Narodno obrambno delo. Na shodu narodno-radikalnega dijaštva v Ljubljani je poročal jurist Brunčko o narodnem obrambnem delu. Podajemo tu glavne točke: Eakor hitro smo se zavedali Slovenci svoje narodnosti, smo prišli v konflikt s svojimi sosedi. Eaakopravnost je za Slovence samo na papirju. Da morejo še uspešnejše nas pritiskati, so ustanovili Nemei svoj BSchulverein", ki se je — spočetkoma navidezno samo kulturno društvo — kmalu prelevil v germanizatorsko organizacijo. Emalu na to je nastal v Berlinu BAlldeutscher Verband", eentrala ponemčevanja, odkoder se vsako leto siplje k nam po 200.000 nemških mark. Potem so zrasla gospodarska društva: Bohmerwald-Bund in Siidmarka. Nemcem so se ustavili prvi Cehi 8 svojo BŠolsko Matico" ter BSeveročeškou in BPošumavsko jednoto", društvom nKomeusky" itd. Potem so prišli avstrijski Poljaki in nazadnje Slovenci b svojo BDružbo Cirila in Metoda". Slično društvo imajo Hrvati v Istri. Eeferent govori nato o nedostatkih našega narodnega obrambnega dela Cirila-Metodove družbe, ki ne zadostuje vee, ne more paralizirati delovanja nSudmarke". Za vsako posamezno posestvo se je treba bojevati. Za teritorijalen boj gre. Povsod se decentralizira narodno obrambno delo, nastajajo podružnice z lastno iniciativo. Voditi je treba natančno" statistiko, izdelovati mape. Skrajni čas je, da se tudi mi bolj v tem delu organiziramo, saj je manjšinsko vprašanje za nas eksistenčno vprašanje. Tudi mi moramo hoditi za zgledom od drugod, tudi rai moramo ustanavijati BNarodnesvete", sestaviti načrte narodnega obrambnega delovanja, le na ta način bomo dosegli sistematičnih in trajaih uspehov. Ideje narodne obrambe se moramo oprijeti vsi brez razlike stanu in prepričanja. Voditi moramo natančen pregled nad svojo in nasprotnikovo silo, študirati moramo podrobno izseljevanje in priseljevanje našega nasprotnega življa in polagoma pripraviti vseslofenski narodni svet. Naša rešitev je edino-le v intenzivnem smotrenem in skupnem delu. V debato so posegli številni udeležaiki shoda. Hawzik je omenjal češkega narodnega obrambnega dela. Dr. Fettih-Frackheim jegovoril o ljuskem štetju in je priporočal privatno ljudsko štetje. Potovalni učitelj Ante Beg je pozival k sodelovanju pri sestavi narodnega katastra. Nato je prevzel besedo tehn. Mačkovšek, ki je referiral o statističnem problemu Slovencev. Podlaga njegovega referata so pred vsem štetja centralne statistične komisije. Ta štetja niso povse pravilna. Ce hočemo govoriti o napredovanju in nazadovanju Slovencev, se moramo ozreti ua druge narode v Avstriji Eezultat tega primerjanja za nas ni razveseljiv, je skoro obupen. Slovani smo relativno najbolj padli, posebno 1. 1900. Eje tiče vzroki? Imamo število otrok do 10 let pod normalo. Da se Slovenci tako malo množimo, so vzrok slabe gmotne razmere. Najbolj smo nazadovali na Primorskem, potem na Štajerskem in na Eoroškem, edino na KraDJskem je prirastek. Velika rak-rana ja izseljevanje, vzame nam najboljših ljudi. Edor se vrača, pride bolan, star in nikomur več ne more koristiti. Izgubljamo ljudi in zemljo. Bojevati imamo tri bitve; ob Dravi, v mestih in ob morju. Nismo pa pripravljeni. Beferent se nato peča z razmerami v posameznih krajih. Zaredati se moramo svoje sile in potem pridemo do velikih manjšin v Gradcu in Celovcu ter do slovaDske večine v Trstu. Verujmo y bodočnost našega naroda.