g Številka delegatska Narodna in univerzitetna njižnica - matična sl. \r jaška 1 000 LJUBLJANA • . tuna 1. SEPTEMBER 1978 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE v llfeSSi , ^ 1P :~v. - - -■ « , USTVARJALNO IN KRITIČNO Bilo je pred štirimi leti. Prve delegatske volitve so minile in uredniški odbor Naše skupnosti je dobil z novimi nalogami novega poleta. Delegatske tribune še ni bilo, potreba po njej pa se je kaj kmalu pokazala - najbrž zelo razumljivo tam, kjer je že bilo vtečeno informativno - komunikativno delovanje v občini, tj. v Naši skupnosti. Septembra 1974 smo na notranjih straneh Naše skupnosti že predložili delegatom in vsem občanom Delegatsko tribuno. Da, tribuno! Pričakovali smo namreč, da bo stvar stekla kot po maslu in sistem komuniciranja da bo zaživel v obojestranski smeri. Danes, po štirih letih, lahko ugotavljamo, da je opravljeno precejšnje delo, da pa gaje prav toliko ali še več pred nami. Delegatska tribuna je že vklesana v delo skupščine občine in brez Delegatske tribune si skoraj ne moremo več misliti njenih sej. Domala ne-zorana pa je še ostala ledina skupščin SIS skupščinskega sistema. Le načeto je tudi delegatsko komuniciranje, nedorečen je odgovor: koliko integralnih besedil naj bo v Delegatski tribuni in kaj vse posredovati le v strnjenih povzetkih. Pa nove naloge? Prvi uredniški odbor Delegatske tribune jih je že ugotovil in se tudi spoprijel z njimi. Pri tem najbrž ne bo šlo brez tesnejšega sodelovanja z uredniškim odborom Naše skupnosti. V zadnjih letih smo se namreč v Naši skupnosti sistematično lotevali tudi delegatskega gradiva. Včasih bolj, včasih manj uspešno. Končno se je uredniŠd odbor Naše skupnosti odločil posebno se posvetiti temu področju. Predvsem na 2. strani Naše skupnosti se že nekaj časa pojavljajo napovedi, povzetki in tudi že ocene, kar vse naj prispeva delegacijam in delegatom k jasnejšim in tvomejšim odločitvam. Vse zahteva svoj čas. Kaže, da je delo, ki se mu zavzeto posveča član uredniStega odbora Naše skupnosti, vredno nadaljnje pozornosti in zgleda drugim. Kajti Delegatska tribuna bo najbrž morala še objavljati integralna besedila odlokov, sklepov ipd., izvršni svet bo še poglobil angažirana svoja stališča do gradiv za skupščino, delegatska baza pa bo morala napraviti svoje tudi v smeri komuniciranja. Za to bodo poskrbele tudi družbenopolitične organizacije in delegate usposobile. Za to bodo morala poskrbeti tudi sredstva javnega obveščanja, med katerimi imata Delegatska tribuna in Naša dcupnost svoje mesto. Dajati bosta morala kratka, ja^na, razumljiva in pravočasna gradiva, ki naj spodbujajo delegate k ustvarjalnemu razmišljanju in sklepanju. Ustvarjalen pomeni biti tudi kritičen. Naša skupnost je odprta družbeno angažirani kritiki, delegat naj to izkoristi in brusi v Naši skupnosti svoje poglede na probleme, ki ga prizadevajo kot občana in delovnega človeka. Seznanjen z gradivom iz Delegatske tribune pa družbenopolitično prečiščen prek Naše skupnosti se bo ustvarjalno vključil v delo delegacije in ta v delo skupščine, katere tvorni del naj bo. Tako - pa najbrž obogateni še z drugimi spoznanji - bomo lahko konec drugega delegatskega mandata ugotavljali nadaljnje korake k cilju, ki se mu vztrajno bližamo: k družbi svobodnih, ustvarjalnih ljudi samoupravne socialistične neuvrščene SFRJ. Milan PRITEKEL! glavni in odgovorni urednik Naše skupnosti GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE r POROČILO o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. julij 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje (neurje s točo) Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 11. *)! dne 20. julija 1978 imenoval k Občinski štab za odpravo posledic neurja v naslednji sestavi: Miro DEŠMAN, član IS in načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve ing. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo ^ Ou&n PIRC, Komunalna interesna skupnost občine Ljubljana Ivan ROME, Volavje — KS Besnica Franc HROVAT, Laze - KS Dolsko in Andrija VLAHOVIČ - KS Zalog ter Komisijo za ocenitev Scode, ki jo je kmetovalcem na območju ?očine Ljubljana Moste-Polje povzročilo neurje s točo dne 13. julija 1978, v naslednji sestavi: |ng. Tatjana BRUMAT, Kmetijska zadruga TZO Dobrunje *ng. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo SOb Ljubljana Moste-Polje Stane BRATUN, Vnajnarje - KS Besnica Alojz SKUBIC, Prežganje 12-KS Besnica Miha GODEC, Dolsko 44 - KS Dolsko in Ivan JANČAR, Zaloška 329 - KS Zalog. 1 škoda na področju kmetijstva Močno neurje s točo in viharjem je dne 13. 7. 1978 v večernih urah prizadelo nekatera območja občine Ljubljana Moste-Polje. ^ujbolj so bili prizadeti kmetijski posevki in sadno drevje. Toča je 6l‘a v najbolj neugodnem času, saj nobena od poljedelskih kultur in ^dja še ni bila pospravljena. k Toča, ki je katastrofalno prizadela KS Besnico, KS Dolsko in pS Zalog, je v KS Besnici prizadela naslednje vasi: Vnajnarje, ^?erje, Janče, Volavje, Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Tre-Deljevo, Mali vrh in Ravno Brdo. V KS Dolsko so prizadete vasi: Kamnica, Petelinje in Dolsko-^Padni del. V KS Zalog so prizadete vasi Podgrad in v bližini Gostince. , Po sklepu izvršnega sveta skupščine občine so komisije stro-°vno ocenile škodo na prizadetem območju. Kriteriji za Strjevanje škode so bili enotni. Odstotek škode na posameznem P°sebku ali sadju je presodila komisija na licu mesta. Pridelke na posevkih in sadnem drevju smo določili enotno, Prav tako so bile enotno določene cene za pridelke. Ocenjena škoda na kmetijskih pridelkih je naslednja: o o M K N 43 •ti O K) « C-g -p • A ta td -H ■d ti to i PU ti to n to u ^r ti to TD rH > O -P 0 hO 1 h> 0 p 0 CP s p < A i >to 6 A ® e ® H ® N CO s: g i A*" E •H S £ to N to ti •ri ti to TD rH Š -p o bO 9 ® ti 'p C A P hd c/2 >to E P< to ti to rH 1 O p o hO ti to ti p A •a! p A M m m W Bt 8 £ i j gg gs k m >03 O o K 11 >03 K H H g S to O S !• p> | SKUPAJ i Sl 1 1 i 22 j GRADNJE garaž. gosp pos.ostale i d- H 1 1 i d- H y . . ft NJO § ■8°. > -P • 1 «* s s s. • 00 1 1 i 00 i h G CD CD TD P.D m 9 i 1 1 1 i - gg •o H M Si >00 E P« a> g tfD t) g 1 6 rezervati neugotovljeno SKUPAJ Sen is gl « Ul < is NI l~) § e i P 8 O rH co CVJ 1 H H H OJ CvJ OJ rH H & KV KV CA l in R »TONA1NA OPREMLJENOST STANOVANJSKIH OBJ EK 5RAJENIH BREZ DOVOLJENJ 'S ® 5 s S1 2 S5§* d" lA i 1 VO cu O rH KV Sl CVJ iR H 1 CVJ (A vodovod1 elektr. k analiz 1 i 1 H 1 1 i i l VO rH ► NV 1 l • 1 1 i 1 CVJ 1 o- H 1 3 «f5 S § f. KRAJEVNA SKUPNOST BIZOVIK HRUŠICA-FUŽINE JARŠE KODELJEVO g 8 s POLJE ŠMARTNO OB SAVI ŠTEFANJEK O NAS. a s s 1 ZADOBROVA-SNEBER. I j ZALOG ZELENA JAMA SKUPAJ t- P i i k vA CVJ 00 vc IN KV i lAJ 3 H H H U d* rH OJ KV i CA H , SR KV t> o K\ LA in CVJ rH ■d KV rH ”1 co rH s VO o rH 1 78 VRSTA NEDOVOLJENE GRADNJE 0.6 8-3 bO+3 8? &8 M P. CVJ CVJ i oo VO d- VO i d* i ■* rH O rH •d rH rH i 3 CVJ CN rH rH 1 H rH — • • M & s°. n.ti p • 04 N tti *H ^ n —— (A 00 o 1 ■ KV H I KV rH i d- H CA OJ H OO o KV H Ču rH 3 i rH 1 CO rH |fi ti O d *o P P til O s 00 0 j H i I rd KV A- 1 H i KV KV rH lA 00 rH d- H CVJ 1 d- cn tn rH CvJ lA 00 , Sl gg • A 3 m* O ti ti * X0 1 p. e g 1 ^ © M 5 $ g s - 3 ? \ * N a s -čr- ti © TD 1 1 ti *< p p M CO >00 i A © g 1 ^ © N g S E £ •H rt i M © ti O G © T3 H 5 -p o 60 3 ti h> < (h P M C0 >to E A © C © rH © ta co X S E £ •H I © M © ti 0 ti © •o 1 p Si g c ►-a - Pl p M CO KO i A ti’ g •3 N g g E £ •H P E © ta © ti ti © TJ rH S g, g ti *■» H «; 8 Pi | p j M to i i ta H -h. g i I TABELA IV: GRADBENA FAZA NEDOVOLJENIH GRADENJ SP • to p • P. N (ti -rl A • SKUPAJ i H tA ru 12 fA K 10 iR rH rA 10 Hj’ O 1 m | h! "1 ^ j (N | ; i J '-•i tv m ir H .V ■ H rA CTN tn ra 00 IN VRSTA OBJEKTA stanov* adapt.nadLz garaž * gospi objekti priz.steob pos.ostala ■ H • rH H i ru d- rH i rH 1 CM i rH m tn S i i ■ H rH i O- CM re H | i ■ K\ i rH i lA 1 cr> i rH d- m rA tO n ai i i CM rA rH i H H rH 00 ji rH i i • rH O H rA LA H 4- rA rA rH OJ lA fA OJ LA OJ Rr 10 n 1 & i rA CM co O' rA rH OJ rA f | 1 : GRADBENA PAZA H H H H H > H > 62 cd S: >oo GhC 03 MU ti 05 C (D TD H Š -p o to 3 H > P a) § >o g M a5 § TD 1 ■P O hD ti Q> C p « ra , H H H H H £ > 62* o5 § >o g m «5 C 0) TD rH g S hO S •-3 ! s ra KRAJEVNA SKUPNOST ■< BE l| if g > 9 tSl N . 3 S i l CM i CM rH - i i . = i 1 £ cti g >o ti S (ti ti <1> TD s p o hO ti 0) ti E i A H H H H H > H • > e > H (ti S >o i j f • p o g s Ž 1 H H* 3 £ > i Cti g >o g m | neugotpvljena S KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB SAVI ŠTEPANJSK0 NASELJE 1 M i 3 -9 t o o, M M .1 Č> > 5 5 u K /5 z S _ v 2 n 'i o u a « ) ti E S 00 =h u n > D O !3 M Z 5 y e H w S m 5 T~ o o) n M in co i »i co i i i 00 < • *H BS q ® e -o rO m® l i i 1 i i i • i < K S I | ! • H *xi H H H > H > P S H) 8 X neugotovljena SKUPAJ i| i 'ti (ti li 63 t"3 2 UD Č2 x § > s i£ ;4 . 5 w « K Is § S (.) ^ 53 i? .c rd r?x> >Q fl 2 gs Is <0 H | M m s i w o 2 w o s g g o t pš m v) s g B$ c ai s £ U1 O fi 5 « 5 O C' m co m rH r* \D 2 v n 10 'O S i « 00 N eo w r-< rH (3 < M > 5 3 6 3 II II II H II I -HI II II II II II II II II U M II H II II n n n -< i' M I' II <* co II II II II II II II II ,—^1 II . II S j! tl .11 II J § I (J n n § a ii Si u 3 o 10 > H CO m s gradben? 7.J5TA C3JEKJA rajfeuia s onost fa~c stanov, počit, adaptacije ostalo S KUPA J objekti bišice I | rN ^ ^ | W r)< II II II II in n ^ f-< n h n i w m jj 70 2 1 1 3 5 6 1 II jj S j! N W N « N |' J5 2 II II 65 1 1 1 1 T-l I ft c\‘ rt i-< CV r4 1 1 { II ii n n M h- '1 <1 1-f CV Z) CV | r—4 CV 'J , II II h- II ri II II i n m IV v VI končano neugotovl j. Skupaj I II III rv v VI končano neugotov. Sku3a| I II III IV V VI končano neurctov. Skupaj I II III IV V VI končano neugotov. II II II II •M-, II a' n §■ s & M ti n n n ZA DVOR DOLSKO KLOPCE BESNICA a m •-> 2 > O 2 5 ti H (Z) O £ ti 3» 2 ti E o < 3 < 5 8 o 2 (0 h H 2 M !-> Č O N > 8 ti M 5 o 8 < H skupaj 25 7 11 24 17 II II II § i X E II 11 1 1 j N & 0) is 8« o 20 7 6 9 17 £ ' ! •—< 'tl 8=P 1 oX rarara ttl> C1** r-. CO 1 Os 1 j + (0 ti E o Sr cv cv 1 1 1 'f 1 H S 3 1 3 > e> 1 1 < § h 1 1 0) cv ^4 —L, l 1 ■s, 1 < i •g,'« ra’ u 1 1 > 3 s S. > C (0 o 5 ^ CN <0 » 1 5 « 3 > C 1 1 1 to" i , 1 1 1 1 1 1 <0 I <0 H fcu DOLSKO KLOPCE ZADVOR LIPOGLAV BESNICA SKUPAJ < K o 5 o 3s > o O v ' 1 A 2 i c3 rj X > O |y >t j p l^,u g o 5Š V) O -ž O ni >N tO to O O a) oj a N TJ (0 C * to ■S >*n | ts ^ if o >25 9 to •S» pc N 3 to« ^ .ti * H >s .2 ,£ ra ra JI *-) PC i (Ni rH t-h tO O'' co cc h p) n y ^ CC Tp co I rC H CO H *rH I-rj O- ?H 5 .35 > N N S 3 = e y. co 0 • ra ,* D > 1 « S S lili to E .«0 to .s O 0) > jO Hilli N N ITI P ^ J s ji < a« D Vi »n ‘to m M H H CO P i i ° | | r-< rH | | PO I I I ri | 1 | | rH | 02 rH I I rH n \ I • : | H ^ N | I <0 rH j.- O o O § o ki c _ ^ M O tl h(53u>> i C > 5 8 a. 3 « O' PREDLOG POROČILO o odpravljanju barakarskih naselij v občini Ljubljana Moste-Polje X__________________________________J Dne 1. marca 1977 ob 9. uri v barakarskem naselju v Zeleni jami (Tovarniška 14) izbruhnil požar. Ob 12. uri istega dne se je na izredni seji sestalo občinsko vodstvo: Izvršni svet, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter štab za odpravo barakarskih naselij. S tem dnem se je v občini pričela organizirana akcija za odpravo barakarskih naselij. V mesecu aprilu smo v Ljubljani podpisali družbeni dogovor o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije. V skladu s tem dogovorom jelzvršni svet v mesecu maju izvedel popis vseh barak v občini in je stanje bilo naslednje: naslov naselja št. oz. stan. enot gospodinjstev štev. preb. od tega otrok Zg. Kašelj 119 In 123 90 245 57 Zg. Kašelj 49 a barake 7 23 8 Zg. Kašelj 49 a prikolice 33 83 17 Tovarniška 41 5 20 10 Tovarniška 14 (SAP -ovo dvorišče) 2 3 Agrokombinatska 7,8 2 5 1 Cesta v prod št. 9 2 7 3 Sneberska 111 5 10 2 Sneberska 133 6 18 5 litijska 81 2 3 - Litijska (gramoznica ( 2 6 2 Šmartinska 156 "Žito" 21 71 28 S K U ,P A J » 177 494 133 V mesecu juliju 1977 smo začeli graditi 92 stanovanjskih enot v soseski MS 8/4 Zg. Kašelj za potrebe barakarskih naselij. Do trenutka ko to poročamo smo v to naselje že preselili 77 družin in sicer: " barakarsko naselje Zg. Kašelj 49 a barake in prikolice-40 družin " barakarsko naselje Ob Kašeljskem mostu - 32 družin " barakarsko naselje Tovarniška 41 — 5 družin Vsem občanom, ki smo jim dodelili nadomestna stanovanja, šoto odstranili barake, kakor tudi tistim občanom, ki so se preselili v barake po maju 1977. (22 barak). , Do konca septembra tega leta bomo v celoti sanirali barake v barakarskem naselju Ob Kašeljskem mostu tako, da bomo potem bfleli v občini Ljubljana Moste-Polje 41 barak. Trenutno je najbolj pereče barakarsko naselje „Ob Žitu“. V tem naselju namreč živi 21 družin in je naselje zaradi nesnage nevarno celotno Ljubljano. Zaradi nesnage, ki se zbira lahko pride do okužbe talnih voda, ki imajo smer gibanja proti črpališču v Hrastju. n>leg tega pa tako naselje nikakor ne sodi zraven živilskega kombinata. , Menimo, da bo potrebno z organizirano akcijo odstranjevanja b^rak v občini, nadaljevati, pri tem pa bo potrebno upoštevati *asti naslednje: • Preprečiti je treba vsako novo nastajanje barak oz. jih sproti 5 odstranjevati *• Delovne organizacije morajo upoštevati določila samoupravnega . sporazuma o minimalnih pogojih zaposlovanja • Krajevne skupnosti naj nadzirajo nastajanje barak in pravočasno obveščajo pristojne organe Obstoječe normativne akte za dodeljevanje stanovanj je po-. trebno prilagoditi občini oz. mestu Bolj ekonomično je potrebno izkoriščati amortizacije, ki se steka od najemnin (1.500.000,00 din neizkoriščenih) Občinski štab za odpravo barakarskih naselij Z "“'N Na podlagi 186. in 237. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Ust SRS itev. 2/78) je Skupščina občine - Ljubljana Moste-Polje na srii zbora združenega dela dne..., seji zbora krajevnih skupnost dne______in seji družbenopolitičnega zbora dne ... sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloke o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje x_________________________________________________________ 1. člen Odlok te spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 39/74,12/76 in 18/76) se spremeni in dopolni tako, kot sledi: 2. člen Drugi člen se dopolni tako, da se I. točki doda nova podtočka 5, katere besedilo glasi: „3. Oddelek za ljudsko obrambo**, in II. točki se podtočki 2 spremeni besedilo kot glasi: „2 Služba za kadrovske zadeve**. 3. člen Četrti člen se dopolni tako, da se za peto alinejo dodata novi alineji 6 in 7, katerih besedilo glasi: - ..opravlja dela in naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov., izpopolnjevanjem delovnih metod in napredkom dela ter racionalno notranjo organizacijo dela upravnih organov, - izvaja kadrovsko politiko upravnih organov, ureja delovna razmerja, samoupravne in druge notranje odnose, strokovno in družbenopolitično izobraževanje, pripravlja samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte delovnih skupnosti upravnih organov". Sedanje alineje 6, 7, 8 in 9 se spremenijo v 8, 9,10 in 11. alinejo 4. člen Za sedmim členom se doda nov 7 a člen, katerega besedilo glasi: - opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe razen tistih zadev in pristojnosti, ki jih je občina poverila mestu Ljubljana; - Skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine; - skrbi za obrambni načrt občine, nudi strokovno pomoč in opravlja nadzor pri izdelavi obrambnih načrtov UO, delovnih, samoupravnih in drugih organizacij in skupnosti, skrbi za medsebojno usklajenost načrtov; - Zagotavlja izvajanje obrambnih priprav na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v skladu z določenimi osnovami priprav gospodarstva in družbenih dejavnosti za funkcioniranje v vojni, njihovimi vojnimi nalogami in svojimi načrti za obrambo; - organizira in usmerja opremljanje in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite; - zbira in pripravlja gradivo iz svojega delovnega področja za svet za Ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Izvršni svet in se pri delu ravna po stališčih in smernicah teh organov; - sodeluje z občinskim štabom za civilno zaščito, upravnimi in drugimi organi in organizacijami v občini in jim nudi pomoč pri delu; - sodeluje s pristojnimi občinskimi, mestnimi in republiškimi organi za teritorialno obrambo; - opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe ter sklepov in stališč sveta za Ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje; predlog — Organizira in pripravlja zveze, ki so pomembne za ljudsko obrambo. 5. člen V devetem členu se v nazivu črta besedilo „in organizacijske** tako, da se v celoti naziv službe glasi: „Služba za kadrovske zadeve**. V istem členu se črta celotna peta alineja, sedanja šesta alineja pa postane peta. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Na pobudo izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi novo začrtane organizacije upravnih organov, ki se oblikuje na osnovi zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu (Uradni list SFRJ št. 23/78) je strokovna služba v oddelku! za splošne zadeve in skupne službe pripravila Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. S spremembo odloka v 4. in 9. členu se prenese izvajanje del in nalog v zvezi z opravljanjem strokovnih in drugih nalog s področja kadrovsko organizacijskih zadev, samoupravnih in drugih notranjih medsebojnih odnosov ter pripravljanjem samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov iz pristojnosti službe za kadrovske in organizacijske zadeve v pristojnost oddelka za splošne zadeve in skupne službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Z dopolnitvijo odloka v 7. a členu pa se na novo ustanovi kot temeljni upravni organ - oddelek za ljudsko obrambo. Na podlagi določil zakona o ljudski obrambi (Uradni list štev. 23/76-SRS) opravlja vsa upravna in strokovna opravila s področja ljudske obrambe upravni organ za ljudsko obrambo, ki ima status temeljnega upravnega organa. Ta organ sodeluje in vzpostavlja vezo med občinskim štabom za teritorialno obrambo, upravnimi in drugimi organi in organizacijami v občini, mestu in republiki. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste Polje je na svoji 12. seji dne 15/8-1978 obravnaval predlog odloka in zaradi nujnosti izvajanja določil sprememb in dopolnitev odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov predlaga skupščini občine sprejem tega predpisa po skrajšanem (enofaznem) postopku. ----------------------------------------------------- -S Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 12. seji dne 1 S. avgusta 1978 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme v predloženem besedilu Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Služba za kadrovske zadeve, Oddelek za ljudsko obrambo) in predlaga skupščini občine, da zaradi nujnosti izvajanja določil sprememb in dopolnitev navedenega odloka odlok sprejme po enofaznem postopku. <___________________________________________________J Z —----------\ V zvezi s 4. in 9. členom Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77); 3. odstavkom 12. člena Zakona o pravnem položaju verdtih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76 in na osnovi 187. in 188. člena statuta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) seji zbora združenega dela, dne... na.........seji zbora krajevnih skupnosti, dne.- ....in na seji družbenopolitičnega zbora, dne.. sprejela ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje l_________________________________________J 1. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka. 2. člen Na pokopališčih na območju občine Ljubljana Moste-Polje se opravljajo: a. žarni pogrebi b. zemeljski pogrebi O pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba. 3. člen Na poslednjo voljo pokojnika, na zahtevo ožjih svojcev ali naročnika pogreba, se lahko opravi poslovitev v ožjem krogu. 4. člen Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovni predstavnik družbene skupnosti. Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, skupnosti ali delovnih skupnosti. 5. člen Od pokojnika se poslovi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo. 6. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti sporni11 pokojnika je zagotovljeno, da ji lahko nemoteno prisostvujejo v skladu z določili tega odloka. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu sami ali kot zastopniki organizacij in skupnosti. 7. člen Pogrebne svečanosti organizira upravljalec pokopališča, ki J® dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebiva* in organizacijo, v kateri je pokojnik bil nazadinje v delovnem razmerju. 8. člen Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije ter skupnosti lahko ob smrti občana imenujejo poseben pogrebni odbor, k* odloči o organizaciji pogreba in komemoracijah v skupnostih, v katerih je pokojnik prebival in deloval. 9. člen Upravljalec pokopališča je dolžan pristojni občinski skupščin* predložiti pravilnik, ki podrobneje ureja organizacijo in potek pogrebne svečanosti v dveh mesecih od dne, ko začne veljati ta odlok. 10. člen Pri organizaciji pogrebnih svečanosti se lahko uporabljajo pra' vilniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki predvidevaj0 dodatne pogrebne svečanosti za svoje umrle člane, v kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka. 11. člen Na Centralnem pokopališču Žale se opravijo pogrebne svečanosti v poslovilni dvorani in sledi žarni ali zemeljski pogreb. a. Pri žarnih pogrebih se pogrebne svečanosti zaključijo v poslovilni dvorani in krsto s pokojnikom odpeljejo v upepelitev. Po upepelitvi položi upravljalec pokopališča ob prisotnosti ožjih svojcev ali naročnika pogreba žaro s pepelom, ki je opremljena z osebnimi podatki na kraj, kije sporazumno določen med njimi. Na posebno željo pokojnika ima upravljalec pokopališča pravico raztresti pepel v spominskem parku na Žalah. V spomin na pokojnika lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo. b. Pri zemeljskih pogrebih se po končanih pogrebnih svečanostih razvije pogrebni sprevod v skladu z določili 13. člena in zaključi pogrebna svečanost kot to določa 14. člen tega odloka. 12. člen Pogrebne svečanosti na drugih pokopališčih se pričnejo z mesta, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi navadami. 13. člen , Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti: Na čelu je nacionalna zastava z žalnim trakom oziroma črna zastava, za njo se razvrstijo še druge zastave in prapori, pevci, nosilci javnih odlikovanj in drugih javnih priznanj; vencev; predstavniki verske skupnosti s svojimi simboli se razporedijo neposredno pred Pogrebni voziček s krsto, sledijo svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba. 14. člen Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrste ob grobu. Krsto s pokojnikom spustijo v grob. Po minuti molka, poklonitvi zastave, drugih zastav in praporov se pogrebna svečanost konča. Ob grobu se lahko opravi del pogrebnih svečanosti. Najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti mora upravljalec pokopališča grob zasuti. 15. člen Za enote JLA in Milice, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov veljajo Pravila JLA in Milice. 16. člen . Cc sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, katera izstreli častno salvo kot ^dnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost udeležencev pogrebne svečanosti, za kar je odgovoren Poveljnik oziroma vodja enote v skladu s predpisi. 17. člen Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za Prekršek pravna oseba, ki: *• Ne poskrbi za pravilno organizacijo pogrebne svečanosti v skladu s 7. členom. 18. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se kaznuje po-^meznik.ki: U Se ne pokorava navodilom vodje pogreba, ki je odgovoren za nemoten potek pogrebne svečanosti (člen 13.). Vodja enote oziroma poveljnik, ki pri streljanju častne salve ravna v nasprotju z določili 16. člena. 19. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve Pristojni upravni organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE. Marjan Moškrič, 1 j. OBRAZLOŽITEV Pogrebne svečanosti na območiu občine Ljubljana Moste-Polje urejamo z odlokom, katerega sprejem pogojuje tudi nova upepe-Ijevalnica, prva v Sloveniji, ki bo letos pričela obratovati. Pogrebne svečanosti so se v preteklosti organizirale na načine, prilagojene običajem, ki so pogosto nasprotovali načelu enotne poslovitve od pokojnika, načelu enakovrednega sodelovanja vseh udeležencev pogrebnih svečanosti, predvsem pa naši skupni želji in potrebi, da se družba od vsakega pokojnika poslovi. Odlok želi prav te elemente vnesti v organizacijo pogrebne svečanosti, ki ima povsem pietetni značaj in vse tiste novosti, ki nastajajo z gradnjo poslovilnih objektov na Žalah. O pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, če te ni pa želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba. Od vsakega pokojnika se poslovi predstavnik družbene skupnosti, to je njegov soobčan, sodelavec ali drugi, enako - razen, če gre za pogreb v ožjem krogu. Pod pojmom ožji krog podrazumevamo vse tiste prisotne, ki se od pokojnika poslovijo ne da bi bik o tem v naprej obveščena širša javnost. To so lahko njegovi svojci, prijatelji, sodelavci in drugi, kakor je pač želja tistega, ki o tem odloča. Ob tej priliki se lahko popolnoma opustijo vse pogrebne svečanosti. Naša želja je, da se od pokojnika poslavljamo tudi na komemorativ-nih svečanostih v tistih skupnostih, v katerih je pokojnik bival in deloval. Gradnja novih poslovilnih objektov na Žalah prinaša s seboj novosti, ki bodo imele vpliv na naše že ustaljene navade in običaje: - praviloma so pogrebne svečanosti predvidene pred upepeljitvijo; - žaro s pepelom, ki bo natančno opremljena z osebnimi podatki, bo upravljalec pokopališča položil na med njimi dogovorjeno mesto; - na poslednjo voljo pokojnika se lahko raztrosi njegov pepel na posebnem delu novega spominskega parka na Žalah. To je tehnični postopek, ki ga mora opraviti zato usposobljen delavec, lahko tudi ob prisotnosti ožjih svojcev ali naročnika pogreba; - s porastom upepelitev bomo vse več grobnih polj lahko spreminjali v spominski park. Ob tej priliki se vpeljuje nov običaj, da lahko naročnik pogreba zasadi spominsko drevo v tem parku. - ob vsakem pogrebu bomo vzpodbujali, da se namesto vencev ali cvetja na grob, nameni volilo socialnim, zdravstvenim in drugim ustanovam. Te novosti veljajo za vsa pokopališča, zaenkrat pa so samo na Žalah dani pogoji, da se tretja in četrta alineja tudi v praksi izvede. Posebno vlogo pri organizaciji pogrebne svečanosti imata upravljalec pokopališča in vodja pogreba. Upravljalec pokopališča je v celoti odgovoren za nemoteno organizacijo in potek pogrebne svečanosti, vodja pogreba je odgovoren za potek potrebne svečanosti. Za pokopališča, ki jih upravlja TOZD Žale vemo, da je vodja pogreba njihov delavec medtem, ko mora vodjo pogreba za pokopališča, ki jih upravlja krajevna skupnost, določiti sama krajevna skupnost. Zaradi različnih krajevnih navad in objektivnih pogojev, ta odlok nalaga upravljalcem pokopališč dolžnost, da izdelajo pravilnike, ki bodo podrobneje urejali organizacijo in potek pogrebnih svečanosti. Njihova prednost bo v tem, da bodo za vsako pokopališče na samoupravno dogovorjeni način uveljavili tiste specifičnosti, ki ga delajo različnega od drugih obenem pa zadostili tudi določbam odloka. TOZD Žale pravilnik sprejema v sporazumu s tistimi krajevnimi skupnostmi, katerih upravljalec pokopališč je. BELEŽKE: PREDLOG < — - "> Na podlagi 4. odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS štev. 18/74 in 14/77) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.......in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela SKLEP o potrditvi statuta Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje x____________________________________________ 1 Potrdi se statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje s tem, da se besedilo uvoda, 91. in 124. člena statuta uskladi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva v smislu navodil izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 15/8—19787 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Ljubljana dne...... SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Določila zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS štJ8/74 in 14/77) določajo, da sta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in statut skupnosti sprejeta, ko ju potrdi tudi skupščina občine. V skladu z zgornjimi določili zakona je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrdila samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo s sklepom, ki ga je sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1975. Zakon pa tudi določa, da mora skupnost v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti s statutom natančneje določiti način volitev delegatov skupščine skupnosti otroškega varstva, organizacijo skupnosti otroškega varstva, pristojnost njenih organov, odgovornost delegatov skupščine skupnosti ter način opravljanja strokovnih nalog in zadev skupnosti. Statut skupnosti pa je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in potrdi skupščina občine. Skupščina skupnosti je statut sprejela na seji obeh zborov dne 26/5-1978. V skladu z zgornjimi navedbami je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 15/8-78 obravnaval statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje in ga predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev v predloženem gradivu z naslednjimi pripombami, ki so že vgrajene v priloženo besedilo statuta. 1. V 4. vrsti uvoda statuta je bilo potrebno črtati besedilo: „6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik" ter namesto tega besedila vstaviti naslednje besedilo: „V 15. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občine Ljubljana Moste-Polje. “ 2. V 91. členu se je dodalo novi alineji: - prispevki staršev v sorazmerju s svojimi dohodki ter gmotnimi možnostmi v obliki neposrednega prispevka k stroškom za dnevno varstvo otrok, - prispevki vojaških oseb v aktivni službi JLA na območju SR Slovenije za dnevno varstvo otrok. 3. V 124. členu statuta se je besedilo , ... potrdil pa ga je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje“ črtal in se nadomestil z novim besedilom, ki se glasi: „in potrdila skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne............... in zbora krajevnih skupnosti dne.............“ Na podlagi 53.. 61. in 70. člena Ustave SR Slovenije (Uradni list SRS 6/74), določil Zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS štev. 18/74), Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, štev. 53/76) in 15. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev z ločenim glasovanjem dne 26/5—1978 sprejela naslednji STATUT Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje x____________________________________________________ l. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena za občino Ljubljana Moste-Polje in deluje na njenem območju. V skupnosti se združujejo delavci v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih ter osebe, ki samostojno s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter prispevajo sredstva za družbeno vzgojo m varstvo otrok, starši in drugi občani, organizirani v krajevnih skupnostih in delavci temeljnih organizacij združenega dela, društvih io drugih organizacijah, ki izvajajo naloge družbene vzgoje in varstva otrok. 2. člen Skupnost in organi skupnosti delujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva, z ustavo, Zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, zakonom o združenem delu ter drugimi akti, izdanimi oa podlagi zakonov in po določilih tega statuta. Delo organov skupnosti je javno. 3. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odg vomostmi, ki jih ima po ustavi, zakonih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorm ter po tem statutu. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: „SKUPNOSj OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE' POLJE". Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1 5. člen Skupnost se zaradi skupnih potreb in interesov na območju mesta Ljubljana s skupnostmi otroškega varstva občin Ljubhsu3 Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljublj ana-vič-Rudnik, Ljubljana-Šišk® povezuje v mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana. 6. člen Skupnosti iz petega člena s samoupravnimi sporazumi določajo Pomena in terjajo enotno, solidarnostno in vzajemno reševanje območju Ljubljane. 7. člen 9. člen p. o uiuz.oenegi varstva imun m " p-^mbnih za razvoj družbenega varstva otrok, kujejo in usklajujejo prizadevanja za razvoj otroškega varstva vseh družbenih dejavnikov, ki v občini izvajajo naloge družbenega varstva otrok in zainteresiranih občanov, - opravljajo druge naloge, ki so v korist otrokom. III. ORGANI SKUPNOSTI 13. člen i varstva sta: Skupnost se zaradi skupnih potreb in interesov za območje SR ■"0 veni j e združuje z drugimi skupnostmi otroškega varstva v Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bist-'|ene sestavine socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, usklajeni® programov na tem področju, zagotavljanja ukrepov in redstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakoprav-a58® odločanja s skupščino družbenopolitične skupnosti, se kupnost povezuje s skupnostjo socialnega skrbstva, skupnostjo l°nference delegacij za zaposlovanje, skupnostjo konference de-M pokojninsko invalidskega zavarovanja in stanovanjsko Topnostjo v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva bcine Ljubljana Moste-Polje. 10. člen Medsebojne pravice, obveznosti in pristojnosti med skupnostjo cialnega varstva in skupnostmi ustanoviteljicami ter razmerja ®d ustanoviteljicami določajo samoupravni sporazumi, zakon o 5uPnostih socialnega varstva, njen statut in statuti samoupravnih Kupnosti ustanoviteljic. 11 p0DR0CJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen 5 Družbena vzgoja in varstvo otrok obsegata aktivnosti in ukrepe, *aterimi delovni ljudje in občani skupaj z delavci v organizacijah dru>kenega c*e*a drugih organizacijah, ki izvajajo naloge . užbene vzgoje in varstva otrok, solidarno in vzajemno zagotavlja-“8°dne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničenj6 materinstva ter uspešen razvoj, socialno varnost in balistično vzgojo vseh otrok. 12. člen sv ®lovni ljudje neposredno s samoupravnimi sporazumi in po ^delegatih v skupnosti Pr*Pravyo program razvoja družbenega varstva otrok, ki obsega Gledišča in prioritetne naloge s področja dnevnega varstva in 3°je dojenčkov ter predšolskih otrok, ' bžujejo sredstva za uresničevanje nalog družbenega varstva ^ ulrok, ^gotavljajo združevanje sredstev za uresničevanje programa [oškega varstva in denarnih pomoči otrokom, ki ga določajo ^ °n o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega " 0fStva ter samoupravni sporazumi, Sanizirajo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva otrok in ^ 8°je, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogo-v aJ°. da bodo te oblike dostopne vsem otrokom, bpešujejo razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih in - rajnih območjih, rPspešujejo razvoj doslej premalo razvitih oblik družbenega - s?[stva otrok in družine, ray ai° samoupravne sporazume za uresničitev programa ,j v°ja družbenega varstva otrok in dajejo pobudo za sklepanje " sqh ,be.nih dogovorov, . . , eiujejo z družbenopolitično skupnostjo in drugimi samo-Pfavnimi Vroio./niTni mnnstmi nroanizaciiami Organa skupnosti otroškega ’ — skupščina skupnosti, — odbor samoupravnega družbenega nadzora. IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI 1. SESTAV SKUPŠČINE 14. člen Najvišji organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov: - zbora uporavnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, — zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah in delegati društev ter drugih organizacij, ki izvajajo naloge s področja otroškega varstva. 15. člen Skupščina skupnosti šteje 70 delegatskih mest, od tega: - zbor uporabnikov 42 delegatov, - zbor izvajalcev 28 delegatov. V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij (v nadaljnjem besedilu delegacije). Postopek kandidiranja, način volitev in mandatno dobo delegacije določa zakon. 16. Člen V zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo delegate: - delegacije delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih 21 delegatov — delegacije delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu 1 delegata — delegacije delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva (obrtniki) 1 delegata - delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih 19 delegatov V zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo delegate delegacije vzgojnovarstvenih organizacij, delovne skupnosti in druge organizacije ter društva in skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo naloge s področja otroškega varstva in sicer: vzgojnovarstvene organizacije občinski odbor Rdečega križa občinska Zveza prijateljev mladine SIS vzgoje in izobraževanja SIS socialnega skrbstva SIS zdrav, varstva SIS telesna kultura , _ xl 17. člen 20 delegatov 1 delegat 3 delegate 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat Če se ustanovijo nove TOZD v gospodarstvu, nove delovne skupnosti ali druge organizacije negospodarskih dejavnosti, se delegacije za SIS povežejo v obstoječo konferenco delegacij. Z ustanovitvijo nove krajevne skupnosti se poveča število delegatov skupščine in zbor uporabnikov za vsako novo ustanovljeno krajevno skupnost najmanj za enega delegata, da se s tem zagotovi vsaki krajevni skupnosti najmanj eno delegatsko mesto v zboru uporabnikov skupščine skupnosti. V kolikor se ustanovi nova vzgojnovarstvena organizacija, se za vsako novo ustanovljeno vzgojno varstveno organizacijo poveča število delegatov skupščine in zbora izvajalcev najmanj za eno delegatsko mesto tako, da ima vsaka vzgojnovarstvena organizacija najmanj eno delegatsko mesto v zboru izvajalcev skupščine skupnosti. Spremembo števila delegatov skupščine skupnosti in ustreznih zborov po drugem in tretjem odstavku tega člena določi skupščina skupnosti s posebnim statutarnim sklepom. 2. DELO SKUPŠČINE 18. člen Skupščina dela na seji. Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovico delegatov posameznega zbora. Če je seja skupna, odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno in z ločenim glasovanjem. Posamezni zbor lahko predhodno obravnava predloge na ločeni seji. 19. člen V primeru različnih stališč zborov se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek se izvede tako, da izvolita oba zbora skupno komisijo, ki šteje šest članov. V komisijo izvoli vsak zbor tri člane. Komisija usklaja vsebino neizglasovanega predloga in se pri tem po potrebi posvetuje z ostalimi delegati obeh zborov. Če tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a največ v tridesetih dneh, ni doseženo soglasje, o zadevi ponovno razpravljajo delegati zbora uporabnikov in delegati zbora izvajalcev skupščine skupnosti. Nato se ponovno glasuje v obeh zborih skupščine. Kadar skupščina zaradi neusklajenosti stališč zborov ne sprejme odločitve o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, je dolžna o tem obvestiti skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, ki lahko začasno uredi to vprašanje s svojim aktom. — sklepa o povezovanju skupnosti v Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in o združevanju sredstev v zvezi skupnosti, — sklepa o združevanju skupnosti v skupnost socialnega varstva občine, — sklepa o sodelovanju s skupnostmi otroškega varstva v drugih občinah, — imenuje tajnika skupnosti, — delegira svoje delegate v skupščino Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, skupščino skupnosti socialnega varstva občine in v druge družbene in samoupravne organizme, v katere se skupnost vključuje po delegatskem sistemu, — izvršuje vse druge naloge, določene z ustavo, zakoni, samoupravnimi sporazumi ter družbenimi dogovori in s tem statutom. 21. člen V skupščini skupnosti so vodilna mesta: - predsednik skupščine in njegov namestnik, — predsednik zbora uporabnikov in njegov namestnik, - predsednik zbora izvajalcev in njegov namestnik, — predsednik izvršnega odbora in njegov namestnik. Na vodilno mesto v skupščini je lahko izvoljen tisti, ki je po tem statutu lahko delegiran v skupščino kot delegat. Na vodilno mesto v skupščini se voli delegate za dobo mandata, ki traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Delegat je lahko razrešen tudi pred potekom mandatne dobe, če ga skupščina odpokliče, ali razreši. 20. člen Skupščina skupnosti - voli predsednika in namestnika predsednika skupščine, - voli predsednika in namestnika predsednika izvršnega odbora in člane izvršnega odbora skupščine, - voli predsednika in člane posameznih komisij skupščine, - sprejema statut skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o svojem delu in druge samoupravne akte, - skladno z družbenim načrtom občine predlaga program razvoja družbenega varstva otrok, - sklepa samoupravne sporazume o programu otroškega varstva in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, - sklepa samoupravne sporazume z drugimi interesnimi skupnostmi o uresničevanju skupnih nalog za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok in družine, - sklepa samoupravne sporazume z organizacijami, ki izvajajo programe za otroke, - ugotavlja začetek veljavnosti samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, - spremlja razmere, v katerih žive družine z otroki in pripravlja v interesu otrok predloge in ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika, stanovanjske razmere in subvencioniranje stanarin), - določa kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije, - določa pogoje in kriterije za organizacijo varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah, - določa kriterije za določanje cene storitev vzgojnovarstvenih organizacij in višine prispevanja staršev po ceni storitve, - razvija razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriterije za vključitev otrok v te oblike družbenega varstva otrok (vzgojnovarstvene organizacije, varstvo v drugih družinah, razne oblike občasnega varstva, letovanja otrok); - razvija posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno, telesno ali duševno motene otroke, - vzpodbuja združevanje občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s specifičnimi potrebami tega področja, za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih staršev in za uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevni skupnosti,' - skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvene dejavnosti na svojem območju, - skupaj z drugimi samoupravnimi skupnostmi in preko skupnosti socialnega varstva soodloča o sprejemu načrta družbenega razvoja v občini in drugih zadevah s področja otroškega varstva, - sklepa o povezovanju skupnosti v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana in o združevanju sredstev za izvajanje dogo-voijenega skupnega programa, 22. člen Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje nalogi - predstavlja in zastopa skupnost, - podpisuje družbene dogovore, samoupravne in druge splošn6 akte ter sklepe, ki jih sprejema skupščina, - sklicuje in vodi seje skupščine, - skrbi za izvajanje sklepov skupščine, - opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. V odsotnosti predsednika skupščine opravlja njegove nalog6 namestnik. 23. člen Zbora volita vsak svojega predsednika in njuna namestnik3; Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata zla5" naslednje naloge: - sklicujeta in vodita seje zborov, - skrbita za izvajanje sklepov zborov, - opravljata druge naloge, ki jima jih poverita zbora. V odsotnosti predsednika zbora opravlja njegove naloge njeg°v namestnik. 24. člen Kandidacijski postopek stalne funkcije v skupščini skupnosti iz 21. člena tega statuta se izvede po pristojnem organu občinsk6 konference SZDL, način volitev in postopek za morebitne prin)^ predčasnega odpoklica ali razrešitve delegatov s stalnih funkcij P3 ureja poslovnik o delu skupščine. 3. SEJA SKUPŠČINE 25. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na podlagi sp1^ je tega delovnega načrta in na lastno pobudo, vendar najuianj dvakrat na leto. ( Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva zb® uporabnikov skupščine, zbor izvajalcev skupščine, izvršni odbor P skupščina skupnosti socialnega varstva, izvršni svet občinske skup ščine ali občinska skupščina. ... Zahteva iz 2. odstavka tega člena se predloži pismeno s pr6® g gom dnevnega reda in jo mora predsednik sklicati v osmih dneh P prejemu pismenega zahtevka. Če v tem roku predsednik ne sk» seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 26. člen Prvo sejo skupščine skupnosti v novem mandatu skliče pr6^ sednik skupščine iz preteklega mandata, ki prične sejo in jo ^ do konstituiranja. Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo, ^ zahtevo najmanj tretjine delegatov zbora, predsednika skupšči-e’ predlog odbora samoupravnega družbenega nadzora, na Predlog izvršnega odbora skupnosti ali drugega organa. predsednik zbora mora sklicati sejo zbora v osmih dneh po Pjpjemu pismenega predloga. Če tega v tem roku ne stori, lahko tilče sejo zbora predlagatelj. 28. člen Sejo skupščine je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora ^oovati dnevni red z datumom, uro in krajem seje. t vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim ckairi predlaganega dnevnega reda. k Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma loč erencam <^e*e8ac*j Praviloma petnajst dni pred dnem, ki je do- 29. člen D J^dsednik skupščine lahko povabi na sejo skupščine družbeno-P utične organizacije, družbene organizacije, društva in druge ganizacije in skupnosti, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo po-stal*eZne ^gojnovarstvene smotre in naloge, da njihovi predstavniki j^^ali občasno sodelujejo v delu skupščine in njenih delovnih Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine predstavnike 'gojnovarstvenih organizacij, predstavnike drugih samoupravnih I gamzacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, če K0 Pripomorejo k uspešnejšemu delu skupščine, p ^eleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo nj_VlCo enakopravno razpravljati po vseh točkah dnevnega reda, pa pravice glasovati. 30. člen ko verifi- kac'^1? s*cupSCine prične predsednik skupščine potem, 'jska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje. ted ‘klegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega ®’Sv°j predlog mora utemeljiti. Skupščina sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. «J^ja skupščine rtJ?an > lahko pa se 31. člen se ne more končati, dokler dnevni red ni iz-*anKo pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi °č> skupščina. 32. člen PfM Va to^ka dnevnega reda seje skupščine ali zborov skupščine je ^ 6>ed izvršitve sklepov prejšnje seje. Ta pregled poda predsednik gnega odbora skupščine. C* od točk dnevnega reda seje mora biti predvidena za po-^ Janje delegatskih vprašanj in za odgovore na delegatska vpra- 33. člen ^ skupščine oziroma zbora se vodi zapisnik. Ta mora vse-jog?1 zaporedno številko seje, kraj in čas seje, imena predsedu-sy j > zapisnikarja, število prisotnih delegatov, število in po možno-C-na opravičeno in neopravičeno odsotnih delegatov, imena Pr*sotn*h z navedbo njihovih funkcij ali organizacij, ki jih h0Vj,Paj°, dnevni red seje, imena razpravljalcev in povzetek nji-fed'1 Razprav in izjav ter sklepe o posameznih točkah dnevnega tjpjj' zapisnik podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja Sej^ ni*a, ki ju izvoli skupščina (vsak zbor po enega) na začetku 34. člen Pojj Pctnajstih dneh po seji skupščine oziroma zbora morata biti Seji jtovana vsem delegatom in drugim udeležencem, ki so bili na %*fajšan zapisnik in sprejeti sklepi. Zaradi kontinuiranosti dela kje zc*he ali zbora prejmejo skrajšan zapisnik in pregled sklepov Ahilom in gradivom vodje delegacij ob sklicu naslednje seje. Poslovnik o delu skupščine predpisuje tudi postopek za izvolitev, odpoklic ali razrešitev predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti in zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev. 4. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 36. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine, posameznega zbora, v katerega je delegiran, izvršnega odbora in drugih teles, v katera je izvoljen ah imenovan. Za vsako izvolitev ah imenovanje je potrebno soglasje predlaganega delegata. 37. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 38. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine. Delegatski mandat delegata v skupščini traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij za svoje delegatsko mesto v skupščini ne določi drugega delegata. 39. člen Delegat ima pravico - biti voljen ali imenovan v organe, ki jih volita oziroma imenujeta skupščina ali izvršni odbor, - odločati - glasovati, - predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja, - predlagati skupščini ah zboru v obravnavo vprašanja v zvezi z izvrševanjem samoupravnih aktov skupnosti, z delom izvršnega odbora, komisij ah z delom tajnika oziroma strokovnih služb, - postavljati vprašanja izvršnemu odboru skupščine glede dela izvršnega odbora, tajnika ali dela strokovne službe. 40. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na delegatska vprašanja je treba po možnosti odgovoriti na isti seji. Če to ni mogoče, je treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo skupščine. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira strokovna služba skupnosti. 41. člen Delegat ne mora biti kazensko odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji skupščine skupnosti ah zboru, katerega delegat je. 42. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine ah zborov se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti ali zbora pismeno opozori vodjo delegacije ah konference delegacij, če se njen delegat dvakrat zaporedoma ni udeležil seje skupščine ali zbora. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oziroma udeležbe v delu skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomestila določi izvršni odbor skupščine. V. ODBOR SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA NADZORA 43. člen Nadzor nad izvajanjem sprejete politike za področje otroškega varstva, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi v skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in strokovne službe opravlja odbor samoupravnega družbenega nadzora. Odbor samoupravnega družbenega nadzora šteje 7 članov. Sestavljen mora biti tako, da so v njem zastopane temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. 35. člen del^^bnejši način in potek seje ter glasovanja ureja poslovnik o 44. člen Predlog kandidatne liste odbora samoupravnega družbenega nadzora pripravi pristojni odbor OK SZDL v sodelovanju z OS ZSS. Člani delegacij ne morejo biti predlagani. O predloženi kandidatni Usti glasujejo delegacije na svojih sejah. Izvoljeni so tisti člani, za katere je glasovalo več kot polovica vseh delegacij. Če kdo od predlaganih članov za odbor samoupravnega družbenega nadzora ni dobil potrebne večine, pripravi pristojni odbor OK SZDL nov predlog in ga ponovno predloži delegacijam v razpravo in odločanje. 45. člen Člani odbora samoupravnega družbenega nadzora izvoUjo izmed sebe predsednika odbora in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan skhcati, če to zahtevajo — najmanj trije člani odbora, — skupščina skupnosti ah njen izvršni odbor, — eden od zborov skupščine, — najmanj pet članov skupnosti ati — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oziroma pravobranilec družbenega samoupravljanja. 46. člen Mandat članov odbora samoupravnega družbenega nadzora sovpada z mandatno dobo skupščine in njenih organov oziroma traja štiri leta. Članu odbora samoupravnega družbenega nadzora lahko preneha mandat pred potekom roka, za katerega je bil izvoljen, če je odpoklican ati razrešen. O primerih iz 2. odstavka tega člena odločajo delegacije, ki istočasno po postopku 1. odstavka 44. člena izvolijo novega člana. Temu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katerega je bil izvoljen. ' 47. člen Odbor samoupravnega družbenega nadzora obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti. Obravnavanje določenih vprašanj lahko predlagajo tudi — občinske konference družbenopolitičnih organizacij, — služba dmžbenega knjigovodstva in — sodni ter drugi organi, pristojni za družbeni nadzor. 48. člen Člani odbora samoupravnega družbenega nadzora imajo pravico — prisostvovati sejam skupščine, posameznega zbora ali organov skupščine, — dajati pripombe in predloge k predlogom samoupravnih aktov, kijih sprejema skupščina ali njeni organi, — dajati pobude, da se določena vprašanja vključijo v dnevni red seje skupščine, posameznega zbora ati njenih organov. 49. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravnega družbenega nadzora seznanja — skupščino skupnosti, — članice skupnosti oziroma njihove delegacije, — organ ati organizacijo, ki je zahteval sklic seje oziroma predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali strokovne službe dejanje ati opustitev, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ati tega statuta, obvesti o tem tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 50. člen Predsedniki organov skupnosti in njihovi člani »o dolžni odboru samoupravnega dmžbenega nadzora odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih ta odbor zastavi po posameznih področjih, tajnik skupnosti pa jim je dolžan dati na razpolago vse gradivo, ki ga ima skupnost v svojem arhivu. Strokovna služba po potrebi in na željo odbora samoupravnega družbenega nadzora opravlja zanj administrativno delo. VI. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 51. člen Organi skupščine skupnosti so: - izvrtali odbor, - komisije, - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 1. IZVRŠNI ODBOR Izvršni odbor skupščine opravlja izvršilne zadeve in sicer: — izvršuje sklepe skupščine, — obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, spremlja stanja in pojave na tem področju in oblikuje predlog6 splošnih samoupravnih aktov, sklepov, stališč, priporočil n1 drugih aktov, ki jih sprejema skupščina, — skrbi za uresničevanje samoupravnih aktov, — Sprejema splošne in posamične akte v zadevah, za katere je pn' stojen po tem statutu, ati ga je za to pooblastila skupščina, — vsklajuje delo delovnih teles izvršnega odbora, — ustanavlja komisije in druga telesa za proučevanje stanja in voja posameznih delovnih področij iz svoje pristojnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 53. člen Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Izvršni odbor je dolžan podati kratko poročilo o svojem delu a vsaki seji skupščine. Če skupščina to zahteva, je dolžan izčrpa0 poročati o svojem delu o posameznem vprašanju. . Izvršni odbor je dolžan najmanj enkrat letno obširneje poroča o svojem delu skupščini skupnosti. , Izvršni odbor je dolžan dati obvestilo ati odgovor na vprašanjf ? svojega delovnega področja, če to zahteva delegat v skupščin skupnosti ati skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. 54. člen Izvršni odbor ima predsednika, namestnika predsednika __________________r___________f............r___________ in9 članov, ki jih voli, odpokliče ati predčasno razreši skupšči^' Funkcija predsednika izvršnega odbora je družbena in častu_ razen, če skupščina s posebnim sklepom določi, da je P60 fesionalna. 55. člen Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Če pred potekom dobe kolektivno odstopi, ati če mu skupščina izglasuje nezaupn'0 ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega odbora. „ Predsedniku, namestniku predsednika in posameznemu #3 izvršnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njeg' odstop ali če ga odpokliče. ^ V primeru prenehanja funkcije iz razlogov po 2. odstavku 6 ’ člena, skupščina skupnosti na prvi seji izvoli novega člana izvršu v odbora po enakem kandidacijskem postopku. ■eč kfll 56. člen Nihče ne more biti v izvršni odbor izvoljen zaporedoma vi dvakrat. i 57. člen Izvršni odbor odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je nav® več kot polovica članov. j Odločitev je v izvršnem odboru sprejeta, če zanjo glasuje a3 polovico navzočih članov Glasovanje na sejah izvršnega odbora je praviloma javno. 58. člen Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik izvršnega odb^j Predsednik izvršnega odbora mora sklicati sejo, če to zahteva več kot ena tretjina članov izvršnega odbora ali predsednik ^ Ščinc Mit Če predsednik ne skliče seje v osmih dneh od dneva vlo® zahteve, jo lahko skliče predlagatelj. 59. čkn Sejo izvršnega odbora skliče predsednik na podlagi ustreZ% gradiva. Gradivo mora biti strokovno pripravljeno, vsebovati m p namen in cilje, ustrezno obrazložitev, predlog sklepa ter datum podpis predlagatelja. 60. člen Predsednik skliče sejo izvršnega odbora s pismenim vabilolfl’ mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda. .bCr< Vabilo z gradivom mora biti poslano članom Izvršnega ofjV in drugim vabljenim praviloma sedem dni pred dnem, ki je do10 za sejo. Izjemoma lahko predsednik izvršnega odbora skliče sejo v roku, toajšem kot je določen v prejšnjem odstavku in ne da bi poslal naprej gradivo, če tako narekuje nujnost zadeve, zaradi katere je seja sklicana. 61. člen Predsednik izvršnega odbora ~ sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, - skrbi in odgovarja za izvršitev sklepov skupščine in izvršnega odbora, ~ podpisuje pogodbe z vzgojnovarstvenimi organizacijami in drugimi izvajalci dejavnosti na področju otroškega varstva in druge akte izvršnega odbora ter skrbi za njegovo izvrševanje, " je odredbodajalec izvrševanja finančnega načrta, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali drug splošni akt. _ Za svoje delo je predsednik izvršnega odbora odgovoren skupšči- 62. člen V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove naloge z vsemi Pravicami in dolžnostmi njegov namestnik. 63. člen Izvršni odbor ima naslednje pristojnosti: " Uresničuje sklepe skupščine, ' pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina, - pripravlja in obravnava gradivo za sejo skupščine, " skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti, " skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, ' " Pripravlja predloge za določanje meril in pogojev za uporabo sredstev, " odloča o sklepanju pogodb za uresničitev sklepov skupščine, nadzoruje porabo sredstev, danih na podlagi pogodb, " poroča skupščini o svojem delu, " skrbi za opravljanje strokovnih del za skupnost in " upravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti, oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti. 64. člen ,. Konkretnejši način sklicevanja sej, potek sej, glasovanje in vse-®nP zapisnika seje, odpoklic ali razrešitev članov ter podobno ^ja poslovnik o delu izvršnega odbora. Poslovnik o delu izvršnega odbora ureja tudi vprašanje pravic in olžnosti članov izvršnega odbora, v kolikor niso že določene s eiu statutom. 2- Komisije 65. člen Za obravnavanje, proučevanje in izvrševanje v okviru pooblastil Z® Posamezne naloge s področja dejavnosti lahko skupščina skupiti ali izvršni odbor ustanovi stalne ali občasne komisije. Prednika in člane komisij imenuje skupščina oziroma izvršni odbor, lati Predsednike komisij so lahko imenovani samo tisti, ki imajo J^ko status delegata skupščine, za člane pa lahko tudi drugi ut)Cani. 66. člen Stalne komisije pri izvršnem odboru so: Pr°gramsko-finančna komisija, komisija za objekte in igrišča, komisija za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok, komisija za spremljanje razširjene dejavnosti, komisija za organizacijo varstva v varstvenih družinah. 67. člen n >. ‘T°gramsko-finančna komisija “ravnava vprašanja programiranja razvoja otroškega varstva v ^ občini, Pripravlja izvršnemu odboru predloge o letnih, srednjeročnih in v. 0‘goročnih programih razvoja otroškega varstva v občini, ^Premija izvajanje programov razvoja otroškega varstva v občim >. .J* Poroča izvršnemu odboru, , , . . u8otavlja potrebo na področju družbenega varstva otrok in Podlaga izvršnemu odboru prioritetne naloge, predloge za organizacijo raznih oblik dnevnega varstva otrok. — obravnava možnosti združevanja finančnih sredstev za uresničitev programa otroškega varstva, — obravnava in daje mnenje k finančnemu načrtu in zaključnemu računu skupnosti otroškega varstva, — obravnava in daje predloge izvršnemu odboru o drugih zadevah s področja financiranja skupnosti otroškega varstva v občini. 68. člen Komisija za objekte in igrišča — obravnava vloge za investicije in pripravlja predloge za izvršni odbor, — se povezuje in sodeluje z gradbenimi odbori, komisijami za otroško varstvo v krajevnih skupnostih in drugimi skupnostmi, — spremlja izvajanje del, za katera so bila dana namenska sredstva, — usmerja načrtovanje in usklajuje načrte KS, WO in OŠ na svojem področju in predlaga izvršnemu odboru sprejem ustreznih sklepov, — opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti izvršni odbor. 69. člen Komisija za denarne pomoči družinam je stalna komisija skupnosti. Njene naloge so zlasti: — proučuje sistem denarnih pomoči in predlaga ukrepe za izboljšanje tega sistema, — spremlja življenjske stroške in predlaga valorizacijo denarnih pomoči ter cenzusov, — spremlja izvajanje denarnih pomoči, — sprejema pritožbe in ugovore zoper sklepe skupnosti otroškega varstva o denarnih pomočeh, če gre za računske in druge očitne pomanjkljivosti, ki jih je moč popraviti, oziroma če je moč pritožbi - ugovoru ugoditi, v celoti odpravi napadeni sklep skupnosti otroškega varstva in izda ustrezen nov sklep. Če komisija pritožbi - ugovoru ne ugodi, ali ne ugodi v celoti, s svojo odločbo napoti pritožitelja, da v roku tridesetih dni po prejemu take odločbe sproži postopek pri pristojnem samoupravnem sodišču, — obravnava prošnje za obročno odplačevanje preplačil denarnih pomoči oziroma v posebno utemeljenih primerih za odpis preplačil denarnih pomoči. 70. člen Komisija za pospeševanje razvoja vzgoje in varstva otrok v krajevni skupnosti — pripravlja predloge za razvoj raznih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, ki niso vključeni v WO in predloge kriterijev za vključitev otrok v te oblike dnevnega varstva otrok na območju občine, — pripravlja predloge meril za financiranje in sofinanciranje letovanj, minimalnega vzgojnega programa, male šole in izobraževanja staršev, — spremlja izvajanje in opravlja pregled opravljenega programa posameznih dejavnosti, — predlaga izvršnemu odboru sprejem ustreznih sklepov za plačilo opravljenih nalog, — vzklajuje programe enot otroškega varstva v KS, — opravlja druge zadeve, za katere jo pooblasti izvršni odbor. 71. člen Komisija za organizacijo varstva v varstvenih družinah - spremlja razvoj varstva otrok v drugih družinah na območju občine, - predlaga ukrepe za izboljšavo te dejavnosti, - obravnava predloge za opremljanje bivalnih prostorov za otroke v družinskem varstvu, - obravnava obračune in poročila WO v zvezi s financiranjem družinskega varstva, - predlaga ukrepe samoupravnim organom WO pri izvajanju nalog družinskega varstva. 72. člen Vsa ostala vprašanja o volitvah - imenovanju komisij ter o delu teh organov, ld niso urejena s tem statutom, urejata poslovnik skupščine in poslovnik izvršnega odbora. VB.LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 73. člen Skupnost v mejah svojih pravic in dolžnosti v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter zakonom o družbeni samozaščiti v sodelovanju s skupščino občine Ljubljana Moste-Polje skrbi, da se pri oblikovanju politike in pri sprejemanju razvojnih programov vzgojnovarstvene dejavnosti predšolskih otrok upoštevajo interesi ljudske obrambe in družbene samozaščite ter konkretne naloge, ki jih morajo na tem področju izvajati vzgojnovarstvene organizacije, navedene v dvanajstem členu tega statuta. 74. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani ter s sklepi občine Ljubljana Moste-Polje. 75. člen Za neposredno uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 76. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima devet članov. Predsednik odbora je predsednik skupščine skupnosti. Člani so predsednika zborov, predsednik izvršnega odbora in njegov namestnik, namestnik predsednika skupščine, sekretar aktiva ZK, tajnik skupnosti in vsakokratna vodja aktiva ravnateljic vzgojnovarstvenih organizacij v občini. 77. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene s posebnimi sklepi skupščine skupnosti ter z zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 78. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali nenadnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in forum za veljavnost sprejetih sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih prilikah določil državni organ. Po prenehanju nevarnosti ali napada se mora takoj sklicati seja skupščine in ji poročati o delu v času iz 1. odstavka tega člena. VIII. ENOTE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 79. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov in zaradi uspešnejšega izvajanja nalog iz 11. in 12. člena tega statuta se občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevnih skupnostih lahko organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva. Enota skupnosti otroškega varstva ureja nekatere oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena in predlaga skupnosti otroškega varstva, da v program družbenega varstva otrok vnese naloge in ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. 80. člen Delo enote skupnosti otroškega varstva vodi odbor, ki ga imenuje skupnost na predlog sveta krajevne skupnosti. Odbor enote skupnosti otroškega varstva določi svoje pristojnosti, način in obseg dela s svojim poslovnikom v skladu z določili tega statuta. 81. člen Naloge enote skupnosti otroškega varstva so zlasti da: - predlaga skupnosti program dejavnosti družbenega varstva otrok za svoje območje, - organizira in usmerja razne oblike družbenega varstva otrok (dnevno varstvo, popoldanska vzgoja in varstvo otrok, ki niso zajeti v vzgojno varstvene organizacije, počitniška letovanja otrok, varstvo otrok v drugih družinah, organiziranje varstva na otroških igriščih) v skladu s programom skupnosti, — sodeluje pri oblikovanju kriterijev za sprejem otrok v vse oblike vzgojnovarstvene dejavnosti, — obravnava cene in prispevke staršev k ceni storitev vzgojnovarstvenih dejavnosti in kijih sprejema skupnost, — sodeluje pri načrtovanju gradnje vzgojnovarstvenih objektov na svojem območju v okviru programa skupnosti, — pri izvajanju programa dejavnosti družbenega varstva otrok sodeluje z organizacijami združenega dela, z drugimi krajevnimi skupnostmi, društvi in družbenopolitičnimi organizacijami, — obravnava vprašanja delovnega časa vzgojnovarstvene organizacije na njenem območju, — vzpodbuja k hitrejšemu združevanju sredstev za razvoj družbenega varstva otrok na območju krajevne skupnosti po programu skupnosti otroškega varstva, — obravnava in daje mnenje na gradivo za seje skupščine skupnosti otroškega varstva in njenih organov preko delegatov, — opravlja še druge zadeve, ki so opredeljene s statutom skupnosti otroškega varstva. IX. SPLOŠNI AKTI 82. člen S samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti in organov skupnosti v medsebojnih razmerjih do drugih družbenih dejavnikov. 83. člen Skupščina skupnosti lahko s svojim splošnim aktom pooblasti • izvršni odbor, da sprejema pravilnike, navodila in druge splošne akte o postopku in načinu izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz splošnih aktov skupščine. Izvršni odbor sprejme poslovnik o svojem delu. Odbor samoupravnega družbenega nadzora sprejme poseben poslovnik za svoje delo. 84. člen Skupščina sprejme statut. Druge splošne akte sprejema po postopku, kije določen s tem statutom. Predlog statuta in drugih splošnih aktov predloži skupščini njen izvršni odbor. „„ , 85. člen Pred predložitvijo splošnih aktov skupščini v sprejem mora izvršni odbor zagotoviti javno obravnavo predloga statuta, samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora o osnovah srednjeročnega plana, programa skupnosti, predloga samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih svobodne menjave dela in predlogi meril o oblikovanju dohodka vzgojnovarstvenih organizacij v vseh delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti. 86. člen Ko izvršni odbor oblikuje predlog splošnega akta, čigar osnutek so obravnavale delegacije je izvršni odbor dolžan obravnavati vsC podane predloge, pripombe in mnenja k osnutku, ter v obrazložitvl predloga navesti, katerih predlogov, pripomb oziroma mnenj v predlogu ni upošteval in zakaj. 87. člen Splošni akti sprejeti v skupščini skupnosti začno veljati pfa' viloma osmega dne potem, ko so objavljeni v uradnem glasj|U občine, če ni določeno, da se objavijo v uradnem Ustu SR S*°' venije. 88. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta s® sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede n prejšnji odstavek lahko izvršni odbor predlaga skupščini sp*®' 89. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov daje organ, ki ie akt sprejel. X- UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI NI.TAJNIK SKUPNOSTI IN STROKOVNE SLUŽBE SKUPNOSTI 90. člen Združevanje sredstev za uresničitev programov razvoja družbe-nega varstva otrok temelji na načelu vzajemnosti in solidarnosti vseh delovnih ljudi in na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjo delovnih ljudi. 1. Tajnik skupnosti 99. člen Za opravljanje administrativno tehničnih in strokovnih nalog ima skupnost strokovno službo. Strokovno službo vodi in opravlja naloge tajnik skupnosti ali strokovni delavec upravno-administra-tivne stroke. 91. člen Sredstva skupnosti so: - prispevki, ki jih plačujejo delavci iz OD in iz dohodka TOZD, prispevki, ki jih plačujejo kmetje in druge osebe, ki opravljajo samostojno poklicno gospodarsko in negospodarsko dejavnost iz dohodka, - prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije za upokojence in invalide od pokojnin in invalidnin, - prispevki, ki jih zagotavljajo TOZD od svojega dohodka, občinski proračun ter druge organizacije in skupnosti kot solidarnostni prispevek za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok, ~ prispevki staršev v sorazmerju s svojimi dohodki ter gmotnimi možnostmi v obliki neposrednega prispevka k stroškom za dnevno varstvo otrok, " prispevki vojaških oseb v aktivni službi JLA na območju SR Slovenije za dnevno varstvo otrok, " samoprispevki in prispevki občanov, volila, darila ter druga sredstva. 92. člen Višina prispevkov iz predhodnega člena in način plačevanja se določi vsako leto s samoupravnim sporazumom. Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi občinska skupščina minimalni program družbenega varstva otrok 111 sredstva za njegovo financiranje. Predlog za sprejem občinskega °dloka po prejšnjem odstavku poda skupščina skupnosti otroškega varstva. 93. člen O načinu in pogojih porabe sredstev odloča skupščina skupnosti s finančnim načrtom na podlagi programa razvoja družbenega Varstva otrok. 94. člen Sredstva skupnosti so namenjena in se dajejo predvsem za razvoj družbene baze otroškega varstva, za take oblike, ki zagotavljajo ^cionalnost, ekonomičnost in ki vključujejo večje število otrok, j^upnost lahko daje izvajalcem dejavnosti otroškega varstva tudi Način in pogoje določi skupščina skupnosti. 95. člen Skupnost lahko prenese sredstva na enoto skupnosti otroškega varstva v krajevnih skupnostih na podlagi programa družbenega varstva otrok. 96. člen i. Za pospeševanje in financiranje nalog družbenega varstva otrok, 1 $o pomembne za več interesnih skupnosti, lahko skupnost s samoupravnim sporazumom združuje svoja sredstva s sredstvi ^Sih interesnih skupnosti. 97. člen Skupnost ima obvezno rezervo. " obvezno rezervo se izloča vsako leto najmanj en procent edstev skupnosti za tekoče leto. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta edstva dosežejo višino deset procentov enoletnih sredstev skup-. osti, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjša-J P°d ta znesek. 98. člen u skupnost združuje del sredstev za uresničevanje skupnih nalog, 0, So pomembne pri uresničevanju programa mestne skupnosti ^‘°škega varstva Ljubljana. Na podlagi samoupravnega sporazuma J^Pnost združuje in prispeva del sredstev za uresničevanje skupnih 0, °g, ki so pomembne za SR Slovenijo v zvezo skupnosti r°škega varstva SR Slovenije. 100. člen Tajnik skupnosti sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike skupnosti, organizira in vodi delo strokovne službe skupnosti. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru in skupščini skupnosti. 101. člen Tajnika skupnosti imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Izvršni odbor lahko predlaga skupščini, da skupnost nima tajnika, temveč delavca administrativno-pravne stroke, ki opravlja vse naloge, ki so določene za delo tajnika. Delavca sprejme na delo izvršni odbor in pri tem odloči, pri kateri delovni skupnosti bo združeval delo. 102. člen Tajnik skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: - vodi strokovno službo skupnosti; - skrbi za zakonito in pravilno poslovanje skupnosti; - je odgovoren za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine, izvršnega odbora in drugih organov skupnosti; - skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in organov skupnosti; - skrbi za organizacijo in delovanje strokovne službe; - skrbi za pripravo osnutkov splošnih in drugih aktov skupnosti; - je po pooblastilu predsednika izvršnega odbora odredbodajalec in izvrševalec za izvedbo finančnega načrta; - opravlja druge naloge, ki jih določita skupščina ali izvršni odbor, oziroma druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti skupščina ali izvršni odbor. XII. MESTNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 103. člen Skupnost se z drugimi skupnostmi otroškega varstva občin Ljubljane zaradi oblikovanja in izvajanja enotne politike in programiranja razvoja družbene vzgoje in varstva otrok povezuje v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljane. V Mestni skupnosti otroškega varstva se poleg določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljane neposredno uresničujejo še naslednje naloge: - programiranje razvoja družbene vzgoje in varstva otrok na osnovi dogovoijenih izhodišč skupnosti otroškega varstva občine, - sofinanciranje, spremljanje in ukrepanje v zvezi s cenami storitev v vzgojnovarstvenih zavodih in drugih organizacijah, - spremljanje in uveljavljanje enotnih osnov in meril za pogodbena razmerja med uporabniki in izvajalci, - štipendiranje in razporejanje kadrov za delo v WO, - sofinanciranje pridobivanja novih zmogljivosti skupaj s sredstvi samoprispevka občanov, sredstvi TOZD in posojili, - skrb za spremljanje razvoja varstva otrok v varstvenih družinah na enotnih osnovah v občinah Ljubljane, - uskladitev za enotno uveljavitev diferencirane udeležbe staršev v plačilih za storitve WO, - skrb in spremljanje enotnega izvajanja 80-urnega vzgojnega programa za otroke, ki niso vključeni v WO, - sofinanciranje posebnih oddelkov za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju, - sočasno uveljavljanje novih cen ali drugih sprememb v cenah storitev na območju Ljubljane, - načrtovanje in financiranje raziskovalne dejavnosti na področju družbene vzgoje in varstva otrok, - izvajanje drugih nalog poleg navedenih nalog in nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Mestne akupnosti otroškega varstva in tistih za katere so se skupščine skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin odločile, da so skupnega pomena za Ljubljano in jih je potrebno enotno izvajati. 104. člen Naloge, ki jih v okviru Ljubljane s področja otroškega varstva izvaja mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana so opredeljene s srednjeročnimi programi družbenega razvoja otroškega varstva, konkretizirajo pa se z letnimi programi razvoja družbenega varstva otrok skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin, katerih sestavni del je tudi program razvoja družbenega varstva otrok mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Potrebna sredstva za izvajanje skupnega in enotnega programa mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana združujejo skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin s svojimi letnimi finančnimi načrti. 105. člen Skupnost uveljavlja svoje pravice in prevzema ter izvršuje svoje obveznosti v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana po svojih delegatih v skupščini Mestne skupnosti Ljubljana in njenih organih. XIII.ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLO-VENIJE 106. člen / Skupnost se združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, na katero prenaša s samoupravnim sporazumom naloge, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, zlasti pa: - oblikuje sistem denarnih pomoči otrokom, otroški dodatek, posebni dodatek k otroškemu dodatku, pomoč za opremo novorojenega otroka, - nadomestilo osebnega dohodka za čas podaljšanega porodniškega dopusta, - zagotavlja pomoč za razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih območjih SR Slovenije s tem, da sodeluje pri programiranju in krepitvi materialne baze vzgojnovarstvene dejavnosti ter pri sprejemanju drugih ukrepov, - sodeluje pri oblikovanju družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije glede družbenega varstva otrok, - proučuje sistem otroškega varstva, - oblikuje program družbenega varstva otrok na območju republike, - skrbi za hitrejši razvoj premalo razvitih oblik družbenega varstva otrok (razne oblike varstva za telesno in duševno razvojno motene otroke, varstva otrok v drugih družinah, letovanja, družbena prehrana), - spodbuja samoupravno sporazumevanje med skupnostmi otroškega varstva, ter sklepa družbene dogovore ter samoupravne sporazume o zadevah družbenega varstva otrok, ki se sprejemajo na ravni republike, - sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organi in organizacijami, ki delujejo na ravni republike pri izvajanju nalog, ki so v skupnem interesu, - sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem mednarodnih sporazumov o pravicah otrok naših delavcev na delu v tujini ter spremlja uresničevanje teh sporazumov, - spodbuja, sodeluje in izvaja raziskovalno in analitično delo s področja družbenega varstva otrok, - izvaja druge oblike družbenega varstva otrok pomembne za vso republiko in druge naloge, ki so v skupnem interesu. 107. člen Obveznosti iz 106. člena tega statuta uresničuje skupnost na podlagi samoupravnega sporazuma, če ni drugače dogovorjeno v zvezi z izvajanjem nalog družbene pomoči za otroke. 108. člen Skupnost uveljavlja svoje pravice in prevzema ter izvršuje svoje obveznosti po svojih delegatih v skupščini zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in v njenih organih. XIV. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA 109. člen Preko svoje delegacije v skupščini skupnosti socialnega varstva in njenih organov se skupnost zavzema in soodloča pri sprejemu takih razvojnih programov in drugih odločitev, ki bodo v korist vseh otrok. 110. člen Zaradi posebnega družbenega pomena skupnost preko skupnosti socialnega varstva najmanj enkrat letno seznanja občinsko skupščino o svojih načelih predlogih sporazumov in o uresničevanju sprejetih programov in spdrazumov. 111. člen Preko skupnosti socialnega varstva skupnost enakopravno odloča s pristojnima zboroma skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skladu s statutom občine. XV. RAZMERJA SKUPNOSTI DO DRUGIH INTERESNIH SKUPNOSTI 112. člen Skupnost sodeluje s posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti pri naslednjih nalogah: 1. S Skupnostjo za izobraževanje: - pri pridobivanju in vzgoji strokovno usposobljenih delavcev za predšolsko vzgojo, - pri preobrazbi osnovne šole, - pri razvijanju mreže in kvalitete dela posameznih šol, - pri izpopolnjevanju izobraževanja staršev. 2. S Skupnostjo socialnega skrbstva pri: - pomoči socialno ogroženim otrokom v obliki denarnih podpor družinam, - plačilu za varstvo in vzgojo v vzgojnovarstvenih organizacijah in zavodih za usposabljanje razvojno telesno in duševno prizadetih otrok, - ustanavljanju oddelkov za razvojno, telesno in duševno motene otroke. 3. S Stanovanjsko skupnostjo pri: - zagotavljanju ustrezne stanovanjske gradnje, - zagotavljanju doslednega uvrščanja objektov za varstvo in rekreacijo otrok in varnost prometa v urbanistične načrte za nova stanovanjska naselja, - pridobivanju stanovanj za delavce vzgojnovarstvenih organizacij. 4. Z Zdravstveno skupnostjo pri: - izvedbi sistematičnih zdravstvenih pregledov po enotnem h1 dopolnilnem programu predšolskih otrok, - razvijanju oblik klimatskega zdravljenja in primernih oblik letovanj za otroke, - razvijanju socialno-zdravstvene patronažne službe in uveljavljanju ustrezne oblike pomoči razvojno ogroženim otrokom- 5. S Skupnostjo za telesno kulturo: - pri pridobivanju in vzgoji strokovno usposobljenih delavcev za dejavnosti telesne vzgoje in rekreacije za predšolske otroke, - pri načrtovanju in pridobivanju objektov in urejenih površin za izvajanje telesno vzgojnih in rekreacijskih dejavnosti za otroke. 113. člen Skupnost se lahko povezuje s skupnostmi otroškega varetva drugih občin, na načelih solidarnosti združuje sredstva za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog s področja družbene skrbi za otroke ter usklajuje družbene cilje glede razvoja družbene skrbi za otroke. 114. člen Skupnost omogoča in zagotavlja delovnim ljudem, da svoj h1 družbeni interes za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok uresn*; čujejo po delegacijah in delegatih v organih skupnosti, skupščin1 občine in krajevnih skupnostih. XVI.POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE, ODLOČANJE IN 1Z' PLAČEVANJE DENARNIH POMOČI 115. člen Pravica do otroškega dodatka, posebnega dodatka, pomoči za opremo novorojenega otroka in nadomestila za čas podaljšanj porodniškega dopusta (v nadaljnjem besedilu: denarne pomoči)8" uveljavlja z vložitvijo zahtevka in predložitvijo dokazil, določenih 8 statutom in drugimi akti Zveze skupnosti otroškega varstva Sh Slovenije. .. Postopek za uveljavljanje, odločanje in izplačevanje denarni11 pomoči se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme pristojna skupno8 otroškega varstva. Občan, ki je sprejemal denarno pomoč, do katere ni bil upravičen, mora povrniti prejeti znesek: ~ če si je prejemanje denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel, ali bi moral vedeti, da so nepravilni, ali na kak drugi protipraven način, ~ če je neupravičeno prejemal denarno pomoč za to, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico do denarne dajatve, čeprav je vedel, ali bi moral vedeti zanjo. 117. člen Zoper sklep o denarnih pomočeh laliko občan vloži ugovor na komisijo skupnosti otroškega varstva za denarne pomoči družinam. Ce gre za računske napake ali druge očitne pomanjkljivosti, kijih Je mogoče takoj ugotoviti in popraviti, izda komisija za denarne Pomoči družinam ustrezen sklep. Če komisija za denarne pomoči družinam zahtevku občana ne ugodi, ga o tem obvesti s sklepom in z obveznim pravnim po-uukom, da ima občan pravico do pritožbe v roku 15 dni po Prejemu odločbe na izvršni odbor občinske skupnosti otroškega varstva. Xyll.SAMOUPRAVNO SODIŠCŠE 118. člen Spore v zvezi z denarnimi pomočmi družinam in za druge zadeve v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti otroškega varstva rešuje samoupravno sodišče. 119. člen Samoupravno sodišče za področje otroškega varstva ustanovijo ^upnosti otroškega varstva, ki delokrog, sestavo in pristojnosti samoupravnega sodišča določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnega sodišča. Skupnosti otroškega varstva lahko s samoupravnim sporazumom j\urugimi interesnimi skupnostmi ustanovijo samoupravno sodišče, ** reševalo tudi spore s področja otroškega varstva. S samoupravnim sporazumom skupnosti ustanoviteljice določijo delokrog, stavo in pristojnosti samoupravnega sodišča. S samoupravnim sporazumom tudi določijo medsebojna razmerja to je pravice in dolžnosti in obveznosti, s katerimi izvajajo in Sotavljajo delovanje samoupravnega sodišča. 120. člen ^ Samoupravno sodišče v skladu z določili samoupravnega dolo-a o njegovi ustanovitvi s svojim poslovnikom ureja svojo organi-ranost, način dela in pristojnosti ter druge zadeve, ki so po-embne za njegovo delovanje. PREDLOG \ Na podlagi 4. odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih *Upnostih (Uradni list SRS št. 38/74) in 187. člena statuta ubčine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora zdravega dela dne.................in zbora krajevnih skupnosti ®ne.............sprejela SKLEP 0 Potrditvi statuta Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje ^ občine Ljubljana Moste-Polje Poslovnik samoupravnega sodišča potrjujejo skupščine vseh skupnosti ustanoviteljic samoupravnega sodišča. XVIII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 121. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih navzoč vsakdo pod pogoji, ki jih določajo poslovniki. Vsak kdor izkaže upravičen interes ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine in njenih organov. Organi skupnosti so dolžni skrbeti za obveščanje članov skupnosti oziroma njihovih delegacij in širšo javnost o svojem delu v sredstvih javnega obveščanja, posebno še v občinskem glasilu ali na drug primeren način. Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznaniti: — s sprejetimi programi, — s tem kako so programi izvršeni, — s finančnim načrtom in sklepnim računom. XIX. SKUPNA SLUŽBA 122. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih opravil za potrebe skupnosti se organizira skupna služba. Skupno službo lahko skupnost ustanovi samo za svojo skupnost ali skupaj z več skupnostmi. Delo skupne službe, če je ustanovljena samo za skupnost vodi tajnik skupnosti, če pa je ustanovljena za več skupnosti pa vodja skupne službe. Način organiziranja skupnih služb na predlog izvršnega odbora določi skupščina skupnosti. 123. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev skupnosti skupne službe ureja samoupravni sporazum. Sredstva za poslovanje skupne službe se zagotovijo v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 124. člen Samoupravne akte in delo skupnosti je treba uskladiti s tem statutom najkasneje šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Ta statut je sprejela skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne............in potrdila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne............in zbora krajevnih skupnosti dne........... veljati pa začne osmi dan po objavi v občinskem glasilu. Ljubljana, dne........... PREDSEDNIK SKUPŠČINE Bogdan FAJON 1j. OBRAZLOŽITEV Določila zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS štev. 38/84) določajo, da sta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje in statut skupnosti sprejeta, ko ju potrdi tudi skupščina občine. V skladu z zgornjimi določili zakona je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrdila samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje s sklepom, ki ga je sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1975. Zakon pa tudi določa, da mora samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti s statutom natančneje opredeliti: delovno področje, organizacijo skupnosti, sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti, kako člani nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja v skupnosti. 1. b>di se statut samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in Sevanje občine Ljubljana Moste-Polje. S|°veni'k,lep 236116 ve|jati ‘Uje. 2. osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Statut skupnosti pa je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in potrdi skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. Skupščina skupnosti je statut sprejela na seji obeh zborov dne 29. maja 1978. V skladu z zgornjimi navedbami je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na svoji seji dne 15/8-1978 obravnaval statut občinske izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in ga predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev. — Po 53. in 55. členu ustave SR Slovenije (Ur. list SRS št. 6/74), 6. in 10. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Ur. list SRS št. 38/74) ter 5. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje je skupščina občinske izobraževalne dcup-nosti Ljubljana Moste-Polje na svoji seji zbora uporabnikov dne 29. maia 1978 in na seji zbora izvajalcev dne 29. maja 1978 sprejela STATUT občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje v_________________) I. Splošne določbe 1. člen Občinsko izobraževalno skupnost Ljubljana Moste-Polje so ustanovili delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja. 2. člen Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: izobraževalna skupnost) je ustanovljena z namenom, da bi preko nje delovni ljudje in občani zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. 3. člen V izobraževalni skupnosti delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje, osnovnega in usmerjenega izobraževanja, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. 4. člen Delavci in drugi delovni ljudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev prispevajo in združujejo v izobraževalni skupnosti sredstva za izvajanje programa, za izpolnjevanje solidarnostnih nalog med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji, za izpolnjevanje obveznosti do drugih izobraževalnih skupnosti in za sodelovanje z drugimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. 5. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov na področju vzgoje in izobraževanja imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani izobraževalne skupnosti, pravico, da se v izobraževalni skupnosti pod pogoji, ki jih določa ta statut, organizirajo v enote za določeno območje oziroma okoliš vzgojnoizobraževalne organizacije ali za uresničevanje določenih skupnih interesov izobraževalne skupnosti in da v teh enotah uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. 6. člen Delavci v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja in drugi izvajalci vzgojnoizobraževalnih programov uresničujejo program in ustvarjajo dohodek po načelih svobodne menjave dela v izobraževalni skupnosti na podlagi samoupravno dogovorjenih cen vzgojnoizobraževalnih storitev. 7. člen Izobraževalna skupnost je pravna oseba. Sedež občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje je v Ljubljani. Proletarska 1. Izobraževalna skupnost ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in ima ob krogu napis: »Samoupravna interesna skupnost za vzgojo i° izobraževanje občina Ljubljana Moste-Polje" 8. člen Izobraževalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. 9. člen Skupščina izobraževalne skupnosti sprejema v soglasju s Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v izobraževalni skupnosti in so določene z zakonom, samoupravnim sporazumom ter statutom ali odlokom skupščine občin6 Ljubljana Moste-Polje. Pred odločitvijo o soglasju delegati pristojnih zborov skupščin občine in delegati izobraževalne skupnosti usklajujejo stališča. H. Naloge izobraževalne skupnosti 10. člen Izhodišča za oblikovanje politike in programov izobraževalo6 skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. 11. člen Delavci in drugi delovni ljudje v izobraževalni skupnosti: sprejemajo letne programe ter srednjeročne in dolgoro00 razvojne načrte vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ter spremlja0 in ocenjujejo njihovo uresničevanje, y združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenih program0 vzgojnoizobraževalne dejavnosti, sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, ^ sprejemajo enakopravno s člani drugih občinskih izobraževal0 skupnosti v Ljubljani samoupravni sporazum o osnovah ' merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področl vzgoje in izobraževanja v Ljubljani, < sprejemajo enakopravno s člani drugih občinskih izobraževal0" skupnosti v Ljubljani enotna merila o oblikovanju dohod* vzgojnoizobraževalnih organizacij, -e sprejemajo enotna merila in kriterije za funkcionalno prelivaj sredstev med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Lj°“ ljani, v skladu z usklajenimi programi, s samoupravnim sp°r3 zumom o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menJ3'' dela in enotnimi merili o oblikovanju dohodka v vzgojno# braževalnih organizacijah, . * sprejemajo enakopravno s člani drugih občinskih izobraževal0 skupnosti v Ljubljani programe skupnih nalog, ki jih WeS č ujej o preko Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, * odločajo enakopravno s člani drugih občinskih izobraževal00 skupnosti v Ljubljani o združevanju sredstev za financiraj programov skupnih nalog, ki jih uresničujejo preko M°st izobraževalne skupnosti Ljubljana, * sprejemajo enakopravno s člani drugih občinskih izobraževal0 skupnosti v Ljubljani samoupravne sporazume o solidarnost0 ' skupnih in vzajemnih nalogah, ki jih občinske izobraževal skupnosti v SR Sloveniji uresničujejo preko Izobraževa skupnosti SR Slovenije, >„ usklajujejo delo in uresničujejo skupne cilje pri izgrajeva°J sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja, ^ skrbijo za smotrno porabo sredstev, uporabo prostorov opreme za vzgojno izobraževalno dejavnost ter skupaj z izo° ževalnimi organizacijami določajo pogoje za tako porabo, ^ uresničujejo svoje pravice in dolžnosti na področju lju° obrambe in družbene samozaščite, . jj opravljajo druge naloge z vzgojnoizobraževalnega področj3’ , so določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o u. 2 novitvi izobraževalne skupnosti, samoupravnimi sporazum1’g družbenimi dogovori ter s statutom in drugimi splošnimi 3 izobraževalne skupnosti. III. Samoupravljanje v izobraževalni skupnosti 1. Sestav skupščine 12. člen x Upravljanje izobraževalne skupnosti temelji na načelih s3'1' upravljanja. Organi upravljanja izobraževalne skupnosti so: J skupščina izobraževalne skupnosti, izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti. 13. člen Skupščina izobraževalne skupnosti ima 70 delegatskih mest. Sestavljata jo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor uporabnikov, ki ima 42 delegatskih mest izvolijo: ~ 23 delegatov delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih in ~ 19 delegatov delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (iz vsake krajevne skupnosti po eno delegatsko mesto, iz KS Nove Jarše in Stepanjsko naselje pa dve delegatski mesti). V zbor izvajalcev, ki ima 28 delegatskih mest izvolijo delegate delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja in drugi izvajalci programa izobraževalne skupnosti: - Osnovna šola Polje Osnovna šola Vide Pregare " Osnovna šola Jože Moškrič - Osnovna šola Kette Murn " Osnovna šola Adolfa Jakhla Zalog " Osnovna šola Toneta Trtnika Tomaža Sostro ~ Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh ~~ Glasbena šola Moste ~~ yz;gojni zavod Janeza Levca - enota Jarše " Visoka šola za telesno kulturo " Gimnazija Moste " Šolski center tiska in papirja ~~ Dom učencev „Gradis“ Kvedrova 19 Dom učencev „0bnova“, Šmartinska c. in “rehodni mladinski dom Jarše 1 delegatsko mesto " Občinska zveza prijateljev mladineLjubljana Moste-Polje 1 delegatsko mesto " Občinski odbor Rdečega križa 1 delegatsko mesto 4 delegatska mesta 2 delegatski mesti 3 delegatska mesta 2 delegatski mesti 3 delegatska mesta 3 delegatska mesta 3 delegatska mesta 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 1 delegatsko mesto 14. člen V skupščino izobraževalne skupnosti je lahko delegiran vsak C1an posebne, združene ali splošne delegacije, izvoljen v skladu z ^onom o volitvah delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ne glede na prvi odstavek tega člena član delegacije ne more biti delegiran v skupščino: " de gaje skupščina izvolila v izvršni odbor, "deje član odbora samoupravne delavske kontrole, ' deje tajnik izobraževalne skupnosti, ~~ de je delavec skupne službe izobraževalnih skupnosti v Ljubljani. 2. Naloge skupščine 15. člen Naloge skupščine skupnosti so: ~~ sprejema statut skupnosti in druge splošne akte skupnosti, " obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti pa območju skupnosti, " obravnava pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinske skupščine, vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljubljana, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ^ ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih, " odloča o kratkoročnih in dolgoročnih programih razvoja vzgoje m izobraževanja, ~ prejema program za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, " odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti, " gejema merila za delitev sredstev skupnosti za dejavnost Vzgojnoizobraževalnih zavodov v skladu z družbenimi dogovori, ___ 8 samoupravnimi sporazumi, zakonom in drugimi predpisi, " odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih vzgojno-kobraževalnih skupnosti za solidarnostno uresničevanje skupno ^ dogovorjenih nalog, " daje občinski in mestni skupščini mnenja k razvojnim progra-__ mom zavodov, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost, daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na „ Področju vzgoje in izobraževanja, ___ ^tanavlja posebna telesa za opravljanje določenih nalog. voli delegacijo v vzgojnoizobraževalno skupnost Ljubljana in v •zobraževalno skupnost SR Slovenije, — razpravlja in odloča o zadevah, ki jih opravlja vzgojnoizobraže-valna skupnost Ljubljana, — voli izvršni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine skupnosti in podpredsednika, — voli samoupravno razsodišče 3. Delo skupščine 16. člen Skupščina dela na seji. Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovico delegatov posameznega zbora. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno. Skupščina odloča na seji z večino pasov navzočih delegatov v posameznem zboru. 17. člen V primeru različnih stališč zborov se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek se izvede tako, da izvolita oba zbora skupno komisijo, ki šteje 6 članov. V komisijo izvoli vsak zbor 3 člane. Komisija usklaja vsebino neizglasovanega predloga in se pri tem po potrebi posvetuje z ostalimi delegati zborov. Če tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, oziroma v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne daljšem od 30 dni, ne uspe komisija pripraviti predloga za uskladitev stališč in za ponovno glasovanje v obeh zborih, umakne skupščina zadevo z dnevnega reda. Kadar skupščina zaradi neusklajenosti stališč zborov ne sprejme odločitve o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo izobraževalne skupnosti, mora o tem obvestiti izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje lahko na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 18. člen V skupščini so stalne funkcije: predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsednik zborov in njuna namestnika. Na stalno funkcijo v skupščini je lahko izvoljen delegat. Predsednik skupščine in njegov namestnik ne moreta biti iz vrst delegatov istega zbora. Na stalno funkcijo v skupščini se voli delegate za dobo trajanja mandata v temeljni samoupravni skupnosti, vendar so lahko razrešeni tudi pred potekom te dobe, če jih skupščina odpokliče ali sprejme njihovo ostavko. 19. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: - predstavlja in zastopa izobraževalno skupnost, - podpisuje družbene dogovore, samoupravne in druge splošne akte ter sklepe, ki jih sprejme skupščina, - sklicuje in vodi seje skupščine, - skrbi za izvajanje sklepov skupščine, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. 20. člen Zbora volita svoja predsednika in njuna namestnika. Predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev opravljata zlasti naslednje naloge: - sklicujeta in vodita seje zborov, - skrbita za izvajanje sklepov zborov, - opravljata druge naloge, ki jima jih poverita zbora. 4. Sqe skupščine 21. člen Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine na podlagi sprejetega delovnega načrta in na lastno pobudo, vendar najmanj dvakrat na leto. Predsednik skupščine mora sklicati sejo, če to zahteva zbor uporabnikov, zbor izvajalcev, izvršni odbor, nadzorni odbor, odbor samoupravne delavske kontrole, skupščina Mestne izobraževalne skupnost^Ljubljana ter izvršni svet ah skupščina občine Ljubljana Če predsednik v 8. dneh po vloženi pismeni zahtevi ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj. XCX' 3 W j mn 1 i % issif ' ^ -v7 SWW* n * ^ ■f&fuztri. s* rlftfil j 9 &ttr • * ■ • .TfSSp 3-; sMSSBfti- , gv Ffe&El : -■• ^ S® W8SWS^ fim&mmz Jfci; ... ~3.sk. SRS UP BSifssl m%/' J ? mNh&š v r$ - v 3 -.*’■'»^ ..' •*' ■’ ' - ;-;Aw§S " a1®:3 v 'ifi: ^t.! v; pll:E r-vX** .1 PODROBNI URBANISTIČNI {REGULACIJSKI) HftČRT s ZA ŠIRŠE MESTNO • •• ; ■ :•: ': .... ** .. • «•#»»»**. OTR* #8888 <****« fes 8» •• > MCnraOKOK« M ^ms^r '-4~ : ' iw.awa.fcwl, , E=~ <«We«< ::y: ***«*<» ***** - SKŽS&«« ' ' ■NI >W« . > *xx<; W* f««č3 «i*!**« :* X*6*l>tSW, MM rS5j|.l%S«, : : ISSa&Tr«,* sssast: smn« *;<•«:H AziMS KAMINSKA RM3A POVRSffl ZBIRHimUlZ «1610! M« £s3T * >.y' ’ X,. : • - y - te, : 1 ■■ • i te" ■" ' v' ' -ir y*gf' mm.m 11§4^ *m fllSt 'jT* '3 v ‘ S - > tesSBi jB V w#^ B - k w».£ - :i|8S^ 1F"7 kai ^ . - Cm > ? ( 1» r4 * : ‘IS ■ “ " 6;5i* geiFte* i»te*S»5 M m-e?m ■ s»i ste-M Vrša 5^S>||SiS^5x - : mk I 7 Si j •; "• "1 -\'"' ., •*V ‘š-čmZ?! bsS ydl Piia^;<- ■■:•■. ‘ '■' P: jL4 *** 1 • i m 'teV.ii m ». : ; teSL f :■ ■ Ef|pFa PODROBNI URBANISTIČNI (REGULACIJSKI) NAČRT ZA ŠIRŠE MESTNO OBMOČJE OBČINE Ll-MOSTE-POLJE SA<$SE|il HH mmmmm <: :& :#<:.itet* ■Al*: :>:.* h t :: • Ž Ki.M.: kirStVi '. jtiMsK*? Selim« /AilOblVi F-nVSSlNE PS 6UP « *S i?>V v ;m«v« li«* . .:. «;«>!::: «< »cfiirtSI« . ««>.>>« « ;.«««: eicScii"! pfitss« .« !fl s:>:$iv.s *•«»$:,<: m«86 /i W. ?AAi(H IM POTOM ■ . ■ ■ ;.{vi^ i iitiifivtg /ws«iE<* «KKE □ ii Sef minut« «M«H m p «*«ma»is murne* D j ; mmmunimm«« n^gaj ♦ «»i«8!*iia »ji:w« «yrwm S i.«-,... wftčsi»t :: ...... *wbhi» iemi SPREMLJAJOČI OBJEKTI. ŠPORT !N REKREACIJA MERILO 1 10000 22. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na zahtevo najmanj tretjine delegatov zbora, predsednika skupščine ali na predlog odbora samoupravne delavske kontrole ali na predlog iste vrste zbora druge skupščine občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani kot tudi na predlog izvršnega odbora ali drugega organa skupnosti. V odsotnosti predsednika zbora vodi sejo namestnik predsednika zbora. V odsotnosti obeh vodi sejo delegat, ki ga izvolijo delegati na seji. 23. člen Sejo skupščine prične predsednik skupščine potem, ko ugotovi, daje sklepčna. Vsak delegat lahko v utemeljenih primerih predlaga spremembe in dopolnitve dnevnega reda. 24. člen Način in potek seje ter glasovanja ureja poslovnik o delu skupščine. 5. Enote občinske izobraževalne skupnosti 25. člen Enota občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: enota) se ustanovi s samoupravnimi sporazumi, ki ga sprejmejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih skupaj z delavci organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, s katero jih povezujejo skupni interesi. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu z določbami tega statuta. 26. člen Enota ima samoupravni organ, ki ga sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delavcev in delovnih ljudi iz organizacij združenega dela in delegati občanov iz šolskega okoliša. Zbor izvajalcev sestavljajo praviloma vsi izvajalci programov, vzgojnoizobraževalne organizacije ali njihovi delegati. 27. člen 32. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej obveščati delegacijo oz. konferenco delegacij, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo. 33. člen Delegat ima pravico: - predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja, - predlagati skupščini ali zboru, naj obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem samoupravnih aktov občinske in mestne izobraževalne skupnosti, z delom izvršnega odbora, komisij ali z delom skupne službe, - dobiti od izvršnega odbora skupščine odgovore o delu izvršnega odbora in od vodje skupne službe odgovore o delu te službe. 34. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na vprašanje je po možnosti treba odgovoriti na isti seji, če to ni mogoče, je treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo' skupščine. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira skupna služba izobraževalnih skupnosti Ljubljana. 35. člen Delegat ne more kazensko odgovarjati za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki gaje dal v zboru, katerega član je v skupščini. 7. Izvršni odbor 36. člen Izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvršni odbor) šteje 11 članov. Izvršni odbor vodi predsednik izvršnega odbora, ki ga izvoli skupščina izobraževalne skupnosti. 37. člen Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Če pred potekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega odbora. Predsedniku, namestniku predsednika in posameznemu članu izvršnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop ali če ga odpokliče. Člani izvršnega odbora so za svoje delo odgovorni skupščini. 38. člen Uporabniki in izvajalci v enoti uresničujejo neposredne oblike svobodne menjave dela, se dogovarjajo o izvajanju in sodelovanju pri izvajanju programov dela vzgojnoizobraževalne organizacije, skrbijo za usklajevanje interesov uporabnikov in izvajalcev, obravnavajo politiko občinske izobraževalne skupnosti ter v zvezi s tem dajejo pobude in predloge. 28. člen Enote opravljajo funkcijo konference delegacij za občinsko izobraževalno skupnost in za posebne izobraževalne skupnosti, v katere delegirajo delegate iz vsakega zbora. 29. člen Enota občinske izobraževalne skupnosti ni pravna oseba. 6. Pravice in dolžnosti delegatov. 30. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost sodelovati v delu in udeleževati se sej skupščine, izvršnega odbora in drugih teles, v katere je izvoljen ah imenovan. Delegat ne sme brez tehtnega razloga odkloniti funkcije in nalog, ki mu jih poveri skupščina. 31. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami in stališči delegacij in konferenc delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor zaporedoma več kot dvakrat. 39. člen Izvršni odbor opravlja izvršilne zadeve: - izvršuje sklepe skupščine, - obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, spremlja stanje in pojave na tem področju, - oblikuje predloge splošnih samoupravnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina, - skrbi za izvajanje samoupravnih aktov izobraževalne skupnosti, - sprejema splošne in posamične akte v zadevah, za katere je s tem statutom pooblaščen, - izvajanje finančnega načrta izobraževalne skupnosti, - usklajuje delo delovnih teles izvršnega odbora, - daje pobudo za sklic skupščine izobraževalne skupnosti, - ustanavlja komisije in druga telesa za proučevanje stanja in razvoja posameznih programov vzgoje in izobraževanja, - pravočasno in celovito obvešča delegate o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločanje v izobraževalni skupnosti, - posreduje vsa gradiva odboru samoupravne delavske kontrole, - skupaj z izvršnimi odbori skupščin občinskih in mestne izobraževalne skupnosti v Ljubljani usmerja delo skupne službe, - sklepa pogodbe o povračilih za delo z vzgojnoizobraževalnimi in drugimi organizacijami in skupnostmi, ki izvajajo programe na področju vzgoje in izobraževanja, - najmanj enkrat letno poroča skupščini o svojem delu, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina izobraževalne skupnosti. 40. člen Predsednik izvršnega odbora: — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, j ~ skrbi in odgovarja za izvršitev sklepov izvršnega odbora, " podpisuje pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in drugimi izvajalci in druge akte izvršnega odbora ter skrbi za njihovo izvrševanje, ~ usmerja delo skupne službe na ravni občine in mesta ter spremlja njeno delo, " opravlja druge naloge, ki jih vsebuje ta statut ali drugi splošni akti in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik izvršnega odbora ie odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta izobraževalne skupnosti. — opravlja druge naloge, ki mu jih poverita skupščina in izvršni odbor. 48. člen Tajnika imenuje skupščina izobraževalne skupnosti. Tajnik je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan. Za svoje delo je tajnik odgovoren skupščini in izvršnemu odboru. IV. Ljudska obramba in družbena samozaščita 49. člen 41. člen Način sklicevanja seje, potek seje, glasovanja in vsebino zapisnika seje, odpoklic članov ter podobno, ureja poslovnik o delu arinega odbora. Delovna telesa skupščine in izvršnega odbora* 42. člen Skupščina in izvršni odbor imata lahko stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa kot metodo dela za obravnavanje določenih vprašani. Predsednik stalnih ali občasnih komisij izvršnega odbora ime-ddje izvršni odbor. Predsednike stalnih ali občasnih komisij skupine imenuje skupščina. Odbor samoupravne delavske kontrole 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole: " ppravlja nadzor nad izvajanjem v izobraževalni skupnosti, sprejete politike, nadzira delovanje vseh organov in službe skupnosti, predvsem z vidika samoupravnih postopkov in izvajanja sklepov, " nadzira ur upščini izc iu. Dor samoupravne delavske kontrole organizira in opravlja uporabo sredstev skupnosti skupščini izobraževalne sl poroča skupščini svojem delu. skupnosti vsaj enkrat letno o svoje: Odbc nadzor po svoji odločitvi, obravnavanje določenih vprašanj pa anko predlagajo odboru samoupravne delavske kontrole tudi: " skupščina ali izvršni odbor izobraževalne skupnosti, " občinske konference družbenopolitičnih organizacij, " občinski upravni organi, pristojni za področje vzgoje in izobraževanja in za družbeni nadzor. 44. člen število, način njihove izvolitve in dolžino mandatne dobe anov odbora samoupravne delavske kontrole določa samoupravni vorazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti. Izobraževalna skupnost v mejah svojih pravic in dolžnosti v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter zakonom o družbeni samozaščiti v sodelovanju s skupščino občine Ljubljana Moste-Polje skrbi, da se pri oblikovanju politike in pri sprejemanju razvojnih programov vzgojnoizobraževalne dejavnosti upoštevajo interesi ljudske obrambe in družbene samozaščite. 50. člen Izobraževalna skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani ter s sklepi skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 51. člen Za neposredno uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi skupščina izobraževalne skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik izvršnega odbora ali predsednik skupščine. 52. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov. Odbor sestavljajo predsednik odbora, podpredsednik odbora, vodja obrambnih priprav in 4 člani. Po položaju so člani odbora: predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in tajnik izobraževalne skupnosti. 53. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene s sklepi skupščine izobraževalne skupnosti ter z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti ter družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani. V. Javnost dela skupnosti 54. člen 45. člen __ ^vršni odbor ima naslednje stalne komisije: ^ komisijo za samoupravne splošne akte, ^ komisijo za osnovnošolsko izobraževanje, 2 k°misijo za usmerjeno izobraževanje, komisijo za družbenoekonomska vprašanja vzgoje in izobraževanja. Izvršni odbor ima lahko tudi druge stalne komisije. Delo komisij usmerja izvršni odbor. 46. člen |D ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravne delavske nhole poročilo skupščini in organu, ki je nadzor predlagal, če to bila skupščina ter priporoči ukrepe za odpravo ugotovljenih ^Pravilnosti.. tajnik izobraževalne skupnosti Seje skupščine izobraževalne skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih navzoč vsak pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine in njenih organov. Vsakdo, kdor izkaže upravičen interes, ima pravico do vpogleda v zapisnike sej skupščine in njenih organov. Organi izobraževalne skupnosti morajo skrbeti za obveščanje članov oz. delegatov izobraževalne skupnosti in širše javnosti o svojem delu in o delu izobraževalne skupnosti v sredstvih javnega obveščanja, v posebnem glasilu za delegate ali na drug primeren način. Organi izobraževalne skupnosti so dolžni najmanj dvakrat letno seznaniti delovne ljudi in občane s sprejetimi programi in načinom njihovega uresničevanja. Vabila za seje je treba skupaj z gradivom zaradi objave pošiljati informativno dokumentacijskemu centru Ljubljana. VI. Razmerja izobraževalne skupnosti 55. člen 47. člen izobraževalna skupnost ima tajnika. Tajnik zlasti: opravlja strokovne in organizacijsko tehnične naloge v zvezi z ^c*°m skupščine in izvršnega odbora, °deluje s skupno službo pri pripravljanju gradiva za seje skupine in izvršnega odbora, ?°deluje na sejah organov izobraževalne skupnosti, r Pomožni odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta ^obraževalne skupnosti, Izobraževalna skupnost sodeluje z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani, z mestno izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z organi občinskih in mestne skupščine, z organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi organizacijami, ki so splošnega ali skupnega pomena za občino in mesto Ljubljana, posebno pri usklajevanju razvoja mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij ter pri usklajevanju osnov in meril za uresničevanje svobodne menjave dela v okviru izobraževalnih skupnosti Ljubljane ter pri usklajevanju meril za oblikovanje dohodka vzgojnoizobraževalnih organizacij ter drugih izvajalcev programov na področju vzgoje in izobraževanja. 56. člen Izobraževalna skupnost se lahko sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da skupno zagotovijo združevanje sredstev za dejavnosti in naloge, ki so skupnega pomena. 57. člen Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, združeni v občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljubljani, so s samoupravnim sporazumom ustanoviti Mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. Razmerja med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in mestno izobraževalno skupnostjo, naloge in vsebina dela mestne izobraževalne skupnosti so podrobneje urejena s statutom Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. 58. člen Zakonitost dela izobraževalne skupnosti in njenih organov, nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Vil. Združevanje in upravljanje s sredstvi izobraževalne skupnosti 59. člen Delavci in drugi delovni ljudje prispevajo in zdmžujejo v občinski izobraževalni skupnosti, za izpolnjevanje solidarnostnih nalog, za izpolnjevanje obveznosti do drugih izobraževalnih skupnosti in za sodelovanje z drugimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. 60. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občana opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, prispevajo za financiranje dogovorjenega programa izobraževalnih dejavnosti prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka, izraženo v stopnji, se določi po predhodni obravnavi med delavci in delovnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. 61. člren Delavci in delovni ljudje lahko združujejo sredstva iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz osebnega dohodka za financiranje dodatno dogovorjenih ali posebnih nalog na podlagi samoupravnih sporazumov ali pogodb. 62. člen Prispevki in sredstva za financiranje izobraževalne dejavnosti morajo biti določeni oziroma dogovorjeni v skladu z dogovorjenimi družbenimi plani. 63. člen Izobraževalna skupnost prispeva oz. pridobiva solidarnostna sredstva za oz. od izobraževalnih skupnosti v skladu s samo- upravnim sporazumom o izvajanju skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti SR Slovenije. 64. člen Izobraževalna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, s pogodbami, s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali z odlokom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje oziroma z odlokom skupščine mesta Ljubljana. 65. člen Izobraževalna skupnost združuje pri Mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana sredstva za financiranje izobraževalne dejavnosti in nalog, ki so skupnega pomena in za katere so se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti občinske izobraževalne skupnosti dogovorile, da jih financirajo preko mestne izobraževalne skupnosti. VIII. Skupna služba izobraževalnih skupnosti ljubljene r >6. člen Izobraževalna skupnost skiepa enakopravno z drugimi občin skimi izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in Mestno izobraževalno skupnostjo Ljubljana samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih med izobraževalnimi skupnostmi v Ljubljani in delovno skupnostjo skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljana. Dela, ki s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena niso poverjena delovni skupnosti skupne službe, lahk° opravljajo delavci v delovni skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti v občini, lahko pa se poverijo tudi delovni skupnosti upravnih organov skupščine občine. O tem odloča skupščina izobraževalne skupnosti. IX. Prehodne in končne določbe 67. člen Ta statut velja od dne, ko ga potrdi skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 68. člen Določbe tega statuta se spremenijo po postopku in na način, ki je določen za sprejem tega statuta. 69. člen Samoupravne akte in delo izobraževalne skupnosti je treba uskladiti s tem statutom najkasneje 6 mesecev po njegovem spr®' jemu. 70. člen Statut se objavi v občinskem glasilu. Predsednik skupščine občinska izobraževalne skupnosti Ljubija^ Moste-Polje Slavko PUŠ,l-r' ....................__________________________________...» KADROVSKE ZADEVE PREDLOG ( \ Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste- Polje (Ur. 1. SRS št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne............ 1978, seji zbora krajevnih skupnosti dne...........1978 in seji družbenopolitičnega zbora dne .........1978 RAZREŠILA sekretarja skupščine občine __________________________________________________________J I. Razreši se TUŠAK Zvoneta, dolžnosti sekretarja skupščine občine Ljubija na Moste-Polje z dnem 30.9.1978. Obrazložitev: V zvezi s sprejetim Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloM o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine obcffl Ljubljana Moste-Polje ter s tem v zvezi z rešitvijo ustreznih kadro skih rešitev, ki so bile potrjene tudi na seji koordinacijskega odbo za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, je*^ misija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine obclf,s Ljubljana Moste-Polje na seji dne 4. 8.1978 sprejela sklep• katerim predlaga zborom skupščine občine, da razrešijo 10' TUŠAK Zvoneta dosedanje dolžnosti sekretarja skupščine obČirt ’ zaradi prevzema novih delovnih dolžnosti. Na podlagi 186. in 217. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora zdroženega dela dne............ 1978, seji zbora krajevnih skupnosti dne............ 1978 in seji družbenopolitičnega zbora dne..............1978 IZVOLILA podpredsednika Izvršnega sveta in IMENOVALA načelnika Oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine v__________________________________________________ \. Za profesionalnega podpredsednika Izvršnega sveta skupščine občine in načelnika Oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se IZVOLI in IMENUJE tov. TUŠAK Zvone. II. Izvolitev in imenovanje tov. TUŠAK Zvoneta za dolžnosti, navedene v prvi točki, velja od 1. 10. 1978 dalje. Na osnovi novo začrtane organizacije upravnih organov, ki se oblikuje na podlagi zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu, je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dal pobudo za izdelavo osnutka Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Na podlagi navedenih sprejetih sprememb in dopolnitev, je potrebno izvesti tudi postopek v zvezi z izvolitvijo podpredsednika Izvršnega sveta skupščine občine in načelnika oddelka za ljudsko obrambo, ki v skladu z Zakonom o ljudski obrambi (Ur. I. SRS št. 23/76) in statutom občine Ljubljana Moste-Polje odgovarja pri delu izvršnega sveta za delovanje na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite napram občinski skupščini, njenemu svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, skrbi za realizacijo njihovih sklepov in v času neposredne vojne nevarnosti in vojne prevzame dolžnosti poverjenika za notranje zadeve skupščine občine. O kadrovskih rešitvah je razpravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje ter Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 4. 8. 1978 in predlaga zborom skupščine občine, da izvolijo za profesionalnega podpredsednika Izvršnega sveta skupščine občine, ki bo odgovoren za področje ljudske obrambe in imenuje za načelnika Oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine tov. TUŠAK Zvoneta, dosedanjega sekretarja skupščine občine. V skladu z določili statuta občine Ljubljana Moste-Polje, izvolijo podpredsednika Izvršnega sveta skupščine občine delegati na sejah zborov na podlagi predloga predsednika Izvršnega sveta skupščine občine ob mnenju občinske konference SZDL. ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR V______________________j ZAPISNIK , 3- skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih upnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil dne 22. junija 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubija na. Proletarska c. 1 T PELCEM predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Eriko ^LIČ—SIFT, predsednico družbenopolitičnega zbora. Vpisnik skupnega zasedanja je vodil Marko ROTH, sekretar °*a združenega dela. . "° obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 3. skupno (jJ^Ianje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in ^u*benopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: * • Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve 2 pegatov ter ugotovitev sldepčnosti ■ “otrditev zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. maja 1978 "L Osnutek družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za °sebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v SR Sloveniji 4. Uresničevanje pomembnejših nalog srednjeročnega družbenega plana Ljubljane v letih 1976 in 1977 ter ocena gibanj za leto 1978 5. Predlog odloka o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju ljubljanskih občin 6. Predlog odloka o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 7. Predlog dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 8. Predlog dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 9. Predlog odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 10. Predlog odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje v II. polletju 1978 11. Predlogi odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi: - komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti - komisije za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda - komisije za oprostitev plačila samoprispevka za starostno zavarovanje kmetov - komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispe rita za starostno zavarovanje kmetov 12. Predlog odloka o dopolnitvi odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 13. Poročila: — Občinskega javnega tožilstva — Občinskega sodišča I — Sodnika za prekrške - Javnega pravobranilstva - Uprave za notranje zadeve - Uprave za inšpekcijske službe - Geodetske uprave — Družbenega pravobranilca samoupravljanja — Postaje milice Ljubljana Moste-Polje 14. Kadrovske zadeve: a) Predlog sklepa o imenovanju ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Jarše b) Predlog sklepa o imenovanju delegata pri upravljanju VI. gimnazije Moste 15. Delegiranje delegatov na 3. sejo zbora občin in 3. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 16. Delegatska vprašanja KI SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema zapisnik 2. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. maja 1978 skupaj z naslednjo pripombo: V zapisniku se doda, da je Franc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora odsotnost na 2. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. maja 1978 opravičil. K 3 V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Vido BOŽAK, delegat I. konference delegacij - Saturnus, 2. Gorana MEDAKA, delegata IV. konference delegacij — Indos in 3. Ivana DRAGARJA, delegata XVIII. konference delegacij -Izolirka Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela za 3. skupno zasedanje zborov skupščine občine je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov Uvodne obrazložitve osnutka družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v SR Sloveniji ni bilo. V razpravi so sodelovali: Vera BAJIČ, delegatka krajevne skupnosti Moste, Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji ugotovila : Zbor združenega dela ima 39. delegatskih mest, na seji pa je navzočih 36 delegatov. Odsotni so 3 delegati in sicer: 1 delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče, 1 delegat XVII. konference delegacij — GP Obnova in 1 delegat XXII. konference delegacij — Gostinsko podjetje Figovec Seja zbora združenega dela je sklepčna. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti za 3. skupno zasedanje zborov skupščine občine je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 25 delegatov. Odsotna sta dva delegata in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine in 1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje. Komisija ugotavlja, da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna. Stalna komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na 3. skupnem zasedanju zborov skupščine občine po pre-zenčni listi in ugotovila : Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 14 delegatov. Opravičeno odsotni so: Marjanca AGRE Ž Brigita BLAJ Robi DOLORENZO Anton KOROŠEC in Slavko GERLICA. Družbenopolitični zbor je sklepčen. 1. Branka KROMARJA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo 2. Dominika ČOŽA, delegata krajevne skupnosti Lipoglav in 3. Zaijana FABJANČIČA, delegata krajevne skupnosti Moste. SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevanih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na osnutek družbenega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah in merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti dela na njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov za delegate, voljene in imenovane funkcionarje v SR Sloveniji naslednje pripombe: 1. V 7. členu naj ostane variantni 4. odstavek. 2. Določbe 9. člena niso v skladu s 1. odstavkom 2. člena (načelo delitve po delu). 3. V 11. členu naj se v 1. odstavku doda še kriterij uresničevanj* družbenega plana. 4. Vil. členu naj odpade varianta — vsake 3 mesece. 5. V 14. členu naj se upošteva II. variantni dodatek. 6. V 7. členu v zadnjem odstavku — podrobnejša merila naj bi bil* že v tem dogovoru. 7. V 23. členu je potrebno določiti nosilca samoupravnih sporazumov za družbenopolitične organizacije. K 4 Uvodno obrazložitev o uresničevanju pomembnejših nalog srednjeročnega družbenega plana Ljubljane v letih 1976 in 1977 ter o oceni gibanj za leto 1978 je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Tone PODOBNIK, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela.deleg*11 zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbor* soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih dtupnosti in družben®' politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejem*!0 informacijo o uresničevanju pomembnejših nalog srednjeročne# družbenega plana Ljubljane v letih 1976 in 1977 ter oceno gib*11! za leto 1978 ter podpirajo konkretne predloge ukrepov izvršneg* sveta skupščine občine, saj pomenijo konkretizacijo sklepov/0 ocen, ki so navedeni v gradivu za junijsko sejo zborov skup&u* mesta Ljubljana. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 2. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. maja 1978 in soglasno sprejeli naslednji Predlogi ukrepov Na področju industrijskih con: a) Zemljišče, ki je opredeljeno po GUP kot industrijsko servi^ površine z oznako MP-3, uporablja Aeroklub „Staflk° BLOUDEK**. Na podlagi pogodbe, sklenjene leta 1972 n* Zveznim sekretariatom NO, SML, SOb Ljubljana Moste-Polje in podjetjem SOSESKO, je omenjeno zemljišče pridobljeno za potrebe ITAS cone z ugotovitvijo, da je zemljišče bremen prosto. Ne glede na to, da je zemljišče prešlo v upravljanje SOb Ljubljana Moste-Polje Aeroklub ,.Stanko BLOUDEK1' še vedno uporablja del zemljišča za svojo dejavnost. Zemljišče, ki ca uporablja Aeroklub, pa je že s pogodbo med SOSESKO in ZG Ljubljana dodeljeno za izgradnjo železni&ega kontejner drega terminala. Glede na to, da je izgradnja železniškega kontejnerskega terminala v družbenem planu, je nujno pospešiti na ravni mesta Ljubljane izgradnjo letališča na novi lokaciji (Brezovica II), odnosno takoj začasno rešiti preselitev Aerokluba (možnost v Lesce), dokler novo letališče ne bo zgrajeno. b) Zaradi neurejenega cestnega sistema v industrijski coni je potrebno: na ravni mesta pospešiti rešitev cestnega sistema in v zvezi s tem tudi ukinitev nepotrebnih rezervatov. Rešitev pa mora biti taka, da bo industrijska cona prometno povezana. Nujno ie, da se v MP-3 poveže severna industrijska servisna cona s Smartinsko cesto na severozahodni strani, na izhodu pa na bodočo obvoznico (U sistem). c) Glede na bodočo gradnjo obrtno servisne cone, bodoče stanovanjske soseske MS 4, 5 Fužine in gradnje nove Zalo&e ceste v MM-4 in nerešen problem preselitve vojašnice, predlagamo: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje skupaj s predstavniki skupščine občine Šiška in JLA čimpreje prične postopek za spremembo namembnosti instituske cone ŠI-4 v druge namene na območju Šentvida ter s tem omogoči preselitev vojašnice iz MM-4. Na področju gradbeništva: Glede na nerešeno vprašanje in potrebo po organizaciji con gradbene industrije v Ljubljani je potrebno: na ravni Ljubljane pospešeno in prioritetno poiskati v ožjem ali širšem ljubljanskem prostoru lokacijo za gradbeno ali več gradbenih con. Na jKidročju preskrbe: Glede na to, da se Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Živilski trgi še do danes ni izjasnilo glede investitorstva in da so temu Vzrok subjektivni razlogi te delovne organizacije, je izvršni svet na seji dne 6. junija 1978 sprejel sklep: Ce Komunalno podjetje TOZD Živilski trgi Ljubljana do 1. julija 1978 ne pošlje izjave glede investitorstva, prične SGP PIONIR v soseski MS-1 Center Most graditi tržnico s statusom gradnje za trg čimpreje, oziroma do 1. avgusta 1978. Na področju obrti: , Izvršni svet podpira predlog Skupščine mesta Ljubljane glede izdelave skupnega programa razvoja malega gospodarstva v Ljubljani, pri čemer je potrebno: opredeliti predvsem enotno politiko pospeševanja deficitarnih obrtnih strok v Ljubljani tako glede davčne politike, kreditiranja, gradnje najemnih poslovnih prostorov in podobno. SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje naročajo delegatom, ki se bodo udeležili 3. seje zborov skupščine mesta Ljubljane, da glasujejo za sprejetje odloka o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju ljubljanskih občin s tem, da se 3. člen odloka spremeni in se glasi: ..Stanarina, ugotovljena po 2. členu tega odloka, se poveča do K6,7 in 8 Delegati zborov skupščine občine so 6., 7. in 8. točko dnevnega reda obravnavali sočasno. Uvodna obrazložitev predloga odloka o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, predloga dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter predloga dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: !• Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predloženem besedilu. 3. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dogovor o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predloženem besedilu. 4. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča za podpisnika dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Marjana MOŠKRIČA, predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. K9 ElTS cona Dolsko Uvodno obrazložitev predloga odloka o prispevkih za financi- V obravnavi je urbanistična dokumentacija za lokacijske smerni- ranJe samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih 66 za dosedaj znane investitorje: Petrol, Polikem in Toplarno ter dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje je podal Janez LAH, Urbanistični program širšega območja. Predlagamo: podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Iniciativni odbor za izgradnjo EITS cone Dolsko pri SML naj Razprave ni bilo. čimpreje definitivno uskladi stališča bodočih investitorjev in / Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora sprejme program izgradnje te soseske. krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji K5 Uvodno obrazložitev predloga odloka o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju ljubljanskih občin je podal Anton URBIČ, Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Alojz ILAR, delegat XXV. konference delegacij - SAVA Kranj, Zarjan FABJANČIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Nada MEJAK, delegat XII. konference delegacij, BTC, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Anton URBIČ, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske ^upnosti Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati z°°ra krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora z eQim glasom proti sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K10 Uvodna obrazložitev predloga odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje v II. polletju 1978 ni bila podana. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Miroslav KRAŠOVEC, delegat MII. konference delegacij — Intereuropa, Erika RAČIČ-ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora in Franc BOGATAJ, vodja službe za odmero davka pri skupščini občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje v II. polletju 1978 v predloženem besedilu. Kil Uvodna obrazložitev predlogov odlokov o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisij skupščine občine ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti skupaj z naslednjim amandmajem : 1. odstavek 4. člena se spremeni in se glasi: Komisija ima 15 članov. Predsednika komisije in njegovega namestnika izvolijo člani komisije izmed sebe na 1. seji komisije. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka D. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda v predloženem besedilu. 3. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za oprostitev plačila samoprispevka za starostno zavarovanje kmetov skupaj z naslednjim amandmajem: 2. odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: Pri obravnavi posameznih zadev sodeluje pri delu komisije predstavnik krajevne skupnosti s katere območja komisija obravnava posamezno zadevo. 4. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi komisije za obravnavo pritožb za odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov skupaj z naslednjim amandmajem: 2. odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: Pri obravnavi posameznih zadev sodeluje pri delu komisije predstavnik krajevne skupnosti s katere območja komisija obravnava posamezno zadevo. KI 2 Uvodna obrazložitev predloga odloka o dopolnitvi odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji, pristojnosti in delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K13 Uvodne obrazložitve so podali: - k poročilu občinskega javnega tožilstva, Božo JANHUBA -občinski javni tožilec, - k poročilu občinskega sodišča I, Anton REMS, predsednik sodišča, - k poročilu sodnika za prekrške, Boris ŽIBERT, vodja sodnika za prekrške v Ljubljani, - k poročilu javnega pravobranilstva, Nikola DMITROVIČ, javni ravobranilec mesta Ljubljane, poročilu uprave za inšpekcijske službe, mgr. Alojz BOSTIČ, načelnik uprave za inšpekcijske službe pri SML, - k poročilu geodetske uprave, ing. Janez OBREZA, načelnik geodetske uprave pri SML, - k poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, Nada KUMAR, pomočnik družbenega pravobranilca samoupravljanja in - k poročilu postaje milice Ljubljana Moste-Polje, Janez ZAKRAJŠEK, komandir postaje milice. V razpravi so sodelovali: Miroaav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij — Intereuropa, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Vera BAJIČ, delegat krajevne skupnosti Moste in Jurca DANILO, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpirajo upravo za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljana pri njenih prizadevanjih za nadaljnji razvoj in organiziranost službe. Prouči naj se možnost dopolnitve sistemizacije z namestitvijo novih strokovnih delavcev. Upravi za inšpekcijske službe naj se omogoči boljša tehnična opremljenost s tem, da se dokončno razrešijo prostorski problemi te službe. Upravi za inšpekcij dre službe oziroma izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljana se glede na že predpisan dogovor o financiranju skupnih mestnih potreb dovoli najetje posojila za dograditev prizidka zgradbi inšpekcijskih služb od 12.000.000 na 16.300.000 din. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo obvestila o problematiki dela občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča I, sodnika za prekrite, javnega pravobranilstva mesta Ljubljane, uprave za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane, geodetske uprave skupščine mesta Ljubljane, družbenega pravobranilca samoupravljanja in postaje milice Ljubljana Moste-Polje v letu 1977 v predloženem besedilu in podpirajo vse predloge za ureditev prostorske problematike in za izboljšanje dela teh organov, kot je predlagano v poročilih. KI 4 Uvodna obrazložitev h kadrovskim zadevam ni bila podana. V razpravi sta sodelovala: Hilda JOVANOVIČ, delegat XXVIII. konference delegacij — Osnovna šola Ketteja in Murna in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje i m e n uj e j o GERBEC Magdo stanojočo v Ljubljani, Poljanski nasip 26 za ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda Jarše. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ZAPISNIK i m e n uj e j o JAKLIČ Aleša iz Ljubljane, Pokopališka 36 za delegata družbene skupnosti pri upravljanju VI. gimnazije Ljubljana Moste. KI 5 Uvodno obrazložitev o načinu delegiranja delegatov za 3. sejo zbora združenega dela in 3. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana je podal Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Branko KROMAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 3. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana naslednje delegate: 1. Vera BAJIČ, delegat krajevne skupnosti Moste 2. Marjeta KOSOVEL, delegat krajevne skupnosti Polje 2. Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče—Zg. Kašelj 4. Slavko VRZEL, delegat krajevne skupnosti Zelena jama Mirjana KONČAN delegat krajevne skupnosti Kodeljevo 6. Sreten RADIVOJČIČ, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje Po končani razpravi je zbor združenega dela soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 3. sejo zbora zdniženega dela skupščine mesta Ljubljana naslednje delegate: ~ za področje gospodarstva 1. Marjan KOBAL, delegat I. konference delegacij 2. Franc TRČEK, delegat III. konference delegacij 3. Nada MEJAK, delegat XII. konference delegacij 4. Stane REJC, delegat IX. konference delegacij 5. Slavko KOŠIR, delegat XIV. konference delegacij 6. Alojz ILAR, delegat XXV. konference delegacij ~ za kulturno prosvetno področje 1. Hilda JOVANOVIČ, delegat XXVIII. konference delegacij ~~ za socialno zdravstveno področje 1. Helena MARTINO VIČ, de-*egat XXXI. konferencelcgacij " za področje obrtne dejavnosti 1. HROVAT Jože, delegat dele-Sacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev K16 DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili 1. Delegacija krajevne skupnosti Nove Jarše 2- Delegacija krajevne skupnosti Šmartno 2. Delegacija krajevne skupnosti Polje 4- Janez KURET, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo je valjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine ob 19,55 uri zamudil 3, skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih ^kupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubka Moste-Polje. sekretar fBORA ZDRUŽENEGA DELA Marko ROTH PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA RAČIČ-ŠIFT Erika 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 13. julija 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ljublj sta, Proletarska c. 1/1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Regino TROBEC, namestnico predsednika zbora združenega dela, Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Jožetom LESKOVŠKOM, namestnikom predsednika družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil Zvo.ie TUŠAK, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se spremeni dnevni red tako, da se 13. točka predlaganega dnevnega reda uvrsti na dnevni red kot 12. točka, dosedanja 12. točka predloga dnevnega reda postane 13. točka. Predlog dnevnega reda pa se razširi še z dodatnimi točkami: — predlog sklepa o zagotovitvi manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju, — predlog sklepa o prevzemu investitorstva za gradnjo dveh javnih dvonamenskih zaklonišč kapacitete 2 x 200 oseb v centru Most, — obravnava gradiva in delegiranje delegatov na 3. sejo zbora občin in 3. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane — kadrovske zadeve: a) predlog sklepa o imenovanju v.d. ravnatelja OŠ Polje b) predlog sklepa o imenovanju v.d. ravnatelja OŠ Vide Pregare Po takem sklepu je predsednik skupščine občine predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — 2. seje zbora združenega dela z dne 24. maja 1978 — 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. maja 1978 3. Poročilo o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 v prvem polletju 1978 4. Predlog programa dela skupščine občine Ljubljana Most Polje za obdobje september-december 1978 5. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje 6. Osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje 7. Osnutek odloka o obvezni pripravi dokumentov ..Ljubljana 2000“ 8. Osnutek odloka o obvezni pripravi srednjeročnih planov občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1981 do leta 1985 9. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 10. Predlog odloka o potrditvi detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica — Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje 11. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane - za razširitev zazidalnih otokov MS 11, MS 105 Zalog in spremembo namembnosti površin na območju zazidalnega otoka MM 7 12. Predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi območij, za katere se izdelajo zazidalni načrti - za območje zazidalnega otoka MS 11 Zalog 13. Predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta MS 12/1 za objekte centra soseske Nove Jarše 14. Informacija o vojaško politični oceni vojne nevarnosti in možnosti delovanja občine Ljubljana Moste-Polje 15. Informacija o oceni političnih in varnostnih razmer v občini 16. Predlog sklepa o potrditvi letnih načrtov odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto 1978/79 17. Predlog sklepa o zagotovitvi manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju 18. Predlog sklepa o prevzemu investitorstva za gradnjo dveh javnih dvonamenskih zaklonišč kapacitete 2 x 200 ljudi v centru Most 19. Obravnava gradiva in delegiranje delegatov za 4. sejo zbora združenega dela in 4. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana 20. Kadrovske zadeve: — predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje — predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Vide ftegarc 21. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli. KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Janeza BERNATA, delegata I. konference delegacij — Saturnus, 2. Jovota SIMIČA, delegata XV. konference delegacij — Gradiš in 3. Kristino GORIŠEK, delegatko XXX. konference delegacij — Klinični center. Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela za 4. skupno zasedanje zborov skupščine občine je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila : Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 32 delegatov. Odsotnih je 7 delegatov in sicer: 1 delegat VI. konference delegacij — Velana, 1 delegat XIII. konference delegacij — Intereuropa, 1 delegat XIX. konference delegacij — Petrol, 2 delegata XXVII. konference delegacij — Kmetijska zadruga, 1 delegat XXIX. konference delegacij — Osnovna šola Polje in I delegat XXXIII. konference delegacij — obrtna dejavnost. Seja zbora združenega dela je sklepčna. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno t izvolili: 1. Cirila ZUPANČIČA, delegata krajevne skupnosti Dolsko, 2. Kolomana PEČKA, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše in 3. Alojza KRŽANA, delegata krajevne skupnosti Polje. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti za 4 skupno zasedanje zborov skupščine občine je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila : Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 26 delegatov. Odsoten je en delegat in sicer: delegat krajevne skupnosti Vevče — Zgornji Kašelj. Komisija ugotavlja, da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna. Stalna komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na 4. skupnem zasedanju zborov skupščine občine po pre-zenčni listi in ugotovila : Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih II delegatov. Odsotnost je opravičilo 8 delegatov in sicer: Slavko GERLICA, Janez JAGODIČ, Nina JEVŠNIK, Franc KOLMAN, Anton KOROŠEC, Milan PAUNOVIČ, Tone PODOBNIK in Erika RAČI Č-ŠIFT. Stja družbenopolitičnega zbora je sklepčna,. Navzoči vabljeni: Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Vlastimir KITANOVIČ, predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, Anton URBIČ, predsednik skupščine občinske skupnosti stanovanjskega gospodarstva, Peter LIBERŠAR, predsednik odbora za graditev pri občinski skupnosti stanovanjskega gospodarstva, Franc SOTLAR, član sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, Bogdan ŠTURM, član sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti, Mitja OMERSA, predstavnik odbora za izgradnjo PST pri predsedstvu Mestne konference SZDL, Marko LOKAR, predsednik odbora za kmetijstvo pri izvršnem svetu skupščine občine, Marija CERKVENIK, predstavnica Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Miran MAVRIČ, šef odseka za finance skupščine občine in Leon ČEPE, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve pri skupščini občine. K 2 Delegati zbora združenega dela so obravnavali zapisnik 2. seje zbora združenega dela z dne 24. maja 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 2. seje zbora združenega dela z dne 24. maja 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. maja 1978 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 24. maja 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati krajevne skupnosti Zalog so imeli ob obravnavi zapisnika naslednjo pripombo : Zapisniki sej zborov skupščine naj se bolj redno objavljajo in naj ne kasnijo K 3 Uvodno je poročilo o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje 1976-1980 v prvem polletju 1978 obrazložila Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Jovi SIMIČ, delegat XV. konference delegacij - Tehnika, Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Moste, Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Stepanjsko naselje, Marjan ČONČ, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Alojz KRŽAN, delegat krajevne skupnosti Polje, Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Anica GROHAR, delegatka II. konference delegacij — Kolinska in Jože LESKOVŠEK, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegat' zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družben0-politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprej6- majo poročilo o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana pov v predloženem besedilu z naslednjimi dopolnitvami: a) Strokovne službe skupščine občine naj poskrbijo, da bo dokumentacija za izgradnjo objektov samoprispevka H pravočasno pripravljena, da ne bo prišlo do zakasnitve rokov. b) V „Naši skupnosti**, glasilu Občinske konference SZDL, naj se objavi kompleksna informacija o pripravah na gradnjo Doma ostarelih občanov. c) Izvršni svet skupščine občine naj da iniciativo izvršnim svetom ostalih ljubljanskih občin, da se dogovorijo o gradnji industrijskih con v Ljubljani. Č) Sočasno s pripravami na izgradnjo soseske Fužine in indu-. atrijske cone ie potrebno korigirati tudi cestni program. Skupaj s poročilom o izvajanju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje in ukrepi za njegovo uresničevanje naj družbe-nopolitične organizacije in samoupravni organi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obravnavajo tudi stališča in sklepe o uresničevanju srednjeročnega družbenega načrta v Ljubljani Mestne konference ZKS Ljubljana z dne 27. 6. 1978, sklepe in predloge o uresničevanju pomembnejših nalog srednjeročnega družbenega plana razvoja Ljubljane 1976-1980 Skupščine mesta Ljubljane z dne 29. 6. 1978 ter stališča in sklepe 4. seje Občinske konference ZKS glede ocene gospodarskih gibanj in izpolnjevanja srednjeročnega plana razvoja z dne 31. 5. 1978. Na njihovi podlagi naj ocenijo izpolnjevanje svojih planov in programov razvoja ter sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev do začetka septembra. • Občinski sindikalni svet, komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in komisija za pregled samoupravnih šiitov organizacij združenega dela naj pripravijo program na-daljnjega uresničevanja zakona o združenem delu. K 4 i, Uvodno je predlog programa dela skupščine občine Ljubljana y°ste-Polje za obdobje september -december 1978 obrazložil vone TUSAK, sekretar skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora in dragica BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše. , Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati ®°ra krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora Sasno sprejeli naslednji SKLEP: PolY>°r. z<*IU*ene8a dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno- ^dnjo pripombo: li Program 8. seje zborov skupščine občine naj se v 2. alinei razdela dva dela in sicer: _ analiza stanja samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti analiza stanja samoupravne organiziranosti • samoupravnih kresnih skupnosti. ojUvodno je osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi pr 'z^ke skupnosti za zaposlovanje obrazložil Janez LAH, pod-^ednik izvršnega sveta skupščine občine, i razpravi so sodelovali: }Nia GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Moste in ŽAGAR, delegat. krajevne skupnosti Vevče-Zgomji žljJ*0 končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati ,0* krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora ®asno sprejeli naslednji pripombi : a) Prvi odstavek 20. člena naj se spremeni tako, da bi glasil: ..Delegati, delegirani na sejo skupščine, na seji posredujejo mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina*. b) Prouči naj se 25. člen oziroma možnost, da se na območju mesta Ljubljana ustanovi ena strokovna služba, ki bi opravljala strokovna, finančna in administrativna opravila za posamezne občinske skupnosti za zaposlovanje. K 6 Uvodne obrazložitve osnutka samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Francka TEKALEC, delegatka krajevne skupnosti Klopce, ing. Jože BEVEC, delegat krajevne skupnosti Polje, Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog, Janez ALIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Anica GROHAR delegatka II. konference delegacij — Kolinska, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in dragih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje nimajo pripomb. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor dajejo osnutek samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov, spominskih plošč in dragih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje skupaj s pripombami izvršnega sveta skupščine občine v javno razpravo, v kateri se naj o njegovi vsebini izrečejo pristojni organi krajevnih skupnosti in krajevne organizacije ZB NOV, ki naj svoje pripombe najpozneje do 30. 9. 1978 posredujejo predlagatelju, to je odboru podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB in socialistične revolucije v občini. 3. V času javne razprave se naj določijo oskrbniki, o njihovih nalogah in prevzemu -'trbništva naj razpravljajo pristojni oigani samoupravljanja (svt ! krajevnih skupnosti, delavski sveti organizacij združenega dela). K 7 in 8 Delegati zborov skupščine občine so se dogovorili, da bodo 7. in 8. točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Nato je Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, uvodno obrazložila osnutek odloka o obvezni pripravi dokumentov ..Ljubljana 2000“ in osnutek odloka o obvezni pripravi srednjeročnih planov občin in mesta Ljubljane za obdobje od 1981 do leta 1985 in navedla popravke objavljenega besedila. V razpravi sta sodelovala: Marija CERKVENIK, predstavnica Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih deupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predloženo besedilo osnutka odloka o obvezni pripravi dokumentov ..Ljubljana 2000“ in na obrazložene popravke tega besedila nimajo pripomb. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predloženo besedilo osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 in na obrazložene popravke tega besedila nimajo pripomb. K9 . Uvodne obrazložitve predloga odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Savo OSREDKAR, delegat krajevne skupnosti Moste, Miran MAVRIČ, šef odseka za finance pri skupščini občine in Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji katera se izdelajo zazidalni načrti — za območje zazidalne^ otoka MS 11 Zalog nimajo pripomb. KI 3 Uvodno je predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta MS 12/2 za objekte centra soseske Nove Jarše obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji amandma: SKLEP: 1. doda se nov 4. člen, ki se glasi: »Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 733.833,21 dinarjev se prenese v rezervni sklad proračuna občine za leto 1978.“ 2. dosedanji 4. člen postane S. člen odloka. Nato so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični "zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 v predloženem besedilu. K10_ Uvodno je predlog odloka o potrditvi detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica - Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Mitja OMERSA, predstavnik odbora za izgradnjo Poti spominov in tovarištva pri predsedstvu Mestne konference SZDL Ljubljana. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno, delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o potrditvi detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica — Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. Kil in 12 Delegati zborov skupščine občine so se dogovorili, da bodo 11. in 12. točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Nato je Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, uvodno obrazložil predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za razširitev zazidalnih otokov MS 11, MS 105 Zalog in spremembo namembnosti površin na območju zazidalnega otoka MM 7 in predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni.načrti - za območje zazidalnega otoka MS 11 Zalog. V razpravi sta sodelovala: Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno, delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za razširitev zazidalnih otokov MS 11, MS 105 Žhlog in spremembo namembnosti površin na območju zazidalnega otoka MM 7 nimajo pripomb. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o dopolnitvi odloka o določitvi območij, za Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemaj0 odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta MS 12/2 za objekte centra soseska Nove Jarše v predloženem besedilu. KI 4 Informacijo o vojaško politični oceni vojne nevarnosti možnosti delovanja občine Ljubljana Moste-Polje je podal Fran SOTLAR, član sveta za ljudsko obrambo, varnost in družben0 samozaščito pri skupščini občine. V razpravi so sodelovali: Inka GOREČAN, delegatka krajevn skupnosti Moste, w Pavla LJUBANIČ, delegatka krajevne skupnosti Zalog, LESKOVŠEK, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbor in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti. . Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, deleg3' zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbof8 soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družben^ politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprej® majo vojaško politično oceno vojne nevarnosti in možn°s delovanja občine Ljubljana Moste-Polje kot osnovo za izde*3\ obrambnega načrta občine, razvoj obrambnih priprav, fot"* ranje upravnega organa skupščine občine za ljudsko obramb0' izvajanje kadrovske politike ter njihovo materializacijo. .j 2. Na podlagi vojaško politične ocene vojne nevarnosti in mož110 delovanja občine Ljubljana Moste-Polje je izdelati načrte in ^ vodila za oceno vojne nevarnosti in možnosti delovanja nizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samouprav°jj1 interesnih skupnosti, ki so podlaga za izdelavo njih0 , obrambnih načrtov ter izvajanja obrambnih priprav v org3,u zacijskem, kadrovskem in materialnem smislu. ^ 3. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbe0 politični zbor sprejemajo predlog sklepnih ugotovitev, kakofJ je na seji navedel predlagatelj in za njihovo realizacijo zado®*g pi odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto 1978/ ™ bilo. obč^ razPrav' Je sodeloval Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in dele-§ati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine "bcine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi letnih ^crtov odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto '"78/79 v predloženem besedilu s priporočilom, da lovski družini Pugled in Laze v prihodnje bolje poskrbita za Povrnitev škode nastale po divjadi. K 17 Uvodno je predlog sklepa o zagotovitvi manjkajočih sredstev za °opravo posledic potresa v Posočju obrazložil Marjan MOŠKRIČ Predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih fctinasTd *" družbenopolitičnega zbora so soglasno spre- SKLEP: *' ^>or združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ^oglašajo, da se uporabi že likvidna aedstva iz anuitet posojila bosanska krajine v višini 36,286.000,00 din za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v občini . Tolmin. ^>.^ne obrazložitve predloga poslovnika za delo Skupščine y Ljubljane ni bilo. Qbfi_razPravi sta sodelovala Zvone TUŠAK, sekretar skupščine Po Vn ^U311 MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. *bora V°nčan* opravi so delegati zbora združenega dela, delegati SoaL3 krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora wasn° sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje vlagajo na predlog poslovnika za delo Skupščine mesta Ljubljane naslednja amandmaja : 1. v 20. členu se naj doda nov odstavek, ki se glasi: .Jftedlagatelj je dolžan s kandidati, ki so predlagani za prevzem funkcij in nalog, predhodno opraviti razgovor1*. 2. v 54. členu naj se za besedami ,Jn zbora KS“ doda „ali skupine delegatov11 tako, da bi se 54. člen glasil: ..Občinske skupščine na območju mesta Ljubljane so dolžne na seji ZZD in zbora KS ali skupine delegatov za vsako sejo ZZD in ZO SML izvoliti delegate v ustrezni zbor ter njihova imena pismeno izjemoma pa tudi telefonično javiti sekretariatu skupščine mesta.11 Uvodno je predlog sklepa o zaključnem računu Mestnega sklada skupnih rezerv za leto 1977 in finančni načrt za leto 1978 obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih hrupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog sklepa o zaključnem računu Mestnega sklada skupnih rezerv za leto 1977 in finančni načrt za leto 1978 nimajo pripomb. Uvodno je osnutek programa razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1978 obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek programa razširjene reprodukcije za oskrbo z vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plinom na območju ljubljanskih občin za leto 1978 nimajo pripomb. Nato so delegati zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje prešli k delegiranju delegatov za 4. sejo zbora združenega dela in 4. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 4. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: — za področje gospodarstva: 1. Branka PIRIHA, delegata XIV. konference delegacij, 2. Milutina ŠPANA, delegata XXII. konference delegacij, 3. Janeza BERNATA, delegata I. konference delegacij, 4. Angelo PLESTENJAK, delegatko III. konference delegacij, 5. Jožeta KOVAČA, delegata XVI. konference delegacij, 6. Ivana DRAGARJA, delegata XVIII. konference delegacij. — za kulturno prosvetno področje: 1. Anico BRINOVEC, delegatko XXVIII. konference delegacij, — za socialno zdravstveno področje: 1. Kristino GORIŠEK, delegatko XXX. konference delegacij. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 4. sejo zbora občin icupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: 1. Andreja ALAUFA, delegata krajevne hrupnosti Besnica, 2. Sava OSREDKARJA, delegata krajevne skupnosti Moste, 3. Marjana ČONČA, delegata krajevne dtupnosti Štepanjsko naselje, 4. Pavlo LJUBANIČ, delegatko krajevne skupnosti Zalog, 5. Marjana BIŠČAKA, delegata krajevne skupnosti Zalog in 6. Draga ŽAGARJA, delegata krajevne skupnosti Vevče - Zgornji Kašelj. K 20 Uvodno je predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje in predlog sklepa o imenovanju dolžnosti ravnatelja osnovne šole Vide Pregare obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Božidar TONI, delegat družbenopolitičnega zbora, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Pavel ŠRAMELJ, rojen 1925, stanuje Polje c. XXXVIII/10 se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje do 1. novembra 1978. 2. Čas za katerega se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole, prične teči s 1. septembrom 1978. Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Agna KRASNIČ-TOMAŠIČ, rojena 1939, profesorica, stanuje Pohorskega bataljona 167, se imenuje za vršilca dolžnosti ravna-telja osnovne šole Vide Pregare do 1. novembra 1978. 2. Čas za katerega se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole, prične teči s 1. septembrom 1978. K 21 DELEGATSKA VPRAŠANJA: pismeno delegatsko vprašanje je postavila XII. konferenca delegacij. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 20,20 zaldjučil 4. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK NAMESTNIK PREDSEDNIKA PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELAZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSj1 Regina TROBEC Danilo JURCA PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ NAMESTNIK PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Jože LESKOVŠEK xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%%% ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Delegat družbenopolitičnega zbora Robi DELORENZO je na 2. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 18. maja 1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Cesta V. v Polju se že 4-5 let ugreza in na tem mestu ob vsakem deževju nastane velika luža tako, da obstaja celo nevarnost, da se majhen otrok utopi v njej, če bi padel vanjo in se lahko samo slučaju zahvalimo, da še to še ni zgodilo. Izvajalec del, ki je cesto gradil, je delo nesolidno opravil in se le-ta pogreza. Zanima me, zakaj nihče ničesar ne ukrene, da bi se cesta popravila. Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Glede ugreznine na Cesti V. nismo dobili ne od strani krajevne skupnosti ne od samih krajanov nobenega obvestila. Izvajalcu del je že dan nalog za odpravo te pomanjkljivosti. Delegat družbenopolitičnega zbora Tone PODOBNIK je na 2. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 18. 5.1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Zaloška cesta je slabo razsvetljena in se mi zdi, da varčujemo na nepravem mestu, ker nam je več do prihranjenega denarja pri električni energiji kot pa do človeških življenj. Zanima me, če je kaj narejenega, da bi se razsvetljava na Zaloški cesti izboljšala? Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Javna razsvetljava na Zaloški cesti sveti v istem obsegu kot v letu 1977. V programu za leto 1978 je bilo predvideno povečanje sredstev za enostavno reprodukcijo pri Javni razsvetljavi za 50 %. Ker pa so bili prvotni programi in sporazum o zniževanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe umaknjeni iz javne razprave in se je I. polletje financiralo še vedno iz proračuna občine, je ostal nivo razsvetljevanja ulic na nivoju lanskega leta. S sprejetjem samoupravnega sporazuma za II. polletje 1978 bo kvaliteta razsvetljevanja in vzdrževanja javne razsvetljave boljša. Delegacija krajevne skupnosti Dolsko je na 2. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. maja 1978 postavila naslednje delegatsko vprašanje: Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje predlagamo, da vsem delegatom na njihov naslov pošilja ves material za seje in zasedanj^ V kolikor pa bi bilo to povezano z precejšnjimi težavami in stroS pa naj se delegatom na njihove naslove pošilja vsaj DELEGATSKv TRIBUNA. Na ta način bo doseženo pravočasno obveščanje de' gatov in jim dana možnost, da se za sejo dobro pripravijo in p°sV tujejo z občani, ki sojih izvolili. Sekretariat skupščine občine je pripravil naslednji odgovor: Kot ste že sami ugotovili, bi bilo pošiljanje celotnega 8r%‘v0 vsem delegatom povezano z visokimi stroški. Zato celotno grat\,e. za seje zborov skupščine občine pošiljamo vsem predsednikom 3 legacij, predsednikom konferenc delegacij in delegatom delegira*^, na sejo zbora ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Priz^gj varno pa si, da je čimveč gradiva objavljenega v DELEGAT^ TRIBUNI, ki jo prejemajo vsi izvoljeni delegati za zbore skup^1. občine neposredno po pošti. To nam sicer v začetku mandata ni takoj uspelo zagotoviti, ker od vseh delegacij n's^ pravočasno prejeli točnih naslovov delegatov. /Zato pozivamo delegate, da nam vsako spremembo naslova takoj javijo, da bof^ lahko zagotovili nemoteno pošiljanje gradiva oziroma DEl> GATSKE TRIBUNE. • , Delegat krajevne skupnosti Besnica Karel MLAKAR je na 2-zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste*0" dne 24. maja 1978 postavil naslednje delegatsko vprašanje: h(1o Zakaj se ne uredi zazidalni načrt na terenu KS Besnica, po^vjli še tam, kjer že sedaj veliko gradijo brez gradbenih in lokacij^], dovoljenj, kar zelo vpliva na estetski izgled okolja. Posebno čen je položaj v vaseh Veliko Trebeljevo, Prežganje in Volavlje-je največ črnih gradenj. Krajevna skupnost Besnica je že p°^( predlog zazidalnega načrta, ki ga je predlagala skupščina °b Ljubljana Moste-Polje. a Oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občil1 pripravil naslednji odgovor: Jf V letu 1974 je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje spfCI(< ..Urbanistični red za naselja iz območja občine Ljubljana Polje1*, ki urbanistično ureja izven mestno območje občine. V $ du s predvideno rastjo prebivalstva in drugimi vidiki so bile deljene določene površine za individualno stanovanjsko gradi*! nekaj površin za gradnjo počitniških hiš. Vendar pozidava iz najrazličnejših vzrokov ni spoštoval3 črtanih okvirov zazidljivih površin, zaradi česar je danes na ce-‘Qlnem izven mestnem območju občine približno 220 nedovoljenih 8'adenj, od tega 65 v KS Besnica. (V številki so upoštevani stanovski in počitniški objekti, gospodarska poslopja, garaže ter nadere ter prizidave obstoječih objektov). ...je ob takem stanju vedno manj mogoče vztrajati na dolo-uih sprejetega urbanističnega reda, se je skupščina občine odlo-ua za izdelavo novega urbanističnega načrta. Dokument pripravijo na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane v sodelovanju s kra-Jevnimi skupnostmi, odgovornimi službami občine in vsemi, ki s ?* * * * v°j° dejavnostjo vplivajo na oblikovanje prostora. V ta namen je u že opravljen popis nedovoljenih gradenj in pridobjeni so bili Podlogi krajevnih skupnosti za razširitev zazidljivih površin. Ena med osnov za izdelavo novega urbanističnega dokumenta je tudi ™storski načrt za potrebe kmetijstva, ki med drugim opredeljuje PovtS'ne po kvaliteti zemlje in daje možnost pozidave na nerodoviten oziroma manj kvalitetnih območjih. Predlog bo predvidoma izdelan do konca letošnjega leta, ko bo ekla široka javna razprava. Takrat bodo poleg običajnega tolma-enja na mestih javne razgrnitve organizirani razgovori po posamez-^ krajevnih skupnostih Predlogi in pripombe z javne razgrnitve bodo pretehtani in upo- števani kolikor bo to mogoče. Dokončni rok sprejetja tega dokumenta na skupščini je trenutno težko opredeliti, ker zavisi od obsega in kvalitete javne razprave in kasnejšega usklajevalnega postopka. Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane z gospodarskega področja je postavila na 1. seji dne 25. maja 1978 naslednje delegatsko vprašanje: V kolikor se je opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in opravljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe do sedaj oziroma do konca I. polletja 1978 financiralo iz sredstev občinskih proračunov in če v II. polletju 1978 prehajamo na samoupravno združevanje sredstev za kritje teh potreb, potem bi moral skladno s tem odpasti ustrezen vir občinskih proračunov. Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Občinski proračun za drugo polovico leta ne vsebuje stroškov za vzdrževanje kolektivnih komunalnih storitev vsled tega jih tudi ni možno upoštevati kot vir sredstev v drugi polovici leta. V kolikor bi proračun vseboval ta sredstva tudi v drugi polovici leta, bi bil proračun za ta znesek ustrezno višji. IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ L?irnNSKA KONFERENCA ZKS mu«Uana MOSTE-POLJE u V skladu z resolucijo VIII. kongresa ZKS, izhodišči "lestne konference ZKS Ljubljana z dne 2/3-1978, vamost-0 politično oceno razmer v občini Ljubljana Moste-Polje in ®zpravo na 5. seji občinske konference ZKS Ljubljana "*°ste-Polje z dne 30/6-1978 je občinska konferenca ZKS Prejela naslednja STALIŠČA IN SKLEPE °nferenca sprejema poročilo o politično-vamostnih razmerah občini ter pri tem ugotavlja, da so bili v preteklem obdobju , Previjeni pozitivni premiki pri podružbljanju ljudske obrambe n družbene samozaščite, da v občini Ljubljana Moste-Polje v Preteklem letu ni bilo sovražne dejavnosti in da so varnostne v h ere kot tudi politične razmere nasploh podobne razmeram Ž.K r*ayi>23 katere velja ocena, da šota čas najbolj stabilne. Onnmjjtj prevzemamo neposredno odgovornost za varstvo ,1'dobi te v naše revolucije in nadaljnji razvoj družbe na ““•houpravnih osnovah. Zato morajo komunisti v vseh družbenopolitičnih organizacijah, občinski skupščini, njenem rasnem svetu, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih ^Jftnih samoupravljanja stalno preverjati in biti nosilci stanja rembnih priprav ter analizirati politične in varnostne raz-3v®re in o tem obveščati delovne ljudi in občane. reunisti v občinski skupščini so dolžni nemudoma zagotoviti O&nizacijske in kadrovske pogoje za delovanje službe za previjanje nalog iz področja ljudske obrambe in družbene V ^»zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. °kviru koordinacije za ljudsko obrambo in družbeno pPozašČito pri SZDL moramo komunisti zagotoviti, da bodo Jerami dela odborov in komisij za ljudsko obrambo in ^*beno samozaščito med seboj usklajeni, da se na ta način izognemo nepotrebni dvotirnosti in zagotovimo skladnost akcije. 5. Od teoretičnega razglabljanja moramo preiti na praktično reševanje vprašanj funkcioniranja sistema družbene samozaščite kot pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Delovne ljudi in občane moramo v skladu z njihovimi nalogami na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite usposabljati in primerno informirati, da bodo lahko v konkretnih razmerah najutrezneje reagirali. 6. Člani ZK morajo biti sproti informirani o mednarodnem položaju in dogajanjih v svetu kot tudi o notranjepolitičnih razmerah, še posebej pa o raznih oblikah sovražnega delovanja, da bodo lahko usmerjali aktivnost delovnih ljudi in občanov ter ustvarjali primemo javno mnenje in razpoloženje občanov. 7. Pri uresničevanju kadrovske politike moramo spoštovati družbene dogovore in samoupravne sporazume v zvezi s kadrovanjem ob upoštevanju načel samozaščite. 8. Pri uveljavljanju družbene samozaščite mora biti v ospredju poglabljanje vsebinskih vprašanj in razvijanje zavesti delovnih ljudi in občanov o temeljih našega sistema in vrednotah samoupravljanja. Zato moramo komunisti: — v družbenopolitičnih organizacijah in družbenih organizacijah ob proučevanju varnostnih razmer opredeliti konkretne naloge in ukrepe za izboljšanje razmer; — povsod tam, kjer se pojavlja ozko pojmovanje družbene samozaščite, ki skuša njen družbeni pomen in vlogo zreducirati le rta določena vprašanja, ljudi, organizacijske forme in opredeljeno vsebino, odločno zoperstaviti takim tendencam ter zagotoviti uresničevanje z zakonom in drugimi družbenimi dokumenti opredeljene vloge ter pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; — razvijati družbeno samozaščito kot trajno obliko najširše podlage varnosti družbe in pomembno silo za onemogočanje vseh oblik sovražne dejavnosti v vseh samoupravnih organizacijah (TOZD, KS, delovnih skupnostih, hišah, ulicah, vaseh in podobno). Obrambna vzgoja naj postane pomemben element celotne družbene vzgoje prebivalstva, predvsem mladine. 9. V naslednjem obdobju morajo vsi organi in organizacije ZK v občini uskladiti svoje programe dela s sprejetimi dokumenti in sklepi VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ. 10. Konferenca se strinja z oceno politično varnostnih razmer s tem, da bi v vseh celicah naše družbe (od TOZD do KS) izdelali konkretne ocene stanja in jih prilagodili razmeram ter po potrebi takoj ukrepali. r STALIŠČA IN SKLEPI skupščine Občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje z dne 29.6.1978 Delegati, zbrani na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje so sprejeli poročilo o delu občinskega sveta in njenih oiganov za mandatno obdobje 1973—1978, dopolnjeno z razpravami delegatov in programskimi usmeritvami, kot dogovor celotnega članstva v občini za svoje delovanje v boju delavskega razreda za uresničitev in uveljavitev takih samoupravnih odnosov, ki bodo še nadalje krepili družbenoekonomsko vlogo in položaj delavcev na vseh področjih združenega dela. S tem v zvezi je skupščina sprejela sledeče sklepe: 1. Občinska organizacija Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje se je s svojim delovanjem v štiriletnem mandatnem obdobju uveljavila kot najmasovnejša organizacija delavskega razreda ter dosegla precej uspehov pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa ZSS kot tudi sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. Aktivno delo ObS ZS v obdobju med obema kongresoma je bilo usmerjeno predvsem v: - uveljavljanje ustavnih določil ' - razpravo, sprejem in uveljavljanje določil Zakona o združenem delu - organizacijskem oblikovanju organov Zveze sindikatov in sindikatov na ravni občine kot tudi na ravni OOS kjer so bili doseženi tudi največji pozitivni premiki 2. Pravilna organiziranost sindikatov je pomemben pogoj tudi za vsebinsko uspešno delovanje pri uresničevanju dnižbene vloge sindikatov. Zato bomo: - upoštevali določila statutarnega sklepa, ki bo sprejet na kongresu - zagotovili dosledno in kvalitetno vključevanje OOS v krog samoupravnega dogovaijanja v OZD - dograjevali metode delovanja delegatov v DPS, SIS, samoupravne organe - zagotovili, da bodo delegati pri oblikovanju stališč upoštevali stališča sindikata 3. Na področju samoupravne organiziranosti, kjer je bil dosežen napredek, bomo sindikati še nadalje preverjali samoupravno organiziranost združenega dela in dajali pobude za skladnejšo organiziranost v primerih ko le-ta odstopa od intencij ZZD. Posebno pozornost bomo posvetili vlogi in položaju delovnih skupnosti skupnih služb in samoupravnim interesnim skupnostim. 4. Na področju družbenoekonomskih odnosov bomo usmerili delovanje organov in celotnega članstva na obravnavo vseh zadev, ki bistveno vplivajo na družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu, te pa so zlasti: ,:L — družbeno planiranje in usmerjanje razvoja v okviru TOZD, družbenopolitične skupnosti in izven nje — da bo združeno delo osnovni nosilec planiranja razvoja h) da bodo njihovi in družbeni plani zasnovani na reala* 1 2 osnovi ter stimulirali hitrejše povezovanje OZD v vseh oblikah — da bo svobodna menjava dela postala kvaliteten in trde® družbeni dogovor in da se bodo kvaliteta in količina sto® tev splošne in skupne porabe gibala v mejah materialu*?4 položaja združenega dela — da se združevanje dela in sredstev v vseh oblikah usmeriv tista področja, ki bodo ustvarjala največ dohodka — da se v vseh samoupravnih sredinah še odločneje nadaW akcija za povečanje produktivnosti, vzpodbujanje inventivnosti, skrbnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi ® boljši organizaciji dela. 5. Področje ustvarjanja in delitve dohodka in sredstev za osebn* dohodke bomo urejali tako, da bomo povečevali dohodek 94 osnovi večje produktivnosti, rentabilnosti in ekonomične?4 poslovanja ter na osnovi dobro pretehtanih, ekonomsko ute®* ljenih in po samoupravni poti sprejetih investicijskih naložb*®1 — zagotovili bomo tesno odrdsnost osebnega in družben^ standarda po principu nagrajevanja po delu in rezultati*1 dela ter objektivno solidarnost delavcev in občanov ^ — vzpodbujali dograjevanje pravičnih meril ugotavljati)4 količine in kvalitete delavcev iz živega dela, predvsem r bomo poskušali poiskati konkretnejše oblike nagrajevati)3 delavcev iz naslova minulega dela — še naprej vztrajati na doslednem spoštovanju določil S$ delitvi dohodka, čistega dohodka, predvsem pa pravilu®, za delitev sredstev za OD ter določil Sindikalne liste, bila pomembna in uspešna naloga sindikatov v naši dbčj® 6. Na področju družbenega in osebnega standarda bomo tud1 bodoče spodbujali združevanje sredstev v OZD za skupno U® janje družbenega standarda delavcev — gradnjo stanovanj in obratov družbene prehrane ,e. — gradnjo rekreacijskih in športnih objektov za rekreacij0 a lavcev | — za reševanje stanovanjske problematike socialno ogrož*” delavcev v skladu z začrtano politiko ^ 7. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bo® kljub vidnemu napredku še naprej vzpodbujali: — normativno urejanje zadev s področja LO in DSZ v TO*. — aktivno vključevanje 00 ZS v TOZD pri vsebinskem 12 janju LO in DSZ v svojem okolju — da bodo 00 ZS nosilci izobraževanja članstva s podi0 LO in DSZ „ 8. V pripravah na IX. kongres ZSS in VIII. kongres ZSJ b0*1 v usmerili delovanje ObS ZS in njegovih organov pred vse® ^ sredine, kjer delavci delajo, živijo in ustvarjajo ter si skuP3)^ drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadeval1 uresničitev ciljev in sklepov VIII. kongresa ZKS in XI. kor#jt„ ZKJ in s tem utrjevanje družbenoekonomskega položaja lavcev v celotnem združenem delu. ji DELEGATSKE INFORMACIJE PODROBNI URBANISTIČNI (REGULACIJSKI) NAČRT za širše mestno območje občine Ljubljana Moste-Polje za razpravo (glej strani 28 do 31) Povzetek Uvod V pričakovanju novelacije generalnega urbanističnega plana o^sta Ljubljane, ki je v minulih 10 letih doživel številne parcialne Premembe, je za reševanje aktualnih vprašanj razvoja nastopila Potreba po izdelavi podrobnih urbanističnih načrtov, ki preverjajo Prostorske možnosti za realizacijo programa osnovnih nosilcev P^oiranja in hkrati oblikujejo predloge za spremembe in dopolnit-J® GUP-a. Podrobni urbanistični načrt je dokument, ki ima kratko-°cni (operativni) značaj in je vmesna stopnja med GUP in pro-Kramskim delom zazidalnega načrta. Zajema območje celotne b&ne ali območje več krajevnih skupnosti. . Osnovni namen podrobnega urbanističnega načrta je detajlna r^tarizacija obstoječega stanja, preverjanje odstopanj od določil uP-a, uskladitev srednjeročnih programov glede na prostorske možnosti ter uskladitev konfliktov med površinami za urbani in površinami za potrebe kmetijstva. . y času priprave podrobnega urbanističnega načrta je bilo orga-J^anih 12 razprav, na katenh so sodelovale krajevne skupnosti, ^m°upravnc interesne skupnosti ter družbenopolitične organe. Na osnovi razprav in predlogov nosilcev planiranja, je ^oblikovan razvojni model, kije razgrnjen v prostorih SOb Ljublja-aa Moste-Polje. v Podan je predlog za spremembe in dopolnitve GUP-a, ki zajema P^vi vrsti razširitev vaških naselij oz. vključevanje nedovoljenih ° a1 je porast v občini pod ljubljanskim povprečjem, nakar 4ia*e iZredno hitro naraščati. Indeks rasti v obdobju 1961—1971 137, močnejši porast beležimo le v občini Šiška. (w l^o je prebivalstvo občine naraslo od 25.274 ljudi 1. 1948 ske ljubljanske občine 156.403) na 32.724 vi. 1961 (vseljubljan-29g°bčine 206305) in 58.718 v 1. 1977 (vse ljubljanske občine q° Dudi). Naravni prirastek v občini se giblje v zadnjih letih L? do 11 %o, kar je posledica priselitev mladih družin v zadnjih + Sa' Plitvem koeficient je ves čas pozitiven in je znašal vi. 1975 it,,/>5 %o, delež aktivnega prebivalstva pa znaša 54 % (če vzame-nfUto starostno skupino 25-66 let). ‘ede na močan delež mladega prebivalstva in na predvidevanja da je na ureditvenem proizvodne dejavnosti in za mestne komunalne službe opredeljenih 1133,4 ha površin, od tega na območju občine Ljubljana Moste-Polje 530,3 ha ali 46,8 %. Industrijske cone v Mostah imajo vrsto prednosti, kot so bližina energetskih virov (TO Moste, predvidena TO Dolsko — energija, pogoji so celo edinstveni za razvoj določene industrijske panoge v okviru celotnega mesta (živilska Zalog, terminal Moste, Kemična, energetska Dolsko), zato je potreben dogovor v okviru mesta za selektivno usmerjanje novih proizvodnih dejavnosti na določene lokacije. Število delovnih mest na območju občine je 23577, od tega je zaposlenih v gospodarstvu 20843 (primarni sektor 403, sekundami sektor 14735, terciarni sektor 5705), v negospodarstvu pa 2734. 2. 3. 4. Pregled stanja na področju komunalne infrastrukture je narejen za celotno Ljubljano, ker gre za problematiko, ki prerašča okvire posameznih občin in teija celovite rešitve. Splošna ugotovi- tev je, da komunalna opremljenost zaostaja za potrebami razvoja. Kot bistveno se pojavlja vprašanje preskrbe z vodo s stališča zagotovitve zadostnih vodnih virov za sedanje in načrtovane potrebe in s tem v zvezi učinkovita zaščita podtalnice pred onesnaževanjem. Predvsem je treba načrtno kanalizirati območja, kjer odvod odpadnih voda ni rešen in ogroža podtalnico. Ukrepi za izboljšanje ouaiujcucga stanja so preaviaeni tako na področju vodovoda kot kanalizacije. V srednjeročnem obdobju se predvideva gradnja notranjega primarnega vodovodnega obroča, ki bo zagotavljal enakomernejše tlake (0600), vzporedno z gradnjo mestnih cestnih obvoznic pa se bo začela tudi izgradnja zunanjega vodovodnega obroča, ki bo dovajal potrebne količine vode v mesto. Po letu 1980 je predvidena gradnja novih rezervoarjev (na območju občine Moste : Urh, Golovec) k zaščiti podtalnice pa bo prispevala pospešena izgradnja kanalizacijske mreže ter izgradnja več manjših oziroma centralne čistilne naprave (v Zalogu). Primanjkljaj se kaže tudi na področju energetike. Glede elektrifikacije sicer ugotavljamo, da skoraj ni območja v občini, ki ne bi bilo oskrbovano s tem virom energije, vendar pa obstajajo razlike v možnostih in kvaliteti napajanja z elektriko. Za izboljšavo stanja je potrebna izgradnja predvidenih RTP in pripadajočih 110 kV daljnovodov ter obnova in povečanje 10 kV omrežja, trafopostaj in nizkonapetostnega omrežja. Zadostna preskrba s toplotno energijo je pomemben element varstva zraka pred onesnaženjem, saj bo le ob zagotovitvi ustreznih zmogljivosti virov centralnega ogrevanja možno zmanjševati število individualnih kurišč. Obstoječe toplarne in plinarne po zmogljivosti zaostajajo za potrebami. Nujna je gradnja novih objektov in toplovodnega omrežja ter razvoj plinifikacije, ki bo možna v povečanem obsegu po priključitvi Ljubljane na zemeljski plin (predvidoma po 1.1978). Na področju PTT storitev se primanjkljaj kaže predvsem v oskrbi s telefonskim omrežjem, ki ne ustreza naraščajočim potrebam. Do leta 1980 se predvideva gradnja novih ATC s pripadajočimi vodi, kar bo izboljšalo stanje. 3. Razporeditev prebivalcev po območjih Mestno območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki združuje 13 krajevnih skupnosti s 54854 prebivalci, delimo na 3 naselitvena območja, in sicer: 1. Naselitveno območje Moste, ki zajema krajevne skupnosti Nove Jarše, Zelena jama Šmartno, del Zadobrova-Snebeije, del Most, Kodeljevo in Štepanjo vas s skupnim številom prebivalcev 32366, delimo na severni in južni del, glede na železniško progo: - severni del (območja zazidalnih otokov MS 12/1 in 2, MS 101, MS 102/1 in 2, MS 103/1 in 2, MS 114, MS 115), skupaj 4 2148 preb. - južni del (območje zazidalnih otokov MS 1, MS 2, MS 3/1,2 in 3, MS 112/1 in 2), skupaj 20218 preb. Predvideno število prebivalcev: - severni del (realizacija MS 12/2 in MS 103/2) novih 2900 preb. oz. skupaj 15048 prebivalcev - južni del (realizacija MS 3/2) novih 5000 preb. oz. skupaj 25218 prebivalcev Skupaj naselitveno območje Moste 40266 prebivalcev 2. Naselitveno območje Fužine, ki zajema območje krajevnih skupnosti Hrušica - Fužine, Bizovik, del Moste in del Polje, s skupnim številom obstoječih prebivalcev 2442 v naslednjih zazidalnih otokih: MS 113, MS 110, MS 111 in MS 4, 5. Predvideno število prebivalcev: — MS 4,5 — Fužine (realizacija do leta 1985): 15.000 preb — MS 110 (povečava) 300pren — Litijska cesta (del RA) 5.000 preb Skupaj novih 20.300 preb Skupaj naselitveno območje Fužine 22.742 preb 3. Naselitveno območje Polje, ki zajema naslednje krajevne skupnosti: del Zadobrove, Zalog, Polje, Vevče-Kašelj, Zadvor, s skupnim številom prebivalcev 20046, delimo na severni in južni del, glede na železniško progo: - severni del (MS 10, MS 103/3 in 4, MS 104/1,2 in 3, MS 11, MS 105, MS 117), skupaj 7808 preb. - južni del (MS 6, MS 7, MS 8 1 -4, MS 9, MS 106, MS 107, MS 108, MS 109, MS 116 skupaj 12238 preb. Predvideno število prebivalcev: - severni del (povečava MS 103/2, MS 11 in MS 105) novih 400 preb. oz. skupaj 8208 preb. - južni del (MS 6 - 9, MS 106, Sostro - Zadvor, Kašelj, MS 14) novih 15100 preb. oz. skupaj Skupaj naselitveno območje Polje Skupaj naselitvena območja 1,2 in 3: 40266 + 22742 + 35546 preb. je oz. novih 43700 x 0,80 (korekc. faktor) je 27338 preb. 35546 preb. 98.554 preb. 34.960 preb. skupaj z obstoječimi ca. 89.800 preb. ali zaokroženo 90.000 prebivalcev 3. 1. Objekti družbenega standarda po samoprispevku II, družbenem načrtu občine in samoupravnih interesnih skupnosti 3. 1. 1. Otroško varstvo: -VVZ Nove Jarše MS 12/2 - VVZ Sneberje MS 103/2 - VVZ Štepanjsko naselje MS 3/2 - VVZ Hrušica MS 111 - VVZ Novo Polje MS 10 - VVZ Rjava cesta - VVZ Vevče MS 8/3 - VVZ Zalog MS 11 - VVZ Dolsko 144 + 96 = 240 otrok 60 otrok 200 otrok 80 otrok 60 otrok 120 otrok 60 otrok 120 otrok 48 otrok Skupaj 988 otrok Skupne zmogljivosti po izvedbi samoprispevka II zajemajo 3458 otrok, primanjkljaj na celotnem območju občine znaša 451 mest, vendar se pri izvenmestnem območju lahko računa z manjšim % vključevanja otrok (povprečno 60 %). 3. 1.2. Vzgoja in izobraževanje: — OŠ Nove Jarše MS 12/218 + 8 = — OŠ Štepanjsko naselje MS 3/2 — OŠ Novo Polje (prizidek) MS 10 4 + 4 = — OŠ Zalog MS 11 — OŠ Dolsko Skupaj 26 razredov 18 razredov 8 razredov 4 razredi 4 razredi 48-60 razredov Za območje celotne občine znaša relativni primanjkljaj (razlik? med številom vpisanih in številom šoloobveznih otrok) 415, o<> upoštevanju programa samoprispevka II pa se poveča zmogljiyoS za 1500-1800 učencev, kar pokriva obstoječe in perspektivo6 potrebe (Nove Jarše, Štepanjsko naselje). 3. 1.3. Socialno varstvo: Po programu samoprispevka II je predvidena izgradnja dom* upokojencev s kapaciteto 200 ležišč. Dob bo hkrati zasnovan ko center za pomoč in nego na domu in bo omogočal razne oblik6 rekreacije starejših občanov. Lokacija doma je predvidena v St6' panjskem naselju ob sotočju Gruberjevega kanala in Ljubljanice- 3.1.4. Zdravstvo: Koncept organizacije zdravstvene službe v občini predvide/jj formiranje treh večjih zdravstvenih centrov v centrih naselitveni območij (izgradnja zdravstvenega doma na Fužinah ob izgradnj soseske MS 4, 5) in razširitev obstoječega zdravstvenega doma Polju ter izgradnjo splošnih zobnih in otroških ambulant v Novm Jaršah, Štepanjskem naselju in Dolskem. Samoprispevek II. vključuje izgradnjo prizidka k zdravstvenem domu Moste za potrebe otroškega dispanzerja. 3. 1.5. Kultura: Za izvajanje kulturno-prosvetne dejavnosti se v perspektivi pr£(* videva izgradnja nekaterih novih objektov kot so: - družbeno-kulturni center z večnamensko dvorano v MS 1 - dom KS v Zeleni jami - kulturno prosvetni domovi v Prežganju, Senožetih in KmP V novih stanovanjskih soseskah, ki so v izgradnji (Stepanj5^ naselje, Nove Jarše, Fužine) so predvideni družbeno-kulturni c£n kot sestavni deli centrov sosesk. 3.1.6. Telesna kultura: Za nadaljnji razvoj športno-rekreacijske dejavnosti je pre(*V' deno: - dograjevanje športnega parka Vevče 8, - ureditev rekreacijskih površin v krajinskem parku Zajčja D061 - gradnja kartodroma po programu AMD Moste ob sotočju tiu*’ ljanice in Save - dograditev športnega parka Kodeljevo - ureditev športnih igrišč v Bizoviku in Zalogu ter izgradnja športno rekreacijskih površin za posamezne kateg°nr prebivalstva, vzporedno z izgradnjo novih sosesk. 3.1. 7. Trgovina: Razvoj maloprodajne trgovinske mreže v zadnjem obdobju ttočno zaostaja za hitrim razvojem urbanizacije. Na prebivalca °dpade le 0,09 kv. metrov prodajnega prostora (najmanj v okviru jubljanskih občin), ob tem da normativi o prodajnih površinah za ‘jubljanske soseske določajo za leto 1975 0,151 kv. metrov prodaj-nega prostora na občana. ,Q"°gram izgradnje trgovin za osnovno preskrbo v obdobju 1 "76-80 na območju občine obsega naslednje objekte: ' Potrošniški center v Štepanjskem naselju; ~ samopostrežna trgovina v Zalogu; ~ samopostrežna trgovina v Senožetih; ~ samopostrežna trgovina v MS 6 — Slape - Polje; " samopostrežna trgovina v Hrušici; ~ razširitev Mercatorjeve trgovine na Proletarski 4; " na področju občine načrtuje v letu 1978 Mercator TOZD Golovec tudi preureditev prodajalne na Pokopališki 36 b in adaptacijo železnine Polje; " P° srednjeročnem programu Emone je v letu 1978 predvidena gradnja Emona centra v Novih Jaršah; " tržnica v MS 1 - Center Moste. Da bi problem preskrbe v občini načrtno reševali, je trgovsko P°djetje Mercator predlagalo sklenitev dolgoročnega samo-Pravnega sporazuma s KS, skupščino občine in LB o izgradnji, daptaciji in razširitvi obstoječe trgovinske mreže v občini. Prijavljen je osnutek sporazuma, ki bo dan krajevnim skupnostim v Obravnavo. Z realizacijo programa gradnje trgovin bo prišlo na prebivalca v 0v|h soseskah 1,13 kv. metra prodajnega prostora, v občinskem ?®rilu pa se bo poprečje z dosedanjih 0,09 kv. metra zvišalo na u>25 kv. metra. 4- Prometna in komunalna infrastruktura Nadaljnji razvoj urbani. zacije zahteva vzporedno izgradnjo cestnega omrežja za prometno napajanje stanovanjskih in proizvodnih območij oz. nabavo na regionalni cestni sistem. Srednjeročni program predvi-ceva izgradnjo oz. rekonstrukcijo Šmartinske, Zaloške in Litijske *este> izgradnjo Šentjakobskega mostu in del severne obvoznice do ^artinske ceste. Izgradnja mestne hitre ceste Koseze — Moste oz. Šmartinska sta je predvideno kot 3. etapa U sistema, s tem, da se računa, da 00 v srednjeročnem obdobju tudi dokončana. Dograjevanju komunalne infrastrukture je treba posvetiti po-bn° pozornost, ker je tudi na tem področju prišlo do neusklajena razvoja in zaostajanja za potrebami (gradnja primarnega vo-v;v°dnega obroča). Hkrati je treba z ustreznimi ukrepi prepreče- 1 ll onesnaženje voda in zraka (zaščita podtalnice, dograjevanje nalizacijskega omrežja, plinifikacija, daljinsko ogrevanje). spremembe in dopolnitve GUP — predlog Q, Glede na/ kontinuiran proces urbanizacije je bilo v preteklem , dobju potrebno spremeniti nekatera določila GUP iz leta 1966, Je deho uveljavil GUP 1972, nekatere kasnejše korekture pa so Srš»8^ete v podobnem urbanističnem (regulacijskem) načrtu za Pod mestno območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki hkrati predlog za dodatne spremembe in dopolnitve. Te lahko Ustimo v nekaj skupin: ^ " Povečanje zazidanih otokov z vključitvijo dodatnih površin tj,„ janovanjske in spremljajoče dejavnosti - spremembo na-ih.^bnosti iz zelenih, nezazidljivih površin v zazidljive — na ob-h> MS 11 in MS 105 - Zalog, MS 103-3 - Zg. Zadobrova, MS u-Bizovik,MS 111 - Hrušica in MS 113-Fužine. Delno aktiviranje rezervatov za zazidavo z uvedbo novih zazi-otokov in sicer v delu RA (severno od Litijske ceste) po-r^a za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti MS 13 ter površi-otr-v zdravstveno inštitutsko dejavnost MI 2, v RB pa zazidalna ijjf* MS 14 (delno na prostoru MM 8) in MS 108-1 (južno od MS h". Sostro). °WC ]RA južno od Litijske ceste se opusti (kmetijska zemljišča 1. (C0^a), pri RB pa ostaja nezazidljiv del med MS 108-1 in MS 14 zare«jska zemljišča ob Dobrunjščici ter pokopališče z rezervatom ^ritev). H0Z. Uvedba novih površin za stanovanjske in spremljajoče dejav-Ptjy ^ račun zmanjšanja površin za mestne javne službe in na-l(^e> in sicer na območju MM 6 povečanje zazidalnega otoka MS (to* " Spodnji Kašelj ter uvedba zazidalnega otoka MS 106-1 0<* K^ŠeljsR® ceste), na območju MM 8 (južno od Litijske *- Pa uvedba zazidalnega otoka MS 116—1 (delno sega še na nezazidljivo površino južno od Ceste II. grupe odredov) in že omenjeni del MS 14. Opomba: Na območju zazidalnih otokov MM 6 (del, ki je predviden za prvotno namembnost), MP 4 (že zmanjšan zaradi uveljavitve krajinskega parka Zajčja Dobrava) in MS 14 (predlog za aktiviranje RB) prihaja do konfliktov s prostorskim planom za potrebe kmetijstva, ker navedene zazidljive površine v večjem ali manjšem obsegu sovpadajo s kmetijskimi zemljišči 1. območja in je potreben dogovor o bodoči namembnosti teh površin. - Sprememba namembnosti se predlaga za nezazidljive površine, predvidene za športnorekreacijsko dejavnost in to v Vevčah (povečanje športnega parka), Zalogu (umetno drsališče z okolico in predvidena površina za kartodrom ob sotočju Save in Ljubljanice), v Bizoviku (južno od naselja), v Obrijah (po sanaciji gramoznice) in na prostoru med Litijsko cesto in Ljubljanico (Opustitev severozahodnega dela rezervata RA). - Opustitev rezervata za obvozno cesto mimo MS 3 in preko Golovca. - Delna sprememba trase avtoceste po U-sistemu (vzhodno od MP 3, MM 4, MI 1,MS 110). Detajlni opis sprememb in dopolnitev je z navedbo parcel po območjih in KS podan v nadaljevanju besedila. KRAJEVNA SKUPNOST BIZOVIK Predlog za povečanje zazidalnega otoka MS 110 — Bizovik zajema dodatne površine na severu in zahodu, in sicer: a) severni del vključuje parcele južno od ceste Hrušica-Bizovik (pare. št. 1044 in del 1059/1) od parcelne št. 68 del do 264 na zahodu (začetek rezervata vodovodnega črpališča) do konture zazidalnega otoka na jugu in poleg navedenih zajema parcele št.: 72, 71/1,2, 3, 92/1, 2,3,93,95/1,95/2 del, 122 del, 124/1, 126 del, 145/2, 145/3 del, 148/2, 145/3 del, 148/2, 148/3 del, 151/1 del, 168/1 del, 170/1 del, 171/1 del (deli podčrtanih parcel so že v zazid. otoku), 171/2,172/1,2,186/1,2, 189/1, 2, 190/1,2,191/1,191/2 del 192/1,2, 196, 197 del, 198/2, 216, 220, 217/2 del, 219 del, 221 del, 240/1, 2 del, 242 del, 263/2, 5, 6,263/1 del. Opomba: pare. št. 286-401 ter 403 (predlog KS) se nahajajo v vodovodnem rezervatu in jih predstavljeni predlog ne vključuje. b) razširitev v zahodnem delu naselja do gozda zajema območje od Periške ceste preko robnih parcel št. 451,455,438/1,1053-2 z 633/3, 635/3, 638/2, 638/3 del, 642/4, 643/1 del, 644/3 644/2, 645 del, 648/1, ob gozdu preko dela parcele 624, 625 del, 622, 623/1, 2,3 in 608/4 nazaj do Periške ceste oz. obstoječe konture zazidalnega otoka. c) za športno-rekreacijsko dejavnost (igrišča) se namenijo parcele št.: 553/2, 590, 591, del 601 in 600 na jugu naselja. KRAJEVNA SKUPNOST HRUŠICA - FUŽINE a) Povečanje zazidalnega otoka MS 111-Sp. Hrušica (za VVZ in trgovino) z vključitvijo parcele št.: 1167 in delov parcel št. 1162, 1165, 1166, 1169 in 1170, k.o. Bizovik (sprememba GUP-a že sprejeta, Ur.l. SRS št. 3/17, II. 1978). b) Povečanje zazidalnega otoka MS 113-Fužine, v južnem delu, zajema parcele št.: 902/1 del, 897/2, 878 del, 1040/1 (pot), 882/1 del, 888/1. del, 894/1 del, 903/1 del in 902/9 del, k.o. B izovik. c) Predlaga sc nova zazidljiva površina za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti (MS 13) na območju, ki ga omejujejo na jugu Litijska cesta (p. št. 1361), na zahodu Pot na Breje (pare. št. 1347), na severu pot pare. št. 1344 in na vzhodu podaljšek nove Fužinske ceste Vključuje naslednje parcelne številke: 1328/1, 2, 1331, 1261, 1262, 1264/1, 2, 1330, 1260, 1329/ ldel, 1329/2,3.1263, 1255/1, 2,3, 1254, 1256/1, 2,3, 4, 1257, 1241,1240, 1336, 1225, 1223, 1224, 1221, 1220, 1222, 1216, 1217/1, 2, 3, 1218, 1219, 1207, 1206, 1205/1,2,1195, 1196, 1197,1180, 1179, 1178, 1181, 1173, 1171, 1172, 1170/1,997/1,2, 998, 1002/1 999, 1000/1,983,982/1,981/1,2,971/1,2,970/1 od 970/2, 962, 961, 954, 953, 945, 936 do 1039(pot) delno (zmanjšane na severu), 969,963,960,955/1,2,952,947/1,2, 3, 943, 937/1, 2,3, 938, 929/1, 2,3, 921/1, 2; 3,920/1,2,3, 915/1, 2, 3, 914 del, 1042/2 (pot) del. Podčrtane parcele so delno v rezervatu Litijske ceste, kar velja tudi za večji del oz. celotni obseg naslednjih parcel: 973/1, 967/1, 964/1, 959/1, 956/2, 951/2, 948/2,3, 942/2, 939/1,933/2, 930/2,825/2, 920/2,916/2; k.o. Bizovik. d) vzhodno od nove Fužinske ceste, do rezervata avtoceste na vzhodu in Litijske ceste na jugu je predviden zazidalni otok MI 2 (zdravstveno-inštitutska oz. poslovna dejavnost), ki zajema naslednje parcele: 908/1 del, 908/2, od 903/1, 894/1, 889/1, 882/1 do 878 delno — del v povečanem zazidalnem otoku MS 113, 903/2, 3, 4, 889/4, 894/2, 3, 889/2, (889/3 v rezervatu Litijske ceste), 888/ 2, 3, 882/2, 3 872, 868, 392 (1363 v rezervatu) 378, 367/1, 349/2, (-delno, 341/2 pretežno v rezervatu), 1140/1 (pot) del od 870/1,2, 863, 393/2, 375/1,2,374, 346 del, 343/1, 3, 4, 321/1, 319 od 299, 297, 277/1, 275, 253, 250, 232, 230, 209/2, 205/1, 178/1, 176/1, 161/1,2, 160/1, 159/1, 152/3, 140/1, 138/1, 139/1, 137/1, 111/1, 110/1, 108/1, 107/1, 106/1,105/1,78/1,76/1,57/5,41/5, 42/1, 2, 38/5, 19/1, 20/1, 18/5 do 15/5 del,209/1,178/3, 176/3, 161/5, 6, 159/3,160/3,152/5,140/3,139/3,138/3, 137/3, 111/4, 110/4, 108/4, 107/4, 106/4, 105/4, 78/4, 76/4, 57/, 41/4, 42/7, 8, 38/4, 20/4, 18/4, 15/4, 367/2,-349/1, 341/1, od 324, 317, 300, 294, 295, 277/2, 272, 257, 246, 234/1, 2, 225,221,209/3,207/3,205/2,178/2,161/3, 4, 160/2, 159/2, 152/4, 140/2, 139/2, do 137/2, delno del v rezervatu Litijske ceste: 111/2, 110/2, 108/2, 107/2, 106/2, 105/2, 78/2, 76/2, 57/2, 41/2, 42/4, 38/2, 20/2, 19/2, 18/2,15/2 in 1/3. vse k.o. Bizovik. KS ŠMARTNO OB SAVI Po končani eksploataciji in sanaciji gramoznice G 6 - Obrije, je predvidena preureditev površine v rekreacijske namene (igrišča, ozelenitev), predvsem za stanovalce MS 12 (Nove Jarše). Del predvidene površine sega v občino Bežigrad (k.o. Stožice), na območju občine Ljubljana Moste-Polje, pa naj bi v 1. fazi zajemala parceli 370/2 in 376/2, kasneje pa še parcele: 345 do 363 del, 356 do 364, k.o. Šmartno ob Savi. KS ŠTEPANJSKO NASELJE Za športno rekreacijsko dejavnostjo predvidena površina vzhodno od »tepanjskega naselja (MS 3/2), med Litijsko cesto (severno od obstoječih objektov) in Ljubljanico (do T rpinčeve poti) ter do opuščenega rezervata obvoznice na zahodu oz. meje k.o. Stepanja vas na vzhodu. Predlog zajema naslednje parcele: 278, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 276, 277, 236, 659 (Štepanjska cesta), 245, 246, 247 248,249,274/1,2,4,5,263,264 del, 251,252 in 250/1-5, k.o. Stepanja vas. KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE-KAŠELJ a) Predlaga se zazidalni okoliš med Zgornjim in Spodnjim Kašljem (južno od Kašeljske ceste pit. 2475 do Ljubljanice), - južni del MM 6; sprememba namembnosti: površina za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti MS 106/1. Zajema naslednje parcelne št.: 1969, 1968/1 del, 1971,1970,1976,1977,1973,1972/1, 2, 3,1971 del, 1980 del, 1985,1984 del, 1986,1995 del, 1990, 1988, 1987, 1991/1 del, 2079 del, 2081 del; 2474 (pot), 1996, 1997/1, 2, 2002, 2001, 2000, 1998, 1999, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012/1, 2, 3, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017,2018,2019,2020,2021/1,2,201,2, 2076, 2072, 2023, 2024, 2025, 2026, 2027, 2028/1, 2, 3, 4, 2029, 2030, 2031, 2032,2033,2034,2035,2036,2037,2038, 2039, 2040, 2041/1,2, 2042, 2043, 2044, 2045, 2046, 2047, 2048, 2049, 2050, 2051/1,2,3, (cerkev), 2053, k.o. Kašelj. b) Za športnorekreacijsko dejavnost je namenjeno območje obstoječih naprav in igrišč (bazeni, igrišča za tenis itd.) ter predvidena razširitev proti jugu oz. do predvidene regulacije Ljubljanice vzhodno od športnih igrišč, na severu pa do stanovanjske ceste in zazidalnega otoka MS 84 (z vmesnim presledkom). KRAJEVNA SKUPNOST ZALOG a) Predlagana povečava zazidalnega otoka MS 106 - Sp. Kašeli (vzhodni del MM 6) zajema naslednje pare. št.: 1081 del, 1080 del, 1240/1 del, 1240/2,1241 del, 1074/1-11 (del že v otoku), 1073, 1072 del, 1226/2 del, 1225, 1224/1, 2, 1222/1, 2, 1223, 1220, 1219, 1218/1, 2, 1217, 1216, 1215, 1214/1,2, 1213,1212/1,2 k.o. Kašeli. b) Povečanje zazidalnega otoka MS 11 - Zalog zajema pare. Št. 341, 340,339,338,337,336,289,290,287 del, 288,285,284 del, 281/ I, 2, 276/1 del, 281/ 1, 2, 280 1, 2, 279/1, 2 (podčrtane parcele so že delno zajete v zazidalni otok MS 11) - označba del pomeni del v MS 105, k.o. Kašelj. c) Povečanje zazidalnega otoka MS 105-Zalog zajema na severu pare. št.:137 (del v otoku), 138 del, 143/2, 151/1, 2, 3 del, 154/1, 2 in od 155/1, 3, 158, 161/2, 163, 164/2, 168, 169, 172, 177/2, 176, 180, 184, 189, 193/2, 192, 195, 197/2 do 199/2 dele navedenih parcel; v delu južno od Zaloške ceste zajema na vzhodu pare. št.: 757/1 del, 757/2, 756, 760, 761/1,2, 759, 757/3-13 ter na zahodu pare. št. 724/1, 2 del, 726, 725, 727, 728 in 729 del, k.o. Kašelj. d) Za športnorekreacijsko dejavnost je predvideno območje umetnega drsališča in njegova okolica do zazidalnega otoka MP 5 n* severu in zahodu, vključno z igrišči na vzhodu, ki segajo v M6 II. Vključuje naslednje parcelne št.: 377 del, 378,379,1160/2-° 369,1165 del, 116 in 1167, k.o. Kašelj. e) Za izvedbo stadiona tehnične kulture po programu AMD Moste (avtodrom za šolanje voznikov motornih vozil in tekmovati1® proga za karting) je predviden prostor severovzhodno od MM (čistilna naprava), med Savo in Ljubljanico — vi. fazi od part-št. 2899, 2905 del in 2919 na zahodu, preko parcel 2902,2921 in 2922 ter ob Ljubljanici do parcele 2929, na severu pa Save. Za evt. kasnejše potrebe po razširitvi se dopušča možn°s povečave proti jugu, med Ljubljanico in MM 7 oz. proti zahodu do vključno pare. št. 2840, 2841 in 2917 del ter do poti 290° in dalje po gornjem opisu. KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA - SNEBERJE Povečanje zazidalnega otoka MS 103/3 — Zg. Zadobrova z® jema naslednje parcelne številke: 310/15 del, 314, 312/1 d*’ 310/6, 310/5, 309/8 del, 309/5 del, 309/1, 308/1, 308/3 de>-308/4, 308/5, 308/6 del, 307/1,306/1,305/1 in 304/1,2,4,-* o. Zadobrova. KRAJEVNA SKUPNOST ZADVOR a) Zazidalni okoliš Dobrunje-Z advor je predlagan kot novi ** zidalni otok MS 116/1 za stanovanjske in spremljajoče d javnosti. Večji del (trikotnik med Litijsko cesto, cesto II. g1^ odredov in parcelo 1247/1-8 na vzhodu) je namenjen gf3"^ stanovanjskih objektov (vključevanje nedovoljenih gradenj)- ^ predstavlja spremembo namembnosti iz prvotne površine za AL stne javne službe in naprave (južni del MM 8), prostor med C • ' grupe odredov in Dobrunjsko cesto pa je namenjen za gradnj trgovine. m Predlog zajema naslednje parcelne številke: 1208/1-5,121ji. 1214/1-4, 1223, 1224, 1228, 1231, 1235, 1239/K 1240/1-5, 1242/1-6, 1243/1,2, 1245/1,2, 1246/1-3* 1247/1-8 ter 1230/1, 1237/1 in 1238 del (obrat „ELU>/’ 1835 (pot), 1241, 1244,1248/1,2,1249/1,2,1251 in 1254>N o. Dobrunje. b) Rezervat za razširitev pokopališča zajema pare. št. l^j’ 170/3, 164 del, 172 del, 183/1 del, 183/2,178/1 del, 181& 196/3 226 del, 223 del, 210 del, 220/2 del, 215 del, 212/2 del, in 193 del; k. o. Dobrunje. ,, ^ Predlog KS Zadvor je tudi površina za stanovanjsko zazid® med Litijsko cesto, Dobrunjščico in rezervatom za pokop"1$ s parcelami: 193 del, 186/1-3,191/1-3,189 in 190 teroK^ v Žabji vasi s parcelami: 1676/1—5, 1709/1 —4 in 1708/1 ^ k. o. Dobrunje, kar ni upoštevano (neumestno odpiranje 110 zazidljivih površin). («t c) Zazidalni okoliš Sostro, južno in jugozahodno od zazidal11^ otoka MS 108—Sostro je predlog za novi zazidalni otok ^ 108-1 za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti. Zajema ^ rezervata za zazidavo RB na prostoru med Dobrunjšč11 ^ gozdom, ob Sostrski in Litijski cesti ter na jugu do Sv. oz. ceste II. grupe odredov in vključuje naslednje parcele: ■Lji 365/1, 2, 3, 368, 382, 392, 412, 418, 421/1-6, 428, 442/1,2 (1831 - del Litijske ceste), 447/1,2, 453/$ 456/1,2,465/1,2,468,470/1,2,477,480,498,497,496, U 521/1-4, 541, 540, 542, 539, (1830/1,2 - Sestrska 533/1,3, 534/1—4, 550/1—3, 551/1,2,5, 559/2, 532, ’,; 3, 493 del, 495/1-8, 486/1-9,4»;';), 531/1,2, 529, 494/1,3 488/1,2,3, 476/1-5 , 471, 472, 463/U, (461 457/1,2, 462, 432, 449, 440, 438, 436, 435/1 del 569/U3 1900, 570/2,3,5 del, 337, 323/3,326 del,3 m -------------------------------------el,339-y, del, 344/1 del, 352/1 del, 350/14 del, 1829 del, 359. Ef 356, 372, 374/1,2,3,375,388/1-7,385/1-5,396/1/'' 405,408,266,414/1,2,417 In 354/2, k. o. Sostro. , (Predlog KS so samo krepko tiskane parcele). Na območju RB in delno MM 6 se predlaga nov zazidalni otok MS 14 (za organizirano stanovanjsko gradnjo) na prostoru, ki ga 33 severu omejuje Litijska cesta (z varovalnim pasom) oz. kontura zazidalnega otoka MS 116 - Zadvor, na zahodu predla-gani zazidalni otok MS 116-1, na jugu C. II. grupe odredov (z varovalnim pasom) oz. zeleni pas ob pokopališču in rezervatu za razširitev istega, na vzhodu pa poljska pot. Vključuje parcele od 1250 in 1265 na zahodnem robu do 220 (šola) ter 197 in 204 na vzhodu, k. o. Dobrunje. Zaključek Na osnovi zbranih pripomb med delovno razgrnitvijo bo do- končen predlog podrobnega urbanističnega načrta posredovan mestni skupščini, ki bo uvedla postopek za spremembe in dopolnitve GUP-a. Sanacija nedovoljenih gradenj na območjih, kijih predlog zajema v nove zazidljive površine, bo možna po etapah na osnovi detajlne ocene stroškov komunalnega urejanja, kar bo izdelala komunalna skupnost v sodelovanju s Sosesko, podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč. Prednostna bodo tista območja, ki jih je z minimalnimi stroški možno priključiti na že zgrajeno komunalno infrastrukturo. Pripravila: Boris Novak, dipl. ing, arh. Darja Horvic, dipl. ing. arh. r X Na podlagi 115. člena Ustave SR Slovenije (Uradni list št. 6/74) in določil Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina skupnosti na svojem usta-n°vnem zasedanju, dne 20. junija 1978 sprejela STATUT Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje ^— ______________________y 1 SpU>ŠNE DOLOČBE 1. člen kHnovitelji Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine tele^ana Moste-Polje so z namenom, da bi dosegli hitrejši kulturni, Hm ^kulturni socialno varstveni in vzgojnoizobraževalni razvoj (v SCJnjem besedilu — družbeni standard) v občini, ustanovili °lje r°St za razv°j družbenega standarda občine Ljubljana Moste-e (v nadaljnjem besedilu - skupnost). list; 2. člen Slflan°vitelji skupnosti so: s dr^P^ln3 občine Ljubljana Moste-Polje x k ^benopolitične organizacije občine " san!evne skupnosti v občini ^pravne interesne skupnosti s področja družbenih dejav-ru8e zainteresirane organizacije. 3. člen *lcupn 1*' ustanovitelji dosegli čim bolj usklajeno delovanje v okviru S^du°St'' °blikujejo skupne organe upravljanja in druge organe v $t,s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in om. 5. člen Skupnost za razvoj družbenega standarda je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1. Skupnost ima štampiljko, kije okrogle oblike z besedilom: SKUPNOST ZA RAZVOJ DRUŽBENEGA STANDARDA OBČINE LJUB UANA MOSTE-POLJE II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 6. člen Osnova združevanja sredstev je srednjeročni program razvoja družbenega standarda v občini. 7. člen Organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela združujejo vsako leto sredstva iz čistega dohodka iz preteklega leta v višini dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za razvoj družbenega standarda. Ostali ustanovitelji združujejo sredstva za ustrezno pogodbo na osnovi letnega programa dela skupnosti, kar zagotavljajo v letnih finančnih načrtih. 8. člen Organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti poravnajo svoje obveznosti po sprejetju zaključnega računa za preteklo leto (prva obveznost je po zaključnem računu za leto 1977), ostali ustanovitelji pa na osnovi pogodbe iz prejšnjega člena. Izvajanje srednjeročnega programa je opredeljeno in ovrednoteno v letnih programih in finančnih načrtih skupnosti. Zbrana sredstva ustanoviteljev, ki začasno niso angažirana, je možno za določen čas vezati pri poslovni banki. III. ORGANI UPRAVLJANJA 9. člen Organi upravljanja skupnosti so: skupščina, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora. Skupščina lahko po potrebi ustanovi še druge organe. Mandatna doba organov upravljanja traja štiri leta. 10. člen I Skupščina skupnosti in njeni organi delajo v skladu z določili tega statuta in poslovnika skupnosti. ^ 4. člen Ma^vitelji se dogovarjajo o pospeševanju razvoja družbenega ‘pnn 3 v občini v srednjeročnem in letnimi programi dela in.st* na osnovi srednjeročnega razvoja občine in samouprav-m Cfesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Skupščina Skup-razv^i nhčine I.iuhliana Moste-Polje 11. člen S poslovnikom se podrobneje ureja delo skupščine in njenih organov. I. Skupščina 12. člen Skupščina skupnosti za razvoj družbenega standarda (v nadaljnjem besedilu: skupščina) je najvišji organ upravljanja skupnosti. Seje skupščine morajo biti najmanj dvakrat letno. 13. člen Skupščina skupnosti zlasti: - sprejema srednjeročni ter letne programe dela skupnosti - sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti in sklepa o najetju kreditov - odloča o izročitvi dograjenih objektov v upravljanje - sprejema statut in druge splošne akte skupnosti - voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, izvršilni odbor skupščine, člane odbora samoupravnega nadzora ter droge organe skupnosti - odloča o razporeditvi in porabi možnih viškov sredstev - opravlja naloge za katere se dogovorijo ustanovitelji. 14. člen — opravlja droge naloge, določene s statutom ah drugim splošnim aktom skupnosti 24. člen Izvršilni odbor ima 15 članov. Člane izvršilnega odbora izvoli skupščina izmed delegatov skupščine skupnosti. Njihova mandatna doba je štiri leta. 25. člen Izvršilni odbor skupnosti predstavlja predsednik izvršilnega o&' bora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predse4^* in namestnika predsednika izvršilnega odbora izvoli izvršilni odbo izmed svojih članov. Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina delegatov ustanoviteljev. Sklep skupščine je sprejet in veljaven, če je zanj glasovala večina delegatov skupščine. 15. člen Delegati skupščine in člani izvršilnega odbora glasujejo praviloma tajno. Skupščina pa lahko na seji odloči, da bo glasovanje v skupščini javno. 16. člen Ustanovitelji imajo v skupščini skupnosti po eno delegatsko mesto. 17. člen Skupščina ima predsednika in podpredsednika. Skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed svojih delegatov po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku in na predlog pristojnega organa občinske konference SZDL. Predsednik in podpredsednik sta izvoljena, če je za sklep o izvolitvi glasovala večina delegatov. 18. člen Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti je štiri leta. 19. člen Predsednik skupščine: - predstavlja in zastopa skupščino - sklicuje in vodi zasedanja skupščine - podpisuje akte skupnosti - opravlja droge naloge, ki so mu dane s statutom, poslovnikom oz. drugimi splošnimi akti skupnosti. Predsednika skupščine v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik skupščine. 20. člen Predsednik sklicuje zasedanje skupščine na lastno pobudo, na zahtevo izvršilnega odbora, najmanj tretjine delegatov skupščine ali na pobudo družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 21. člen Delo skupščine skupnosti je javno. Javnost dela zagotavlja z rednim obveščanjem ustanoviteljev skupnosti preko sredstev javnega obveščanja in z drugimi oblikami, kijih določa poslovnik skupščine skupnosti. 2. Izvršilni odbor 22. člen Izvršilni odbor je izvršilni organ skupnosti. Za svoje delo je odgovoren skupščini skupnosti. 23. člen Izvršilni odbor zlasti: - izvaja program skupščine - izvršuje sklepe skupščine - daje skupščini predloge za sprejetje samoupravnih splošnih aktov - spremlja izgradnjo posameznih objektov in razporeja finančna sredstva za izgradnjo v skladu s finančnim načrtom - najmanj dvakrat letno poroča skupščini skupnosti o uresničevanju programa 3. Odbor samoupravnega nadzora 26. člen Skupščina oblikuje izmed delegatov ustanoviteljev skupn0^ odbor samoupravnega nadzora. Odbor samoupravnega nadzoru za svoje delo odgovoren skupščini. 27. člen Odbor samoupravnega nadzora zlasti: $ — nadzoruje uporabo finančnih sredstev skupnosti v skladu finančnim načrtom in v skladu z načelom dobrega gospoda1) nja — nadzoruje pravilnost izvrševanja splošnih aktov skupnosti ^ — nadzoruje izvrševanje sklepov skupščine, izvršilnega odbora drugih organov skupnosti. 28. člen Odbor samoupravnega nadzora ima pet članov, ki jih delo8al skupščine izvolijo za dobo štirih let. 29. člen Odbor samoupravnega nadzora je dolžan najmanj dvakrat o svojem delu poročati skupščini. IV. GRADBENI ODBORI 30. člen Vsaka krajevna skupnost na katerem območju bo grajen obj6^ na osnovi prvega člena Samoupravnega sporazuma o ustanov Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana M°s : Polje ustnaovi v soglasju z izvršnim odborom skupnosti za ra2 družbenega standarda gradbeni odbor. Strukturo in število članov gradbenega odbora, način konsd iranja in mandatno dobo določi organ krajevne skupnosti,1(1 pooblaščen za njegovo imenovanje. 31. člen ,{ Sedež gradbenega odbora je pri krajevni skupnosti, ki 8*^ imenovala. Materialne pogoje poslovanja gradbenega odbor3 gotovi krajevna skupnost. 32. člen Gradbeni odbor opravlja naslednje naloge: $ — obravnava in daje mnenje na programske osnove projekti1® $ loge, na idejni projekt in investicijski program za tisti objeti prvega člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupit za razvoj družbenega standarda za katerega je bil gradbeni 0 imenovan — pomaga reševati težave v zvezi s pridobivanjem in komun opremljanjem zemljišča na katerem bo objekt zgrajen ^uP' — opravlja droge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbot nosti za razvoj družbenega standarda 33. člen A sejo, če to zahteva krajevna skupnost odbor skupnosti za razvoj družbenega standarda. V STROKOVNE služb e . 34. člen Skupščina skupnosti pooblašča upravne organe skupščine občili ?a opravljanje strokovnih, finančnih in administrativno-ehničnih nalog, v kolikor se skupščina skupnosti ali izvršni odbor Za Posamezna opravila drugače ne odločita. Vl'PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Skupnost prevzame vse pravice in obveznosti dosedanjega Skla-^Za družbeni standard občine Ljubljana Moste-Polje. 36. člen Spremembo in dopolnitev statuta lahko predlaga vsak ustanovitelj skupnosti in se sprejema po enakem postopku kof ta statut. 37. člen Statut stopi v veljavo z dnem objave v uradnem glasilu. Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček l.r. BELEŽKE VSEBINA Ustvarjalno in kritično GRADIVO ZASEJE ZBOROV SKUPŠČINE Poročilo o škodi ob elementarni nesreči z dne 13. 7. 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje (neurje s točo) Stanovanjsko gospodarstvo — poročilo o popisu nedovoljenih gradenj na območju občine Ljubljana Moste-Polje — poročilo o odpravljanju barakarskih naselij v občini Ljubljana Moste-Polje Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Predlog odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o potrditvi statuta skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje Statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje Predlog sklepa o potrditvi statuta samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje Statut občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje Kadrovske zadeve ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 3. skupnega zasedanja ZZD, ZKS in DPZ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 22. 6.1978 Zapisnik 4. skupnega zasedanja ZZD, Z KS in DPZ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 13. 7.1978 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Stališča in sklepi 5. seje Občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje z dne 30. 6. 1978 Stališča in sklepi skupščine občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje z dne 29. 6.1978 DELEGATSKE INFORMAC IJE Podrobni urbanistični (regulacijski) načrt za širše mestno območje občine Ljubljana Moste-Polje OBJAVE Statut skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje STRAN: 2 3 4 13 13 14 16 16 25 26 34 35 39 44 45 46 47 51