ne bo zdaj vršil šolski poduk, kako se bo potem po zimi? Ako se ne bo kmalu ustreglo Vaši želji, se pritožite na a krajni šolski svet. — T e r s k a Gore a, Kalob-j e: Sestavite natančno pritožbo in jo pošljite okrajnemu glavarstvu in obenem Vašemu državnemu pa slancu na Dunaj. — I. C., K a 1 i š o v e c: Pišite poslancu dr. BenkoviČu, Dunaj, Parlament. — Janko Mlakar: Nismo dobili. — Breg pri Ptuju: Obrnite se na poslanca Brenčiča. — Polička vas: Ker smo radi pomanjkanja prostora morali ta krat iznustjti „Žrtve za domovino", bomo priobčdi tudi,Vaše jroHoČifo v.pni prihodnjih številk ^Slovenskega Gospodarja." - i - ■ ' .:••'•:.'•«».*.; v kdo kaj ve o dotičnem, naj blagovoli nszaaaiti njegovi ženi Ani B»o, Bromlje pri Brežic a Y 1086 8 VINARJEV (zaeno dopisnico) stane moj glavni eeaifc, kateri se Van na zahtevo brezplačno pošlje. PRVA tovarn« ur IV** KOHR*P, e. L k. dvorni dobavitelj Most (Brttx) it 1< 60 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-nre K 16-—, 18-—,20 —. snnadne radium ure K 18*—, 22'—, 26-—. Ure iz bele kovine (Glo-riea-srebro) z dvojnim pokrovom anket Remont. K 28-—, 80'—. Goldic anker z dvojnim pokrovom E 88'—, 86'—. Masivne srebrne anker Remont are K 40-, 50 «o-—. Budilke in stenske are v veliki iaberi. 8 letno pismeno jamstvo. Poiilja se po poštnem povzetja. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Proda se hlia z vrtom. Naslov pove uprava Slov. Gosp. 1083 Do 1 decembra ali takoj se iiše priden, spreten, trezen in iskalec vi»c gradili i (viničar). \ Biti mora ne pod 82 let star in ! cžeajen, ki je zmožen zravec svo i jege dela nadzorovati tudi drage < viaogrtde. Daljša spričevala »e ! naj polivajo na upravaiStvo Jos. ! A, Kfeareiehs Anz«igevermittlon; ' Giaz, Saekstrasse 6, p d „Tfieh- tlg L 66". (Kienr. 41) Izgatft se je v soboto med Je lovema ia Mariborom denarnica s J£0 krensmi, dopustna izssz-' niča in več drgih listnio. Kdor io aajde, naj prinese lastnika ! Mezgec Vinceno, Vajgen, Jare-sina. 9S2 Samostojna poaestolca išie poite-\ nega delavnega hlepoa, ki »e r» i same pri govedi, pri oranja in po hribih voziti. Ponudbe do 10. dec. | pod „Gospodar" p. Hoče. 994 i Pcištea vlaliar, ki zaa dobro ob-| delovati viangrade, se sprejme pri g. Aataaa T take, trgovec, Maribor, Glav »i trg t. i,33 Milaar defci slažbo, oziroma se da mlin v najem Vprašati je pri „Orealevea ibIIbu*, Dc-brna pri Celju. 997 Possstvj želim vseti v najem Naslov: Vincenc Majcen, p. Ptujska gora. 998 Trezen in zanesljiv pastlljttsi si ieli z nuvim letom sluibo spremeniti. Nastopi aisibo kot postil-jon, kot koiij&š pri zasebnika a'i kot navadni hlapec. Raiame se na konje, gnedo in na vsa kroet-sla dela, na «troje in na roko. Prednost Slovenci. Naslov: Fo-stiljon, Volksgartenstr. št. 22, T., nadstr. Maribor. 1031 Gostilna pol ure od postaje Poljčine ležeča, z okoli 4 orali zemlje, z inventarjem, se prod». Vei se ine pri lastniku g. Wo8cnitschko, v Mariboru, P-ikstr. 18, ali pa pri g Geuer v Poljča -ah. 1002 Inteligentni uftenec se t»koj sprejme z hrano in stanovanjem vrel pri tvrdki M. Iiger-jev sin, urar v Miribcra. 979 Eapim posestvo, obstoječe ix po-sbpja, njiv, travaikev ia gozda, ter bliža postaje in iriprivno za kako trgovino. Ponudbe pod ,No-tranjec" poštnoleie^e DcgUuje pri Cerknici. ^63 Kdor mi dobi drv, g» nagradim s cigaretami. Ponudbe na „F. P. št. 961" na upravaištvo „Slov. Gosp." Umetni mlin Rukovič v Slov. Bistrici ismeuja moko za pšenico, naredi takoj ječmenovo k»So ln zmel'e vse gospodarsko mletje. 981 2 lepa žreNta (2 in 8 letaa) se prodata. Vpraia se Maribor, Gartengasse 12. 973 Lepilo rastlinski lim kg a 2 K najmanje 6 za vitkov po povzetju, loton Z.iol-šek, Celje, G aška cesta 21. 1C08 Kupi se pesestvo v bližini kake po»t«je med Mariborom in Celjem ali pa se zamenja r. enonadstrop-no hišo z velikim vrtom v Mari boru. Ponudbe na upravo „^lov. Gospodarja" št. 1003pod: .48.000 K". Niv Črni Maunbcurg hsrmouij, s 13 registri amerikanski leealni sistem, Be radi smrti proda. Maribor, Viktringhof ova ul. 13. :020 Jabolka, večjo nnoiiso takc>j kupi trnovica, Gaswerkstr. št. 13, Maribor. 1017 8nhs jedilne gobe, kumno,. vinski kamen, meiiino moko; «ploh vse deželne pitdeike kupuj- v v;aki mat Sini po cajiiijih c< n»h Janko Artman, Öt. Jurij ob južni žel. 1018 Btire c t p« ln cunje kupuje vs k.j množino po najnšj-.h cenah Janko Artman, Št Jurij ob juini žel 1019 Soeijalizem (Dr. Krekov) ln Črne bukve kmet-skega stanu želj kupiti profesor dr. Ozvald v Brezau ob Dravi. 1015 tiosp. Anton Karoič, usnjarski mojster v Slov. Bistrici, najame več d lavcev za drva delati in plafa od metersk. sežoja 24'— K. Pouk:bi tr di za iivež ln oba \do. lblC Udesca in pomočnika sprejme Št>f. Straiek, čevljarska obrt, Celje. 875 Eden uienec s« tak »j sprajme pri g. Anton Marčič, usnjarski moj«ter v Slov Bistrici. Starost od H do 18 let Uk tri leta ter dobi obleko in hraao. 1016 j^UR A X- itMji za čevlje" Patent glavice „Mansr s trikotno ostrino. Pošilja se vsako množino po poŠti {.roti po?tetju Velikost št. 2, t zavoj po 1000 komadov K 5 85 Velikost št. 3, 1 zavoj po 10K) komadov K 7 85. Od 15. novembra naprej se gornje cene radi povišanja cen - blago zvišajo za 10°/o- Hntrie n. Veraitirirte „DRAI" Grsifc, Strtuiiria&se Št, 15. (Kienr. 47 ) Na proda] nove zidane eno in dvo nadstropne hiše v mesta, davka in občinskih doklad proste, s velikimi in majhnimi stanovanji proti colnc a obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Joieia Mekrop v Mjsribcm Mozart-strasse it. 29. 484 SLIVE, JABOLKA kapi 734 i OS. SERE C; Maribor Tegitthoff-ova uiiea štev. 67. Poeeetvo če mogoče z lepim gozdom kapi Matiia Obran, Maribor, Fieehergaeae 9. 883 Hiša za najemnike in obrtnike ob prometni Viktriiighofovi cesti v Ma rlbaru, nadstropna, s poslopjem na dvorišča, v izmeri 6 6 □* m, na ulici dolga 8i m, pripravna za vsako obrt, se rad: bolezni pod ugodnimi pogi proda z mizarstvom vred. Ponudbe sprejema do 1 decembra, g. Jan. Andrej Majcen v Maribora. 967 Kupim večje posestvo z dobrimi travniki in goc-dovi na Jažnemitajerskem (aajrajše v Sav. dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. Naslov pove upravaištvo „Slov. Gospo darja." «62 JDB1J JBTEEtSCHMG s&ff££Sf<®r ¿sa h- v MAMS&OMV ———- Bisasi-ingisi® it. 8 —— so priporods aiansessu občinstva, da m; po?« i vsa ¿sla moje sko-ice. IzvršnjeE jih v vuck slogih slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po aieki ceni. 36S Gospodje ki so dubrs upeljani v indastri tJii i b krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistth, rudnikih, pol jedelskih zadrugth in veleposeat sikih dobe korutno zastopstvs v kemični tovarni Hiigon PolfS*. Kri. Vinogradi, Jungmannova ulioa it. 33. 74« Pozor! Frane Dtobnič lesni trgovec i Laškem trgu kupi vsako množin« bukovih drogov (švelarjev) te: ¡llača iste po 7 60 komad. Kapii» pa tudi okrogel bokov les. 7S< Rspo In zelje kapuje M. Berdsjs, Maribor. 880 dospe ki ao dobi o upeljane v industri sinih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih zadrugah in veleposestnikih. djbe koristoo zastopstvo v kemični tovarni Hugon Pollák, Kri. Vinogradi, Jungmanncva ulica St. 33. 746 Vseh vrat M n kurjavo tudi na štoru takoj kupi K. W9Biaks Maribor. T—tksfsvs sl?=a štev. 19. m Krojač sprejrre pop av la, obra-č> nje, predelovanje oblek, na za-htetanjo gre na dom, tudi na kmete. Dopisnico: Krojač, Frau-gtaudenstr. 6, Pobrežje pri Ha ribor*. 1006 Konjak dsatiliriB k vina ia»tfl*ga aridej-ka. Po oslabelosti od »tarosti m želodčnih težkočah je u f es de-stilirsa star kmjak š« «tu'e;;a snano preizkušena oktepčilo. 12 let starega v 4 pollitrskib steklenicah peljem fVanko za 60 E, mlajše ;a Sleisega, čudovito bolečine tolažeče vdr^avalno sredstvo zoper trganje v 4 p.iilitrake steklenice 18 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling ia tarči bat-ganiec per liter K 4'60. i^uiKliljt Mer tU reiifois-etaik, grad Galie pri Ko-«jieu, BtajerUro. ,,'fVva oiBi slavec". Bnj gi pod natktotn „Perajoči slf-rc* » trideset mi krasnimi no viiiii narodnimi pesmi. Priijem jo vsakease, kdo? mi o š'je za K 1 70 nonhneobrabljenih poitaih znamk ali pa denar i o poitni nakaznici. Na dop:8airr ia splob na br-telke ,ft«pW poteri «a tiaoéa ioielk » eut aoM, K 5*70. I.wile« mah .Sova' K 2'80 kom. Povsod ab^ljSi iwpeki üik^o pofeialnü p!«m. fes poiilj* proti pcvMija. ?Gitnhia 80 visu Tlatner, listaj Nealieg- faaa« W. 2« (1 tiiwaf Posestvo se da v najem, katero obstoji iz njiv m travnikov, stanovanje ia hlev. Na posestvu se labiko red' 4 do 6 glav živine. Drv ia atelje dovolj. Več se izve pri lastnika Kari Cimperšck, trgo-vea Bevniea ob Savi, Sop. Stv jersko. 955 Za gespodinjske delo išie poštena o»»9a prvstori, na malem posestvu, vajena vsega kmetskfga dela. Kdor potrebajr, naj p'še na .Gozdar" it. 19 PohreSje ori Maribora. 1000 Naznanila za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr. avstr. voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mari-] boru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak. i ion Podpisujte sedmo 4 ► vojno posojilo! « Za vsi blage dokaze tolažila ga sožaijs, ki so uam bili iaraženi ob nenadomestljivi, pretežki izgabi naše iskrenoijnbljene, napo-zabne in predobre so roge, mamice, naše ediae hčerke in sestre gospe ki se je v torek, dno 20. novembra cb 4. nri paptldne po kra k?, silno mnčni bolezni in prejema sv. ¡¿akrsmeetov v dobi 37 let, pre selila na drnei, lepši svet, bodi iirečet>a vsem najtoplejša zahvala Posebno vahvalo izrekamo preč. gosp kanoniku Hribaraikn, kije počastil pokojniii apemin s prisrčnim govorom ob odprtem groba, nedaijo vstj častiti duhovščini, zlast pri-Ijnbljtn* ma domačima g. inpnikc Grob lšeku, ki sam je b 1 poleg vkljab rabi mn zdravju tako delavnega gosp. nadačitelja Zolterja, pod kojega vodstvom so marljivi goinilskni pevci znpeli pretresljive ž lostinke, v na&i žalostni nsodi v največjo tolažbo. Najpri-rčnejša zahrala tudi vsem d-ro-valcem i rasn h cvets, zlasti požrtvovalni rod-b ni Špa^C": iz Grajske vasi, ki je v naši r*bopni žalosti, — saj je preteklo komaj tri m- sece, odkar se je poslovila cd nas naša ljubljen* Nežiktt, — v taš m kaktr tndi v lastnem imenu pole ž iia krasne venca na njeno krsto. Tem in sploh vsem, ki so našo nepo zabno pokojn co v tako obilnem števila spre mili k večnenou počitku, še enkrat prav toplo zahvala. Ljub* Bog bodi vsem velik plačniki Grajska vas—Gomilsko, 23 nov 1917. 1029 Globoko Žalujoči sorodniki 22® «sph I deze n« kmetijske šole v Št. Jurju ob ju ¡1 zeleznici. i n iJevttmeseCni kmeti jsVi tečaj za mladeniče se začne dne 2. januarja 1918 in bode trajal do konca septembra istega leta. Sprejme se 25 učencev in sicer 10 brezplačno, drugi morajo plačati za celi tečaj 400 K in sicer v dveh polletnih obrokih naprej. Za te bode tudi nekaj štipendij na razpolago. Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se pošljejo najkasneje do 15. decembra 1.1. ravnateljstvu le šole. ki daje tudi potrebna pojasnila. Prošnjam naj se priloži: kritni list, domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdrav niško spričevalo glede telesne sposobnosti. Za deželno prosto mesto je treba tudi še spričevala o premoženjskih razmerah. Neobhodni pogoji za sprejem so: pristojnost na Štajersko starost nad 16 let in dovršena ljudska -šola. Sv. Jurij ob juž. žel., dne 21. nov. 1917. li*v. a tel sivo OOO u (cvirn) takoj in proti primerni proviziji dobavlja tvrdka J. V. Hajdaš, Bedekovčina (Hrvatska.) 98i I K ! ! sest m, Veliki Hnm (Willkc mmhei) pri Mar bora, postaja Pesrrca, se proda ca prostovoljni družbi. Posestvo obsega 46 ha njiv, travnikov, vinogradom in gozdov ter je popolnoma arondrano. Gradič je dobro novo- zidan. poleg so hlevi za govejo živin® k osje in sv njerejo te? dr ^a gospodarska poslopja. Od Maribora je posestvo oddaljeno pol ure z voaom, «d postaje Pesnica 5 minnt peS, Dražba se vr'i dse 4. decembra 1917 pri e.kr. okrajnem sodišča V Mariboru ob 10 ari do oldne. Iiklicna cena je K 110 0< 0*— ter more po dogovora precejšen del kupna pisestvn vknjižen. nine ostati mt icro.., Bcrastr. 16 kupuj* orehove, j'sinove, brestov*, lipove, topolov«*, agfl edove hlod^ (plohf-) in ves drug; «H.bki in trdi les h ¡e denla te uaerekovo skorjo. Ponudniki naj navedek zahtevano ceno otle za žganje in za kuhanje t« r parjt nje svinjske kvm, slamoiemiee, ntline i. t (i. vse prvovrstno ima naprodaj V. KvartiA, "" |l JŠošta.'ii i štev. ISO. jj noiradniki pozor NTa suho ep ji ne trte r»a prodaj in sicer za lato 1918, Kdor si želi za svoj vinograd lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst ? Cepljene trte se dobijo dveletne posebno močne in enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Franc S l o d n j a k, trtnar, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 871 rv i j a ti ■ 0 C KI Ci S t ; O iIliilNIlNillH! imajo turška srečk«* in nove srrčke í.vstr. Rdečega križu vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka sreéía zadene! Glavna dobitka znašata čez 1,•••.•Mikron 'ram Natančno pojasnilo z igralnim načrtom raz pošilja brezplačno: Sr^č ovno zastopstvo i 5. Ljubljana. . 75» j« i % I t?' i HONtfiOHilt» (druk) iz papirja, pisaao in gladko, p»pira ito špago, ookle in žileme i a asnjate šditsike za podplate ¡razpošilja na debelo in drobno po najnižji ceni veletrgovina 928 U 3TER 4ECKI* Celje. Vzici in cenili se let» ne razpošilja. mi Od c. kr. urada za ljudsko prehrano legitimiran nakupovaleč KAREL ROBAUS, Maribor, Koroška cesta št. 24. kupuje vsako množino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno. Dovoljena za pošilja i je, z 'tat ^rt ni je prevoz dovoljen, ss preskrb jo Razprodaja posestva. i Del posestev, travniki, njive in vinogradi graščinskega veleposestva BRANE£ pri Ljutomera se bo po parcelah odprodal. Vpraša se pri graščinskem oskrbništvu Branek pri Ljutomeru. 980 ;»fmm. v- - rm IRIUUIJMWIII liWWWi anjesia). i| ... - vAIMKfflBffSÜ!*!*? ns ___ __1 ........ S)ce.;s> nt *» cü» k m & III 1 IIM IIWlllW 3 poscipixtiea ¥ r«g. zsfiU z ».eósn. zav. iif**5t?8il*Bfl> vl " mkeg» ia n obrestujejo: B&vsdne po 4'/«*/* proti trizcecedni odpovedi po 4V»Vo* Obresti se pripisujejo L kftphata ¿(it O.e.HAAiB.'^ i, jsauarja ia 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov deaar, ne da bi Be njih obreetovanje kaj prekinile Za c&laganj« po peitš co potat? ¿rauEi&o položni« (97.07S) e» respoiaga. Beaini davek plača posojilnica b&du. na vknjižbo sploh po B!/j°/oi a& vknjižbo in poroStvo po vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih vknjižbo dela posojilnica brezplačno, Btranka plača Ie kolk». f bo vsako sí'iáo in ietrtek od 0. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne icvsemSi praznike. V orodnih urah se sprejeta» Pffcla^ilfls» iff ja 1^ proiaji prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ia od 2. do 6. ure popoldne. G BOST Posoflinics ima tudi na razpolago domače hraKiln« nabiralmk«. -am - ■ ' m Si ' . : " i r -/..s hr ti »i S ^¡mS Iv W registrovama »«draga r Ti' r»f> fr?ry"'rt menice po a« »u^nvo listin is tekoči tečck pod «► _ ___ Prevxam^o se dolgovi pri drsgüs csraétfti ti prošnje na nodrijo es vkajrího te po«ojil«i93 hreipl«¿'i)o, tineka pAnA». «ta» ?s«90te» # KSUMeWft* ßtran SLOVK&SKS &OSPODAH. 29. novembra 1917. Ne Dozabite si nabaviti domačih mlinov (žrmlj), drobilnic, pa-rilnikov, žganjarskih kotlov, pljagov. rezalnic za repo, decimalnih tehtnic, žitnih čistilnic, kaker tudi vseh drugih poljedelskih strojev in orodij, katera se dobijo v obilni meri in po zmernih cenah pri tvrdki Maks Scklaminger trgovina s streji, Ljubno na Gornjem Štajerskem m (Leoben). Gena 1 stekleaice je K 120. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalaih in pohval nih piše«. F, Prti tj ti mastna lekarna »pri c. kr. orla« Maribor, Glavni trg št. 12, zraven rotovža. Zsle siilif^ l^pm »e V*m «aao sakvalim a tu ri»ckoeci!j1», Pripoiožaia mn svfojerejoem, nuj bi rabil« to cenjeno sita»Slo. s -s škrat se Vam lepo sskv&lua in prešini; pcžEjit» oi IS mUntie V»lespoltomi}«a Ivan Skorja»?, p. d. Teme!«, Srednja v«», p. h i», špecerijska to koionijalna trgovina k *upuje po najvišjih dnevnih cenab vsako množino pristne strdi, voska, kamne, janeža, vinskega kamna in suhih gob G za vlažao zemljo (apaeni preparat) prodaja Zagdruga v Račah 100 kg po 2 K 80 h. Vreče mera kupec sam poslati. Tega dušična tega gnojila se mora vzeti za oral najmar 500 kg. mmmmmmčm ■ Oepleno trsje, dveletno zelo močno 100 komadov 50 K, enoletao 100 komadov 45 K, šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja Anton Slodniak „Panorama-interna tionaJ" H&ribor, Orjaki trg 3t»v. 3, ara ven gostilne „k črne»: v oris" s» prigotefia na obilsn obisk. Odpito. cel dno. Vstopnina Si- v otroei 20 v. fredtta?» traja 25 misut. Vojni degedki iz vseh boj i 15, pokrajin* vseh dež«l celega sveta v ctranai veliiesti, sLkovite in to saične. Z» male denarja in mala isgnbo časa se vidi mnogs m,vm.l vos ti celega »veta. Kdor si enkrat ogled» „P&tK.iMne", pride sopet ker se redno nove predrtavo. Spo ob< i itt iz ežbani m »to p Kupim: Slivo v k o in posušeno sadje. Cene in množino na Franc Cvek Kamnik, Kranjsko. Prodajam tudi brinovo OlJ0:____________974 Zveza jugoslovanskih železničarjev, podruini C» JU fHaribor sklicuje izredni občni zbor na nedeljo dne 9. grudna t. 1. ob I. uri popoldan v Narodni dom v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora B. Sprememba podružničnih pravil. 4. Slučajnosti. 1000 ODBOR. Slot?, agodovliaáksigs draátva, Madboí, Koroška casta 10. ferqjte ¡sassj vse agodoviaalt© m¡¿tents KWM-^tMWBIMMBgnM KWIIWI ¡í trtnar 828 »oSta: JUEŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, t Kupim lameiki in t» I„ J zdravilno in aamizne lisio TOdO ose°T.",Ä ' p9 GsiStanJ, Koroško Kupim 3 V K OYO OGLJE m !> I od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Ta v čer, trgovec z ogljem in drvami. trst,. ¥¡» S* Isssissris 3* M zmožni obeh deželnih jezikov se sprejmejo za okraj Rogatec s stalno plačo. Pismene in ust-mese ponudbe se pošljejo na pisarno okrajnega vodstva c. in kr. avstr, voj. vdov. in sirot, sklada, odd. vojno zavarovanje. Ptuj, miroritski samo stan. sto Skisje peruti in perja z ali brez trdega in stranskega perja (kjer mogoče tudi srednje glavno pero) kupuje vsako množino l tovarna krtač Mayr v Steyr ju na Gornje jj Avstrijskem (Mosse is i ss>« rasiov i» ti ¿i % ca j v deblih in vejah od 10 cm. debe&e^ naprej kupi po najvišji ceni e?» Julij iia P@lxeli v i ffer za 4 vinogradna posestva, istočasno gozdni čuvaj, oženjen ali samski, se takoj sprejme pri graščinskem oskrbništvu Domova, p. Moš-kanjci pri Ptuju. m Izmed umetnik gnojil se dobi sedaj samo labirajte m sešite gobe fjurčke)! sako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega o'ja, Kupi in plača po najvišji ceni: A M. RANT, KUAN J (Kranjsko) rva exportn* tvrdka deželrsib i« g^i.dnih pridelke». OBebno lep K&služek se ipri atbirt-ujn, in sušenju grob 7g: Kalijeie soli tudi v spomladi ne bo. Sd r raiti Lajnit, naj taki j pise na! FR. MULEC GRHQECe Fe§ix Dahfipi^s C. Sprejemajo se samo naročila na celi vpgon. Navedite sKrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov ! 961 Ponudite na metercent: Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smre kovo Skorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vteko Vabiš* veletržec, Ža?ec, Južnoštajersko. Izdajatelj to natožnlk: Katoližkn tisknvzfl H^fflm. HRgir.ctxd uraaUilífei Ezaaia tZaboL \ N-vjpri rčcteje st zahvalinjemo > «&m, ki no »sm iikazsli sažntja «b smrti nepozubue seprog«. oziroma mater;, hiere ia s^sire, gospe t, rw Piianift, ter za obilno adjlažbi aa ojeai zadaji poti, posebno pa proč. duhovščini o kr. oadžop-nijfj v Š«artaim, peTskemo zbora šm&rtiiHke-mn, vsem aorodaiko a, zaanc im, pr jataljem in sosedom. Legen pri Sloveojgrsfiea, dae 21. novembra 19? 7. Globoko žalujoči rolbini Fraac Stermčnik vlgo Javšnik v Ls-ina, Jožef i« Marija Požaraik vlgo Torič ik v Golavabaki. ioos Potrtim in prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša predobra mati in babica, gospa 1 po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, dne 17. nov. 1917 ob 10. uri zvečer v 80. letu mirno v Gospodu zaspa'a Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 20. nov. 1917 ob 10. uri pred-poldne od hiše žalosti v župnijsko cerkev in potem na pokopališče, kjer se je truplo položilo v rodbinski grob. Zadušnice so se brale v sredo, dne 21. nov. 1917 ob 7. uri zjutraj. Sv. Marjeta pri Ptuja, ine 21 nov. 1.1. Raza Miki, roj Mihelčli. N«?a Miki, roj. TrstsnlaV einahi o»g«silr, Slavke, Aniei, Marta Vladimir, Ha, vuaki. Alojzij Miki ptsentnik, Fraac Miki trgover, in posestaik Iva- Miki «. kr. aai»oro4«ik, slnnvi. 1012 Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. y