200. številka.
Ljubljana, v petek 31. avgusta
XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI 1R0
Ir.haja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f n b 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr  za četrt leta. — Za t u j e dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in opravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Oprav niStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI -1AR0D"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
	na dom		
Za		13 gld.	— kr
»	pol leta ........	6 „	50 „
n	četrt leta .   . ....	3 „	30 „
n	jeden mesec.......	1 „	10 „
Za	pošiljanje na dom se računa 10 30 kr. za Četrt leta.	kr. na	meBeo
	S pošiljanjem po pošti velja:		
Za	vae leto  ... ...	15 gld.	— kr
n		8 „	it
n		4 „	ii
n		1 „	40 „
j-p^"" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprava ^'vo ,,;Hov. Naroda".
V l,jul»lJani 31. avgusta.
Pred par meseci odšla je prva lokomotiva iz Belegagrada v Solun. S tem se je tako rekoč odprla Evropi nova dežela Makedonija. Dotlej je bila kaj malo znana na zapadu, Če tudi že v starega veka zgodovini igra važno ulogo. Kakor za vse slovanske dežele, tako se tudi Evropa zanjo ni brigala. Kaj pa tudi briga požidjeno Evropo, koliko trpi kristijan Bolgar ali Srb pod krutim Turčinom, ako se iž njega ne da izžeti dobička.
Le tako si moremo tolmačiti, da se evropske velevlasti do sedaj ueso brigale, da bi se za to deželo bile izvele reforme, katere je določil Berolinski dogovor. Po členu XXIII. Berolinske pogodbe za vezana je Turčija uvesti v vseh delih evropske Turčije, katerim ta pogodba ne daje kake posebne organizacije, podobne reforme, kakor so uvedene na Kreti. Visoki Porti se je naročilo, da naj sestavi specijalne komisije, v katerih bi bil domač alement mnogobrojno zastopan, da izdelajo pravilnik za vsako
pokrajino. Izdelane načrte pa ima turška vlada predložiti v pregled evropskej komisiji, katera se bode sestavila za pregled organizacijskega statuta vzhodno-rumelijskega.
S tega časa je že minulo deset let in Turčija se še ganila ni, da bi uvela omenjene reforme. Specijalne komisije še neso sestavljene, če tudi je že „defaeto" zginila ona Vzhodna Ilumelija, za katero se je bila sestavila evropska komisija, ki bi tudi imela pregledavati elaborate specijalnih komisij. Nobena evropska velevlast ni storila koraka v Carigradu, da bi prisilila Turke, da bi zadostili svojim dolžnostim.
Semtertja so se po časopisih, pred vsem po bolgarskih, ruskih in angleških čule pritožbe, kako da turška oblastva zatirajo kristijausko pre bivalstvo v tej pokrajini, kako se devljejo v ječe narodni učitelji, duhovniki in drugi veljavni možje in kako da je iztiravajo v daljne azijske pokrajine, da jih tako ločijo večkrat brez pravega povoda od ljubljene soproge in otrok. Vse to pa ni ganilo trdosrčnih diplomatov, ki so zadovoljni, da Turčija ohrani mir v njenih pokrajinah, da ni kakih mej-narodnih homatij, naj se p »tem turški paše poslužujejo kakeršnih koli sredstev.
Od kar se je pa ^j'^arska zjedinila proti volji Rusije in v Peterburgu v njej vidijo predstražo zapadne Evrope proti Rusiji, se ruski listi tudi več ne brigajo toliko za makedonsko Bolgare. Semtertja še celo ruski listi izražajo neko veselje, četudi malo prikrito, da se ne posreči boij utrditi se bolgarskemu elementu v Makedoniji , ki bi le podkrepil nasprotovanje Bolgarov proti Rusiji. Poprej so večkrat zagovarjali zjedinjenje bolgarskega Daroda, sedaj pa temu naravnost ugovarjajo, Češ, s tem bi se rušila Berolinsko pogodba, katera se pa glede Makedoncev niti izvršila ui.
Ruski časopisi so poprej vedno vedeli, da jo večina makedonskega naroda bolgarska. Drugače pa sedaj. Nakrat so iznašli, da Makedonci niti Bolgari neso in nek Peterburški list je objavil obširno razpravo, v katerej obravnava narodopisne razmere v Makedoniji. V njej je naštel dolgo vrsto narodnostij, ki so sicer slovanske, a se vender mej ;abo razlikujejo po jeziku, po navadah itd. Ko smo Čitali dotično razpravo, spomnili smo se naših nemšku-
tarjev, ki bi radi iz na3 Slovencev napravili le Kranjce, Korošce, Vindišarje, Tolmince in večkrat hočejo trditi, da ti govore vsak svoj jVzik. Nam se dozdeva, da nekateri ruski listi že pregoreče pobijajo Bolgare in bolgarstvo. Taka gorečnost je pa ravno tako malo v korist slovanstvu, kakor je sedanje postopanje bolgarskih mogotcev. Na ta način se le otežuje sporazumijenje mej Rusi in Bolgari. Namesto da bi drug drugemu prišli malo nasproti, se pa še le oddaljujejo.
Ko bi bolgarski živelj res bil tako malo ukoreninjen v Makedoniji, kakor trdijo nekateri, bi ne bili mogli osnovati toliko bolgarskih šol. Bolgarsko gibanje bi ne bilo tako mogočno, daje v več krajih izpodrinilo grški upliv.
Makedonci sedaj fie neinajo pričakovati pomoči od nobene velevlasti. Rusija neće nič slišati o njih, ker jej druge narodnosti,  katere je osvobodila, mečejo polena  pod noge,  za zapadno Evropo pa Še sedaj nemajo nobene veljave.   Pa še jedna velika težava je. Cerkveno uprašanje, ki je v tesnej zvezi z narodnim, še ni rešeno. Bolgari imajo res svojega eksarha, a še ni za trdno določeno, če srne blagoslavljati biskupe. Tako pa Bolgar) v Makedoniji nemajo biskupov in posledica  tt mu je, da jim tudi manjka svečenikov. Večkrat so že priganjali v Carigradu in  tudi bolgarska vlada se je že zato potegovala, toda dosedaj se Porta še vedno ui odločno postavila na stran Bolgarov in posluša grški patrijarhat, ki bi rad zadušil, kar je bolgarskega.
Letos se je govorilo, da se bode ta zadeva rešila v Kijevu pri devetstoletnici, ko se snide cerkveni zbor. Kijevske slavnosti so minule, cerkveni zbor se ni sešel in vse je ostalo pri starem. Sicer bi pa ne bilo dosti upanja, da bi se b;la na cerkvenem zboru, ko bi se bil tudi sešel, ta zadeva rešila v prid Bolgarom. V Rusiji se sedaj preveč govori o bolgarskej razkolniškej cerkvi, da bi se bilo nadejati, da bi ruski metropoliti in biskupi se izrekli za Bolgare.
Poslednje dni so bolgarski listi se začeli bolj zanimati za sosedno Makedonijo in pozivljejo Turčijo in evropske velevlasti, ki se pri vsakej priliki kaj rade sklicujejo na Berolinsko pogodbo, da bi jo izvele glede Makedonije in dajo razumeti, da bode sicer Bolgarija morala pri priložnosti poskusiti osvo-
LISTEK.
Slike kazaške.
Iz kazaškega praznoverstva.
Češki napisal E. J e I i n ek; poslovenil Podvidoveki. (Konec/)
Ne mal vrišč to! V trenutku hitelo je nekoliko Kazakov v bregu — k prevozu. Ni bilo teško domisliti se, za kaj gre. Na konjih sta prišla dva „molodcau in naznanjala, da je ne daleč, le pet vrst za Dneprom oddaljeni vasi nastal ogenj, prosila sta milosrčnosti božje, naj bi jim Novodvorčani prišli na pomoč. Pomoč Novodvorska bi utegnila biti zelo izdatna, ker so v tukajšnjem dvoru imeli gasilnico — jedino gasilnico na daleč okolu.
Toda je li mogel kdo hiteti na pomoč ? Po-strežljivi Kazaci so stali pri bregu, a zaman iskali broda. Bog ve kam je že odplaval. Po temi so begali v velikej zmešnjavi po bregu, privlekli so gasilnico, že pripravili konje, a vse je stalu tu zaman. Brez broda ni bilo možno dospeti na drugo stran.
Osobito Semen je begal kakor besen — ko je zvedel, da gori v vasi v kateri se je narodil in v kateri se blišči bela očetova koča — morda jedina njegova dedščina. A ni bilo sveta.
Dolgo je trajalo, predno so se na drugej strani „molojci" odloČili oditi, ne da bi bili kaj opravili. Neso verjeli, kar so slišali z nasprotne strani reke, neso verjeli temu klicanju, da se ni s čim prevesti. Konečna so se vender pripravili k odhodu, toda poprej, nego so posedli na konje, prigromela je k nam od njih kazaška kletev. — Neso verjeli.
Semen je obupoval, niti Halki se ni posrečilo, pomiriti ga.
Ozrl sem se na njo, mes«.'c je jasno osvetljeval njeno obličje.
Uboga devojka, dobra Kazačka! Bila je bleda, da je nesi spoznal, tresla se je na vsem životu, oklenila se je Semena, kakor bi mu hotela zaupati skrivnost -- in prositi odpuščenja.
Toda premogla se je - in svojo skrivnost prihranila sebi.
Bilo je tudi dobro, naj bo, kar bo. Tudi v meni je bila skrivnost zagrebena — nikdo ni izvedel ničesar.
„Da,u rekel sem sam in tešil Semena in llalko, podobno baš pokošenej cvetki, „kdo je kriv, ako odtrgajo brod silni valovi Dneprovi? . .
V tem času je žar na uebu nekoliko zbledel in ognjeni zatop je bil manjši.
To je vslj malo potešenje! hitri ogenj je na Ukrajini neredko najstrašnejši. Plamen požira kočo za kočo in za nedolgo ne ostaja od vasi drugega nego pepel . . .
To noč imeli smo v naši vasi nemirno. Osobito Semen in njegovi tovariši pričakovali so nestrpljivo jutranjega svita; ko se je jelo daniti, nastalo je živo gibanje na bregu. Nikdo ni več iskal izgubljenega broda, ali za to znašajo k vodi debela debla.
In za nedolgo zibal se je na Dnepru nov brod, mej tem stvorjen gotovo le za jeden prevoz.
In tako se je zgodilo, da smo nastopili pot, usodno odloženo, nedolgo po solnčnetn vzhodu.
Semen je prosil, da bi se smel ustaviti v svojej vasi. Privolil sem v to tem raje, čim bolj je zagotavljal, da Be pomudimo le ne prav celo uro. Prosil je razven tega, da bi smel seboj vzeti Halko — tudi ona se je b:\je v tej vasi rodila . . .
boditi si makedonske Bolgare. Mi ne vemo, kaj nameravajo bolgarski listi doseći a tem.
Da bi se Bolgari upali udreti v Makedonijo, ni verjetno in bi bilo jako nevarno. Turčijo bi ja-valjne se slepa odpovedala tako lepi bogati deželi. Recimo pa, da bi se Turki tudi dali pogovoriti s tem, da bi jim obljubili dauj, in da bi velevlasti tudi mirno gledale. Kaj bi pa rekli Srbi in Grki. Prvi še vedno sanjajo o veikem Dušanovem carstvu, poslednji pa mislijo, da so poklicani obnoviti nekdanji Bizanc. Ko bi jim Bolgari odvzeli izpred nosa Makedonijo, bi jim splavale nade po vodi. Gotovo bi oboji zgrabili za meč, saj so Srbi še zaradi zjedinjenja obeh Bolgarij začeli vojno, s tem bi se pa sprožilo vse orijentsko vprašanje, kar bodo pa gotovo skušale zaprečiti velevlasti.
Od te strani torej Makedonci nemajo pričakovati osvobojenja. Mogoče je pa, da bode Evropa sedaj začela se bolj zanimati za to deželo, ker je ž njo zvezana z železnico Ut) bodo ondu urejene razmere, bode lahko iž nje dobivala dosti dobička, tembolj, ker so makedonski Bolgari jako priden narod, dobri poljedelci pa tudi izvrstni zidarji in vrtnarji. Evropskim trgovcem pa mora biti tudi na tem ležeče, da se zboljša varnost v deželi, ki je sedaj jako majhna. Zatorej se je nadejati, da bodo velevlasti začele drezati v Carigradu, da Turki izvedo reforme, katere so obetali, zlasti če jih bodo tudi Bolgari večkrat na to spominjali. Toda pri tem bi Evropo gledala, da bi le sama imela koristij od predrugačenih razmer. Razmere za Makedonce bi se pa bistveno premenile, ko bi v Bolgariji prišli na krmilo prijatelji Rusije. Rusija bi se začela bolj brigati za bolgarski narod in bi že prisilila Turke, da izvedo reforme in sicer tako, da bodo koristile domačinom, ne pa tujcem. To je pa tudi uzrok, da s se Makedonci močno brigajo za razmere v Bolgariji in vedno podpirajo ruske pristaše. Ker morda ne bode več dolgo, da bode Koburžan moral pobrati svoja kopita, bodo tudi Makedoncem zasijalo lepše solnce.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 31. avgusta.
Na * Vi L «'in bije se na raznih shodih in po časopisih borba mej Mlado- in Staročehi. Vidi se pa. da energično postopanje Mladočehov narod vedno bolj odobrava. Celo pri shodih volilcev, kjer se izreka češkemu klubu zaupnica, izreka se ta v takej obliki, da bi jo lahko zmatrali za nezaupnico. Povsod se poudarja, da morajo poslanci z večjo energijo zahtevati, da vlada izvrši svoj program, kateri je razvila v prestolnem govoru 1879. leta.
Poslanec Kathrein je Toblachu poročal svojim volilcem in pri tej priliki naglašal potrebo koli fesi joiialnc šolo. Konservativni poslanci so pri ganjali, da bi že bil Liech tenstei no v predlog prišel v minolem zasedanji na dnevni red. Na željo vlade, vsled domoljubnih pomislekov in državne potrebe, še bolj pa v interesu stvari same so odje-njali. Stvar je pa le odložena Nemški konservativni poslanci bodo Že gledali, da se pribore konfesijo-nalno šolo. Hodili bodo po potih, ki najgotovejše vedejo k smotru. Ne boje se niti liberalne stranke, niti vlade. Ce bode trebalo, prestopili bodo tudi v opozicijo.
Uvedenje novih zemljiških knjig hitro napreduje. Do 1. julija letošnjega leta bile so nove zemljiške že uvedene  pri 737  okrajnih sodiščih.
Samo 10 okrajnih sodišč uraduje sp s starimi zemljiškimi knjigami. Najpočasneje se uvajajo nove zemljiške knjige v Dalmaciji in Galiciji, kjer ima še 33 oziroma 55 okrajnih sodišč stare zemljiške knjige.
1 nanje <8rž«tve.
Piročanac se je baje odločil od *rl>sk«> na-prednjaške stranke in snuje novo liberalno stranko. Okrog njega se boie baje zbralo mnogo liberalcev, kateri z Rističem neso zadovoljni. Piročanac bi najbrž na ta način rad prišel na vladno krmilo. Ker Kristićeva vlada ne stoji baš trdno, misli, da je prišel zanj pravi čas.
Nemški ohVijozni listi napadajo llusijo „Kbln. Ztg.u dokazuje, da Nemci neso Rusom ni-kake hvaležnosti dolžni. Res je Rusija 1870. leta s svojo nevtralnostjo mnogo koristila Nemčiji, a nič manj koristna ni bila Rusom nevtralnost Prusije v krimskej in nevtralnost Nemčije v poslednjej balkan-skej vojni. Rusija je vedno ovirala uvoz nemškega blaga in pospeševala uvoz angleškega. Nemčija se zaradi tega ni pritoževala, kajti vedno je priznavala, da sme vsaka država pravico urejati narodnogospo (Urške razmere po svoje. Nemški oficijozus misli, da je najbolje, da sta Nemčija in Rusija v prijateljstvu, a nobena pa ne sme zahtevati, da bi jej druga kaj žrtvovala, kadar ne gre za skupne koristi. Interes obeh je pa, da živita v miru, kar vojna naj dvema državama škoduje zmagovalcu in zmagan cu.
Imenovanje vodje narodnih liberalcev pl. Be-nigsena hauoverskim nadpredsednikom gotovo ne bode ugajalo nemškim konservativcem. To je dokaz, da se hoče vlada bolj ozirati na narodne liberalce, konservativci so se pa nadejali, da bodo pod novim cesarjem imeli odločilni upliv. Knez Bis-marek sam se je naveličal konservativcev, ker so mu hoteli preveč gospodariti.
Prepir mej Italijo in Francijo radi Musave je poravnan. V Parizu so v tej zadevi na-krat jako prijenljivi postali. Nikdo pa ne sme misliti, da so se ustrašili Italije. Francija želi, da Turčija kmalu pritrdi konvenciji zastran Sueškega prekopa. Ta stvar je za Francoze važnejša, nego Ma-sava. Ko so pa Francozi protestovali proti temu, da so si Italijani prisvojili Masavo, so v Carigradu, kjer ne marajo pritrditi omenjeni konvenciji, to stvar hitro porabili v svoj prid. Rekli so, da prej ne morejo pritrditi tej pogodbi, da se določi, če je Masava bila egiptska ali ne. Sedaj seveda so v Parizu želeli, da se Masavska zadeva hitro poravna in pozabi.
Ustaja v /iiilovskrj deželi je končana. Skoro vse angleške čete so se vrnile v svoja prejšnja sta-nišča Ker so bile čete kmalu zasele deželo, se ustaja ni bila dosti razširila.
Jutri se snide v Montevideo južnoameriški kongres, ki se bode posvetoval o mejnarodnem pravu v južni Ameriki. Vse južnoameriške države bodo na kongresu zastopane.
Dopisi.
Ia Rži«*«. 28. avg. [Izv, dop.] Po vsej slo-venskej zemlji vrše se slavnosti v proslavo 40 let niče vladanja Njeg. Velečastva presvetlega cesarja. Tudi občinski odbor slovenske občine Ržiške sklenil je bil kar najslovesneje praznovati štiridesetletnico. V to odbrani odbor izvršil je svojo zadačo točno navzlic vsem potežkočam ; hotel je s to slavnostjo v slovenski občini pokazati slovensko zvestobo napram svojemu blagemu vladarju, držeč se sloven skega načela našega: vse za vero, dom, cesarja! — A župnik Cemšeniški, č. gOSp. F. Rome, prošnji slavnostnega in občinskega odbora ni hotel ustreči, da bi bil v ta namen služil sveto mašo ob 10. uri in tudi svojemu kapelanu niti v njegovej župniji biva-
Kdo bi mogel zabranjevati ?
Današnja naša pot je bila v mnogem slična včerajšnjej. Semen je še manj gledal na konje, bilo je to zopet dinanje za stavo. Halka se je tresla v Semenovem trdem objetji, kakor trepetlika.
Pomiloval sem jo resnično . . . Pustivši za seboj oddaljenost petih vrst z neobičajno hitrostjo, približali smo se vasi hitreje, nego sem se nadejal. Nad njo je plaval slab dim, vil se in krožil v jutranjih pasih kakor :do napovedovanje.
Semen je nauaglome zakričal — bolestno in žalostno. Halka je spustila g'avo na Kazakove prsi.
Voz se je ustavil pri kočuih razvalinah nelepe kazaške koče. Stirji črni zidovi so žalostno moleli iz zemlje.
To je bila koča Semenovega otca, jedina Se-inenova dedščina.
In ne daleč od koče stal je stari, sivi Kazak pri kupu kočniu rečij, iznešenih še za časa iz goreče koče.
To je bil Semenov otec.
Sama koča je zgorela — ostatek Kazakovega imetja, seve da skromen, bil je rešen.
Togoval ni niti Semen, niti otec njegov. Pozdravila sta se in poljubila.
„Vem, da nesi bil daleč . . . Zakaj neste prišli pomagat V Kočo bi bili gotovo rešili. Kar je iz nje iznesenega, ni vredno, da bi se nova koča za to zidala." To je bila jedina beseda Semenovega otca.
„Usoda odtrgala je brod od brega in nam ni bilo možno priti č<z Dneper ..." odgovorit je Semen kratko, sklonivši glavo.
Semenov otec je mahnil z roko.
V tem trenotku vrgla se je Halka pred Semena — in padla k nogam. S solzo neme prošnje prosila je odpuščenja Semena — ali on ni slutil ničesar Poljubil je Halko in jo tolažil : „Bog je to hotel!"
In na ustnicah Kazakovih treslo se je ime popovo.
Za nekaj časa nastopili smo zopet pot domov. Bila je to tožna pot. Iz ust Kazakovih se ni čula niti jedna p esenca.
Mogel sem torej zadostno misliti na ukrajinske vraže in na vročo ljubezen „črnoobrve devojke."
jočemu upokojenemu župniku č. g. Jeršiču ni hotel dovoliti, ne vem, ali ker se načelno ne strinja s našim slovenskim gadom, ali pa ima še važnejše uzroke, da se cesarjeva slavnost ne sme ali ne mote pričeti s sveto mašo: „Mudra glava, mudra briga."
A sv. maša bila je vender-lts. Iz zadrege po-mogel je slavnostnemu odboru župnik Št. Lambertski Č. goap A. Berce ter služil sv. mašo kot upravitelj žujmije svetogorske v ta namen v Šemniku. Oduševljeno je razlagal č g župnik v propovedi, osnovanoj na svetopisemskih besedah: „dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega" pomen štiridesetletnice z verskega in avstrijsko-domoljub-nega stališča poživljajo mnogobrojno zbran narod na iskreno molitev za blagosrčnega vladarja, zaščitnika naše vere in pravice.
Po maši bil je obed, zelo živahna zabava pri gospodu županu Bregarji, ki je prav dobro skrbel za postrežbo gospodi in okoliškim kmetom. Svirala je rudniška godba Zagorska.
Prvo napitnico, vsprejeto s splošnim oduševljenjem, govoril je odbornik gosp. uSitelj Likar na presvetlega cesarja; drugo pa na prisotnega gosp. župnika Berceta, ki je na njo odgovor jaje napil avstrijskemu slovanstvu kot moči Avstrije in najzve-stejši opori presvetle krone, omenjajo nekatere do-godbe iz avstrijske novejše zgodovine, o katerih se je pokazalo, da Slovan ni zvest le na jeziku, temveč v srci in v istini. Burni živioklici so svedočili, da so govornikove besede izrazile to, kar so v srci čutili slovenski prisotniki.
Prišlo je pa tudi nekoliko Zagorskih švabskih zagrizencev. Ni jim dala žilica inače, da ne bi poskusili eminentne slovenske patrijotične slavnosti zabeliti s smrdljive njihove kulture žarkimi ocvirki.
Ker inim potom ni šlo, pripomogel jim je go-lobrad gimnazijsk mladič Jereb, ki je menda po nemškutarskih Zngorcev naročilu, nemški kličoč šte vilke pri tomboli ostentativno, nalašč dražil slovensko občinstvo ter celo po prepovedi odborovega načelnika samega in po zahtevah in inih odličaih gostov, naj se le slovenski kliče pri slovenskej slavnosti, vendar ni prenehal, dokler se mlademu nemškemu satelitu ni odločno povedalo, da je po slovenskem odboru prirejena slavnost le slovenska. Njegovo vedenje na odru in poznejše izjave, vzbudile so opravičeno nevoljo, no pohvale pričakuje, bržkone kje drugje.
Ko pa so začuli Zagorski Švabi, da je slavnost slovenska, zuščemelo jih je po nemških grebe uih, kakor bi jih bil posul s zaherlinom. Začuvši za sabo klike njihove, ozrem se, da si v zabavo malo poučim rizijognomije „taktnih" naših ljubimcev. Ne daleč od menu stal je nekov pijonir „uemškega mostu." Temu kandidatu nesmrtne smešnosti zardela je bila same togote celo uzbočena pregraja mej njegovima plamenečima očesoma. Zelo mi je ugajal, kajti stal vam je, kakor bi hotel reči, da ne odneha, predno ne leži vseh 18 vojev.
Tudi gospoda Levickega zasrbela je bila pod „dvojnim suknom" koža, pragermanskih pradedov njegovih umrljiva dedščina, tako zelo, da je pozabi vši taktnosti in dostojnosti pravila, javno, pred občinstvom napadel navzočnega g. župuika. Čestitanje od strani razkačencev, čujem, bilo mu je za junaški čin zadostna nagrada. Žal, da se za taka junaštva ne dele zaslužni križci, juvaljue bi mu ga bili tedaj Zagorci pripeli na hrabre prsi.
Po tomboli sedla je „kulturonosna" družba Zagorska na voze in oddrdrali so v Zagorje, vašemu dopisniku v žalost, ki je tožen šepetal:
Behilt' euoh Gott! es war' zu schou gcwesen, BehUt1 euoh Gott! das hiitt' nioht sollon seiti.
V prihodnjem dopisu pa vam hočem nekoliko naslikati upliv talmuda in nemške kulture v Zagorji in okolici, kjer se že v narodnem in uravnem obziru, žal! obistineva Aksakovlja trditev, da se take vrste ljudje, kakeršni so naši sosedje: „iio.iohhi-n-.ihHoe ;uo       irb.mro KPafl*.
Iz I*oIjan 29. avgusta. (Točnost poštne zveze mej Škof j o Loko in Poljanami). Mnogo čujemo pritožb z raznih stranij slovenskih krajin o netočnosti poštnih zvez. Po nekoliko ji je kriva, mislim, da nevednost, po največ pa narodna nevstrpljivost naših gospodov, koji jasno črtanim naslovom pritiskajo svoje nemške, često smešno učene opomuje. Toda vse to se dogaja sedaj pa sedaj in na raznih krajih. Če pa je to pri nas običaj skoro da dan na dan, to vsakako ni več nevednost, ni narodna nevstrpljivost Loškega g. poštarja, akopram še
vedno pritiska listom veliko nemško znamko: Bi-schonaek, namreč to je nepazljivost, ne, to je skrajna malomarnost. Človeku se res domneva, da sedi na stolu Loškega poštarja zaljubljena devojka, koji utriplje srce prve ljubezni in ji vznemirja s sanjami mlado glavico. Quo usque tandem abutere patien-tia noatra? Doklej bodete Se zlorabili našo potrpežljivost ! Kamen zgloda čas, naša leto trajajoča potrpežljivost pa ni omečila Loškemu g. poštarju srca!   Turpe et raiserabile!   Res sramotno!
Toda, da žaljeni gospod ali žaljena devojka ne naperi name svojega gneva, evo Vam dokazov, gospod urednik! Ta ovitek, ki leži pred Vami na pisalni mizi, to j" našega bralnega društva „Slovenski Narod". In to ni nesreča, ni naključje, tak „Narod" smo čitali mi že večkrat.   Če bi mi sodba pristo vala, mislil bi jaz, da se morebiti zamišljeni gospod ali zaljubljeua devojka na Loškem  poštnem stolu okoristi včasi z našim listom in ga dopošlje še le pozneje  ali  pa nikdar v gorsko  zakolje gorskim Poljancem.   Listi,   določno   namenjeni  v Poljane, često morajo najpreje potovati v Gorenjo vas in potem še le nazaj k nam — pa saj je za nas vse dobro,  kakor  glasi   Slovencem   vedna prislovica. Toda i to še ni dovolj!   Ni dovolj, da zastaja ali celo ostaja „Slov. Narod" na pisalnuj mizi Loškega poštarja, ni dovolj, da pisma tako neredno dohajajo, ni dovolj, da so točno zabeleženi listi, namenjeni na primer na Dolenjsko,  vračajo  često  po dvakrat v Poljano nazaj, ne, nam treba še  večo nemarnosti. Dogaja se namreč, da potuje naša pošta — risum teneatis, araici? — v Selca, selška pa pride k nam v pohod. In tu tudi ni samo naklučje, kajti tudi to smo učakali že večkrat, o nekem času celo — redno. O takih razmerah se nam naposled  skoro res zdi naključje, če kako pismo redno in srečno dospeje po najbližem potu v Poljane.
Uverjeni, da ima taka netočnost lahko često ozbiljne posledice, prosimo slavno vodstvo v Trstu naj blagovoli ukreniti primerno pot, da prepreči še daljne nedostatke pri poštni zvezi mej Škofjo Loko in Poljanami.
1#. Kak lega pri Kranj i 30. avgusta. [Izv. dop.] Na prigovarjanje in prizadevanje učitelja gospoda Josipa Travna je šola in Bienja v Naklem dne 24. avgusta praznovala sklep šole in 40 letnico vladanja presvetlega cesarja. Že na predvečer so se sadili mlaji, krasila okna, cesarske in narodne zastave so vihrale s hiš ter pričale, da je ljudstvo povsem narodno in zvesto udano preblagi rodoviui cesarski. Po 8. uri so se zabliskale lučice po oknih in razsvetljava je bila lepša, kakor v marsikaterem mesteci in kakeršne še pri nobeni priložnosti tukaj ni bilo. Ljudstva vse polno je veselo mej pokanjem topičev hodilo po vasi. Peli so cesarsko pesen, drugi klicali „živio" in „slava" presvetlemu cesarju. Ganljivo je bilo videti 86 letnega zlatomašnika, gospoda župnika Antona Zar ni k a, korakati mej razsvetljavo, kate: emu se je pri vsaki stopinji kazala radost z obraza. Ljudstvo se je zelo zanimalo za šolo in lepo okrašeno učno sobo in kar v tropah hodilo gledat cesarjevo in cesaričino podobo.
Drugi dan po 7. uri je šla šolska mladina z zastavami mej pritrkavanjem zvonov in pokanjem topičev iz Šole v cerkev. Peto sv. mašo z blagoslovom, zahvalno pesnijo in primernim govorom imel je tukajšnji rojak, konzistorijski svetnik in profesor v Trstu, g. Ivan Legat. Poleg šolske mladine so se udeležili: Domača duhovščina, krajni šolski svet, občinski odborniki in nepričakovano veliko druzega ljudstva. Veliko k slavnosti je pripomogel tukajšnji rojak, topuičarski stotnik v Komornu, gosp. Jarnej Legat. Po končanem cerkvenem opravilu in petji cesarske pesni je bil odhod v sprevodu v šolo, kjer je katehet gosp. Ivan Brezov ar imel lep in ganljiv slavnosten govor, v katerem je pojasnjeval letošnje leto, pomen današnje slavuosti in unemal mladino k udanosti >n ljubezni do domovine in do presvetlega vladarja. Na to je neki učenec v daljšem govoru opisoval cesarjevo življenje, na kar je sledilo več deklamacij, in videti je bilo, da so otroci dobro izvežbani. Naposled se je mej šolsko mladino razdelilo veliko molitvenih knjig in izvodov „Naš cesar 1848—1888" in potem so bili vsi učenci pogoščeni. Mladina in sploh vsi, ki so se te slavnosti udeležili, se bodo vedno z veseljem spominjali dne, kateri so slavili 40 letno vladanje presvetlega cesarja.
Proti večeru se je pa v dobro znani gostilni „Pri Španu" mej okusnim obedom, izvrstno kapljico in pokanjem topičev nazdravljalo presvetlemu
cesarju, vsi njegovi obitelji, stotniku Legatu in drugim.
Domače stvari.
Lovro Žvab. t
Z Opčine in iz Trsta brzojavlja se nam skoro istodobno, da je danes zjutraj ob 1. uri na svojem rojstvenem domu v Dutovljah izdihnil dušo svojo g. Lovro Žvab, urednik in   izdajatelj   „Edinosti",  rodoljub jeklenega značaja in jako nadarjen in nadobuden jezikoslovec slovenski.   Nedostaje nam podrobnejih podatkov o njegovem življenji, le toliko nam je znano, da je, zapustivši velikošolske štu dije, dlje časa učileljeval v Ljubljani, kjer je zlasti mnogo občeval s pokojnim Levstikom, ki je močno uplival nanj zlasti v jezikoslovnem oziru.   Za svojega bivanja v Ljubljani spisal je v „Ljubljanski Zvon" jako temeljito razpravo o Popoviči in druge krajše sestavke.   Iz Ljubljane preselil se je v Trst, kjer je nekaj časa učiteljeva!, lani pa prevzel uredništvo in upravništvo „Edinosti". Težavni ta posel je menda pospešil bolezen, ki se ga je bila prijela in katerej se je njegova jako krepka narava dolgo ustavljala.   Umrl je v najlepši moški dobi in izmej vseh lepo zasnovanih načrtov, izmej vseh gorečih želja izpolnila se mu je samo ta, „v zemlji domači da truplo leži". Lahka mu bodi zemljica in blag spomin!
— (Presvetli cesar) podaril je krajnemu Šolskemu svetu na Uečici v Savinjski dolini za razširjenje šole 200 gld.
— (Gospod deželni glavar dr. Poklu-kar) nastopi prihodnji ponedeljek svoje mesto. Ta dan se mu bodo predstavljali ob 11. uri dopoludne deželni uradniki.
— (Umrl) je danes v Ljubljani umirovljeni nadsodniški svetnik pl. Lehman, bivši državni pravdnik v Ljubljani, pozneje nadsodnijski svetnik v Gradci. Pokojni Lehman priobčil je v nemških katoliških listih mnogo pesnij. — V Trebnjem umrl je včeraj tamošnji zdravn.k in bivši Ljubljanski mestni fizik dr. Viljem Kovač, odlikovan z viteškim križem Fran Josipovega reda.
— (K petindvajsetletnici Sokolo vej.) Sv. maša na travniku v Latermanovem drevoredu dne 8. septembra ob 10. uri dopoludne je dovoljena. — Za tekmovalno telovadbo na Kosler-jevem vrtu je določenih 12 jako lepih častnih daril: 1. Darilo mesta Ljubljanskega; 2. tri darila rodoljubnih dam Ljubljanskih; 3. darilo dr. Ivana Tavčarja; 4. darila stavbinskega mojstra F. Zupančiča: 5. darilo staroste Ivana Hribarja; 6. 5 društvenih daril.
— („Corriera d i Gorizia") ima v svoji včerajšnji številki uesramen napad na „Sokola" Goriškega. Ne bodemo pobijali vseh njegovih besedarij, zamolčati pa ne moremo skrajne peifidije, da „Sokolove" rudeče srajce in drugi znaki vzbujajo spomine, ki se ne strinjajo vsekdar z načelom državne cel o kupu ost i. Kaj tacega si drzno pisati list, čegar patroni z jedno nogo že stoje izven avstrijskih mej, katerih srce je pa že davno v blaženi Italiji, če se je Goriških Lahonov zaradi „Sokolove" slavuosti dne 2. septembra po prijel „un tremendo disgusto", jim ne moremo pomagati. Tudi nikoga.1 ne plaši, če „Corriere" piše : „La gioveutu, nell' erlerveecenza del suo senti-mento strepita e minaccia — il piu calmi si ar-mano a dimonstrazione pasBive" — ker dobro vemo, da bodo oblaBtva skrbela za red in da še nesmo tako daleč, da bi par za ušesi še mokrih labon-čičev delalo demonstracije.
— (Gosp. Jurij Šubic) poslal je te dni iz Pariza za cerkev na Rožniku velekrasno sliko, predstavljnjočo obisk Device Marije pri Elizabeti. Mojsterski izdelana slika bode izreden nakit cerkvi na Rožniku.
— (Po močni uradniki Ljubljanski) imajo jutri dne 1. septembra t. 1. ob 8. uii zvečer v Štrukljevi gostilni (Kolodvorske ulice) svojo VI. sejo. Predmet: Razgovor ob odobrenji pravil in posamični nasveti.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Senjski škof, presvetli gospod dr. Posilović je danes 31.
avgusta zapustil Kamnik, kjer je bival tri tedne. Presvetlemu gospodu je lep Kamniški kraj na vsako stran ugajal in rekel je, da bi se prihodnje leto utegnil povrniti vanj. Ker so tudi drugi odlični Hrvatje, ki so se letos zopet v lepem številu zbrali v domoljubnem Kamniku, obljubili, da bodo zopet prišli, moglo bi to prijazno kranjsko mestice po-s tali pravo hrvaško letovišče, kar bi mi prav od srca želeli.
— (Uravnavo Bistricepri Mojstrani) in zgradbo mostu čez Savo oddal je deželni odbor stavbinskemu podjetniku g. Lončariču.
— (Preme m ba v posesti.) Cojzovo vilo na Bledu kupil je gosp. Emerih Mayer, bankir v Ljubljani.
— (Iz Gradca.) Gosp. Miha Vošnjak in njegova soproga Henrieta kupila sta hišo št. 32 v ZingendorfgasBe za 29.500 gld.
— (Predrzen tat.)  Iz prisilne delavnice je pred nekaj dnevi ubežal neki Flegar, 23 let star, že večkrat kaznovan zaradi tatvine in potepanja    Žandarmerija in Ljubljanska policija sta ga iskali. Sinoči zapazila sta dva žandarma, idoča mimo cerkve na Rožniku, da se nekaj giblje v zvoniku. Hitro stopita v zv nik ter po stopnicah navzgor, a v istem trenotku je Flegar iz okna ven zgrabil strelovod, po njem zdrsnil na tla in zbežal v gozd. Žandarma sta v zvoniku našla le njegove čevlje, katere sta danes oddala v prisilno delavnico. Flegar pa je mirno šel v mesto mimo dacarja, kateri je pozneje pravil žandarmoma, da je Človek, kaker-šnega sta opisala, prišel po cesti z Rožnika. Dobro bi bilo, da bi mestni magistrat po časnikih razglasil popis tega človeka in njegove obleke ter tako prebivalstvo nanj opozarjal.
— (Premo vanju konj) dne 12. septembra za politične okraje Krško, Rudolfovo in Črnomelj ne bodo v Še nt J ar noj i, ker je bilo ondu nekaj konj smrkavih, ampak v Rudo Ifo vem (Novem mestu). Zaradi omenjene bolezni kontumacovani konji iz vasij: Drama, Roje in Mihovci so od pre-movanja izključeni.
— (Razpisana) je služba učitelja in vodje na jednorazrednici v Radomlji. Plača 450 gld., pri-klada 30 gld. iu stanovanje. — Dalje s užba druzega učitelja v Domžalah. Plača 450 gld. Prošnje do 14. septembra t 1.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Opčina 31. avgusta. Urednik „Edinosti" Lovro Žvab danes zjutraj ob 1. uri umrl. Pogreb v Dutovljah jutri ob 3. uri popoludne.
Novavas 31. avgusta. Proslavijenje 40-letnice Njega velečastva vršilo se bode dne 2. septembra pod pokroviteljstvom visokorod-nega gospoda Leona grofa Auersperga, c. kr. komornika.
Tolmin 31. avgusta. Slavni profesor Virchovv in knez AVindischgratz prišla k sv. Luciji preiskovat in ogledovat prazgodovinsko izkopavanje.
Dunaj 31. avgusta. „Fremdenblatt" poizvedel je iz kompetentnega vira, da so vse vesti o premembah raznih diplomatskih za-stopov le plod neosnovanih kombinacij.
Pariz 31. avgusta. Kraljica srbska odpotovala v Bukurešt.
Peterburg 31. avgusta. Po notranjega ministra naredbi dobil „Graždanin" prvo svarilo zaradi jako neumestnih opazek o delovanji vlade.
Berolin 31. avgusta. Govori se, da je nemški cesar kralja švedskega imenoval „a la suite" nemške mornarice.
London 31. avgusta. Konvencija o sla-dorji podpisala se je včeraj. Več držav, mej njimi Avstro-Ogcrska, napravilo je pridržke glede izvršitve.
Berolin 30. avgusta. Švedski kralj semkaj došel in bil od cesarja vsprejet.
Vsem onim volilcem L volilnega razreda,
ki ste mi due 2i>. t. m. skazali zaupanje s tem, da ste me brez moje vednosti kami idi rali in volili v intstni odbor Kranjski, zahvaljujem se tem potom ter Vam ob jednem javim, da sem to zame jako častno mesto z dopisom slavnemu županstvu v Krauji z dne 27. t. m. iz uradnih ozirov odklonil.
Železniki, dne 30. avgusta 1888.
Pran ržinželr,
(573) c. kr. inženir.
Mnogoletni* opazovanja. Proti shthosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei dl it z-p r a S k i ■ zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-SujoCim in želodec okrepeujneim uplivom. Cena Skateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31-12)
rt
M
Mtoji /331-200)
za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15. $
L* C;
T u j o i :
28. avgusta.
Pri Slonu: Obad iz Zag-oba. — Slokovich iz Tr-gta, — Sehtnied iz Dunajskega Novega mesta. — Liingl iz Velike Kaniže. — Domenijj iz Pečubi. — Porlitl z Dunaja.
Pri Mnll*! : Hutihain a Dunaja. — ZttSek od sv. Križa. — Gnrup s Keke. — Bulow iz Hamburg;!. -- Pa-risini iz Trsta.
Pri avHtrlJHkeiu ceHttrjli Dekleva i/. Vr< ma. — Deklova iz liuj.
Pri l>avar.««lt<,iii dvoru: ll.nmu i/. Curihfl. — Hnnau iz Frankobrod-i.
Pri Južnem koloiltorn: Strobtioh iz Trstu. — Sigmund iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> o	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7370 mm. 730 8 mm. 7iJ6"8 niiii.	I(i-0n C 23-8'' C 17-2° 0	si. zali. b1. svz. brezv.	(»bi. i bi. jas.	0 2G mm. dežja.
Srednja temperatur« 19 0, ga l (>" nad normalom.
JD^Ln.aos!k:a, "bcrza
dne 31. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  81*70 — gld.
Srebrna renta.....„     82 50 — „
Zlata renta......„   11140 — „
5" „ marčna renta ....     „     97-60 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   874*— — w
Kreditne akcije.....,   31290 — „
London........„   123*25 — „
c rebro........„     —'— — „
Napol..........                                             9 75'/, - .
C. kr. cekini  ....            n      5*85 — n
Nemške marke.....„     (3010 — „
4 /  državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld.
Državne srečke iz 1. 1864           100   , 168 „
Ogerska zlata renta 4°/0   .   .       ... 101 „
Ugerska papirna renta 5n/0   .       ... 91 „
5/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105
Dunava reg. srečke 5°/0   .   •     100 gld. 119 „
Zemlj. obč. avstr. 4y,°/0 zlati zast. listi . 125 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 1C0 „
Kreditne srečke.....100 gld. 183 „
Rudolfove  -ročke.....                            10 21 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 109
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 227 „
Poslano.
danes 82 — 82*9i) 111*80 98*— 873*— 31440 123-15
9-74
5*85 60*07 50 kr. 75 „ 95 „ 45 „ 50 „ 50 „ 25 „
20 „ 50 „
75
(10—32;
GLAVNO SKLADI T
najčistije tužne
KISELICE
poznate kas najudje okrepljujuće piće,
I kas Izkuian llek proti trajnom kašlju plućevine I ietudca bolesti grkljana I proti melnrnlm kataru,
IIINKE MATTONIJA
*f      Karlovi vari I Widn.
Št. 14.589.
Razglas.
(574—1)
Ker so bili štirje tukajšnji konji dlje časa hudo smrkavi in je mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča se vsem lastnikom konj, da nemudoma objavijo mestnemu magistratu, če pri katerem konji opazijo kako sumno znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s tem, da se živali začne cediti iz nosnic, ali da jej zateko podčeljustne žleze, ali da se v nosnicah izpusčajo mali trdi mazulji. Sumno je tudi, če konj jame težko sopsti, zamolklo pokašljevati in hujšati.
Kdor gosposki ne oznani o pravem času, da mu je živina zloela za sumno ali očitno nalezljivo boleznijo, tega je po postavi z dne 29. februvarja 1880, št. 35 drž. zak., kaznovati z zaporom do 2 mesecev ali globo do 300 gld.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 28. dan avgusta 1888.
Razglasilo.
>t-i K ■ 11 > n i iii-nil u>. i i 11 i ■ i '-K < -j^j i < In v li o v  Ki« m ii ■ K ii vsprejme tako)
dva dacarja.
Taisti, kateri žele v to službo stopiti, naj svoje prošnje podpisanemu ncuiutloitia pošljejo ali pa se osobno predstavijo, ker so službo takoj za nastopiti.
Kamnik, 29. avgusta 1888.
(572—2) Fischer s. r.
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
DUNAJ
444
R. DITMARjeva
0. kr. priv
bliskovna svetilnica
ima krogljasto, blesteče belo plame in prekosi vse druge „ blisko vne svetilnice", „belgijske svetilnice" i. t. d. s svojo
neznansko svetlobno silo [05 sveč,
katero so določila fonometrična merjenja gospodov
«lr. 1.4-oiih. \VoIkt-jh, kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vralislavi in «ir. Rini. ]Sciteflilt1-i<>, docenta na c. kr. teluiiškej velike j šoli ua Dunaji, in se torej ne opira na kako poljubno trditev.
R. Ditmar-jeva c. kr. priv. bliskovna svetilnica 304U
se spodaj prižge, lahko uravnava in ugasne, je kolikor le mogoče enojno  narejena ter je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja za deset ur ter je cenejša, nego druge svetilnice podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka.
1'li.skuini netita i utavbnu
FABRINSZEICHEN.
R. Ditmar-jevi c. kr. priv. meteorski svetile: s krogljasti plamenom
v velikosti:   15"'   20"'   25"'   30"'   35"' 45'" s svetilno silo:   28,     45,     66,     76,     120,    157 sveč dobe se primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. (55o_5)
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
K. DITMAH-jeve
blisk ovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n H riba r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".