St. Danijel nad Prevaljiuni. V obmejnem sončn«n St. Danijehi «o lansko jesen aapele lapatej In lamTiipi. Okra^ni kmetijski odbor v I>ravc^Tar-i du el je na pobudo knretijske organizacije ~v šent! Danijelu imdel nalogB, da zgradi sadno in: gozdno višiiE^to dreveenifco. Drevesnica leži uad! oerkvijo .cv. Danijela in meri 10.525 m2, cd tega fc saiine «525 kvadr. metrov, gozdne pa 1000 kv. mBtrov, Veako leto se lahko poeadi 8600 divjafeov, "približno 1000 orehov in kcBtamjev ter še: veMko fttevilo gmdnih sadik macesna m bara.j Je to najvišja višinska sadna drevesnica v Sloyenljl, saj leži 715 m uad morjem. Dreveenica ima svoj lasten vodovod. Zato vabimo na to otvoritev sadne drevesnice, ki bo v nedeljo, 16. julija, a sledefcim Bporedom: v Soboto, 15. julija, bo ob 17 jrprejem pokrovitelja g. bana dr. Marka Natlačena. O 21 kresovanje po vseh. okoliških hribih. V nedeljo, 16. julija, bo ob 7 &v. maša pri Jtapelicl na prostem z ljudskim petjem. Ob 10 blagoslovitev drevesnioe, ob 10.30 govori, nato otvoritev drevefinioe. Popoldne ob 15.30 se pred,Yaja znana korc^ka igra »Miklova Zala«; izvaja jo Prosvetno društvo v St. Danijelu. Po Igri bo ^Hiečko veselje In proeta zabava. Vmes bodo predvajani razni prizori iz koro^ega kmečkega življenja, kakor nastop harmanikarjev, pevcev itft, Vee dan med prireditvijo bo srečolov in bo nlid 500 bogatih dobitkov razdeljenih med srečxm?e. <3lavni dobitki so: kolo, vreča moke, 100 kg umetnega gnoja, prašič, ovca, leto dni zastonj »SlOV. gospadarja« in fie mnog-o drugih lepih dobltkov. V primeru elabega vrcmena ta dan, bo vša prh-editev V nedeljo, 30. jullja. Apafco. ob prilikl poletnega dela ni mogoče pogosteje poi^oil C t^Al&l.lili dogodklh. Žato ec jih je pa »eSaj t«m vei TMtt>ralo. S tukajšnjo pošte je bil prestavljen r»a poSta v Trebnje na Dolenjskem pismsnoša Lecpold Sprin^er. Bil je saveden Slovenoc, kakiinih pri nas ni mogoče anr.ogo najti. Bil je priljubljen radi svoje odkritcsrčnosti in Jifiustrašenega na-itopa. Fantje so se ze!o radi zbirali i^rrog njega, Eaj jim je radi njegove družabnosti bilo pra.v prijetno v njegovi družbi. želimo mu, da. bi ss med svojimi I3olenjci prav prijotBo počutil! Na njegovo mesto je prišel Jawcnik, doma iz Prekorja pri Celju. — Tretjo n^dcljo v juniju je vodstvo dekliškc šole priredilo prc3lavo matsrinsltega in Vidovcga dno. Radi deževnega vremena se proslava ni mogla vršiti na prostem. Vršila se je v deški šoli. Godfoa iz V-eržeja je spremijala telovadne točke, ki bo bile obenem s pevskimi točkami in igro zelo dovršeno podane. — Deška eola je proslavila Vldov dan z ljubkim petjem, deklamacijami in lepo igro. — Oba višja razreda deške šole sta šla pod vodstvom učiteljic na izlet v Ljulaljano. Izletniki se s hvaležnostjo speminjajo gospe podban»ve, ki je oskrbeia, da so bili prijazno sprejeti, z vsem preskrbljeni in nap<wled če obdarovani. Ogledali so si velesejom in se vozili v letalu. Nižji razredi so si ogledali Maribor in Falo. — Nekateri starši se čudijo, zakaj so blli njihovi otroci vpLsani v slovenskl razred. Mi se pa čudimo, kako je mogoče, da ti starSi tedaj, ko so stopali v zakon, niso vedeli, da ee po enem izmed njih pretaka pristna slovenska kri. — Lepo fitevilo letoviščarjev iz Nemčlje se j« nasta•nilo v Apačah. Ugaja jim pri nas, ker morejo dobitl vse, kar jsi njihov želodec požell, in povrh še zelo poceni. Sv. Maitfat pri Vurbergn. V nedeljo, 2. juUJa, se je pri bob vršila vesela in velapomembna .sloveanoet, kakršne naš fcraj brezdvomno še ni doživel. Tukajšnja gasiiska četa, ki ae lepo raavija pod vodstvam agiinega predsedaika jg. G. Toplaka, si je v zadnjem čaau nab&viia nsvo brizgabio in kraaen gasilfiki prapor, katera flt* Viia. na ta dan slovesno blagoelovljena. Ze v »boto zvečer so dospeli v naš iraj priljubljenl »Slaveki« iz Sv. Trojice ter 30 že na predvečor zaigrali par poskočnih komadov, s čemar ao vabili prijatelje gasilatva od blizu in daleč. Naslednji dan zgodaj zjutraj so igrali podoknico liumicam in budnico. Ob osrnib. je bil sprejena goatov, nato pa zabijanje spominskih žebljičkoif v HDvi fetai prapar. l*ekaj rninat pned deaeto j« krenil od sasilskega dmna z godbo na 6elu dolg sprevod proti fami cerkvi. Ob desetih se je prhŁela slovesna ev. maša, ki «e radi dežja ni jnogla vršiti jaa prouteni. Caroval jo je g. župnik. P« bv. maai je aledila etovesna blagosiovitev brizgalne in prapora, katerima sta kumovali kumloidomaCinki gospa Marija Partljič, soproga župaua, in gespa Aqg-ala Kootanjšok, »iipraga trgovca. Po blagoslovitvi je pozdravil župni Alan g. J. Kcstanjšek vse uavzoSe. i.»i-veisei. Pri nas jje biia lepa «lo\'esnost. Minilo je aainreč 50 let, odkar je bila poetavljena Siapela. JSa to prililu> je bila lepo pranovljena. Egrala je apačiia godba pod vodstvom g. Volfa. Uež j^ nekaiiko raotil procesijo. G. župnik je jmel j)i.uaei«ia nagcvor. Bolj nego pabožnost pri ikapeli je <iež nagajal lulvera«jmu gostilmčarj«, Iii je eanian postavil 50 miz na svojam vrtu. Sv. \id i»rl Ptnju. Na Vidov dar. je priredila solska rnladina v dvorani SiomSekovega doma iza-edno Jepo dn pomembno j>roiBlŁivfl. G. Beloglavac Mais, &kk^i upravitfilj, je imel pseebno izrazit gow>r « priliki te proslave v zvezi s 550 letaiico žalostne bitke na Kosovem pelju. Šal3ka fdeca je imela več lopih deklarr.acij, nato je pod njegovirn wodstyoin v zboru zaj>ola iiekaj prav lepih pesmic. Bod vodstvom g. ačitelja Kočevai Antona je deoa vprizorila ,pwiv lepo igrico »Na3 "Vidov dan« in *S!ova«, poslednjo na čast g. učitcljici Pernat Ivanki, ki stopa sedaj v .zaaluženi ipokoj p© nad 20 letnem izredno n^pelem delowanju isa. ^oli. G. šoleki npravitelj se ji je v prav 3epem govoru zaiivalil za njeno tovarištvo in za Tijeno ^vesto in uspešno delovaxije na šoli v imetiu .učiteljskega abora in šoleke Baladine. Kato ja deca zapela iijej na. čast peamico »Ob slovesuc <Jovor je imel tudi g. župan Vinko Anton in ob tej priliki ji je v imenu krajevnega šolskega odftora v priznanje sa ajene izredne aasluge za šolo in narod izročil krasno častno diplomo. Po teh ganljivih prizarih je v polni dvorani malo!katero e&o -ostalo Bt&to. Bsg aaj jo žrvi fie mnO' jgo let! Ormož. Skupno združenje otortitikov v Ormožu obvešča "vse člane, da se občni zbor, kateri je bil sklican na dan 16. julija, ne vrši zaradi pritožb in se prestavi za nedoločen čas. Sv. Križ pri LJHt-omHm. K&kor smo že objavill, je dal g. Vekcslav Baatina, tscgovec z raznim atavbenim blagom, saziclati v epomin kapelico aurške Totline, k«r pa do 18. maja delo ni bilo dogotovljeno, zato se blagoslovitev takrat ni mo« gla izvržiti. Blagoslovitev te prekrasne kapelic« se bo izvršila v nedeljo, 16. julija ob pol treb popoldne. Procesije, ki bo šla od farne cerkve proti vcrtlini, se -udeleži Marijina družba in vrtec kakor tudi ostalo občinstvo. Prožiof-Vrbno. Gasilska četa ai je po enoletnem obstoju, da bi mogla vršiti svojo veliko nalogo in, poklic, rabavila novo motorno brizgalno, ki bo blagoslovljena v nedeljo, 16. Julija, popoldnfl na prostoru g. Mastnaka v Prožinakl vasi. Spored: na predvečer bo kresovanje nad vasjo. V nedeljo ob 8.30 Jsbimnj« ClanatVfi. na veaeličnern prostoru, nato skupen odhod z godbe k Sv. Lovrencu, kjer bo ob 10 sv. maša. Ob 14 bo sprejem botrov nove metorke, zastepatva žape in zastopnikov oblaatev. Ob 15 sloveana blagoalovitev motorne brizgalne. Na pomoč! Sv. FrančReb Ksaverij. Gasilska Ceta v Radjnirju obhaja 16. julija proslavo 40 letnice ob¦toja. V ta namen bo ob 10 slovesno »v. opravilo zat vse rarjne tovariše gaailee, popoldne pa ae vrSi veliKa vrtna veselica. z bogatim sporedom. Sprejem došlih tovariških tfruštev ob pol treh pri Vorhovem krilu. Vai prfjatelji gasilstva iskreno vabljeni! Na pamoč! Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo se je vršila pri nas izredna slovesnost zlate poroke, katero 8ta obhajala zakonca Ivan in Marija Štiglic, p. A. Skoka. Bila je to prva slovesnost te vrste v nasi župniji, kar pomnijo ljudje. Obred zlate poroke je izvržil njihov nečak, g. štiglic Franc, sedaj župnik v p., sv. mašo pa je alužil domači g. župnift Ivan Vegrinec. Jubilant se je rodil leta 1863 v daleC okoli dobro poznani šetejevi rodbini. Ko mu je bilo 26 let, se je poročil z 19 letno ugledno poaestnikovG hčerko Marijo, ki je podedovala po svojih starših precej obširno Skokovo posestvo. V zakonu se jima je rodilo 14 otrok, od katerih so umrli štirje, deset jih pa živi in bo vai preskrbljeni in vzgojeni v strogo katoliSkem duhu. Drugače turii biti ne more, saj je mati zgledna tretjerednica in Bog sam Ie ve, koliko je ona v svojem 501etnem zakonskem življeiijU preklečala in. premolila za svoje otroke, sato pa tudi božji blagoslov prl vzgoji ni izostal. Jubilant je bil dolgo obč. odbornik, soustanovitelj gasilcev v Radmirju, kateri ravno letoa- obhajaje 40 letnica obstoja. Za zasluge ga je čete imenovala za. svojega častnega člana, župa pa za svojega staroato. Zato ga je k zlati poroki apremila poleg dolge vrste svatov tudi gasilaka četa z zastavo. Na predvečer mu je pevski zbor zapel par lepih pesmi. Pozabiti tudi ne smemo, da je v }ubilantovo hišo prihajalo vedno le katoliško časopisje, »Slov. gospodar« že nad petdeset Iet. Skokov ata in mama! želimo vama, da dočakata tudi še demantno poroko! Ljubi Bog naj vaju obrani čila in zdrava do najskrajnejših mej Cloveškega življenja! Bcg z vama! VinKarshi vesfnih Vin«arsfto-delavski tabor v Kapeli. V nedeljo, 30. juiija, prirejamo obmejni viničarji in delavci, združeni v ZZD,. avoj tabor v Kapeli (Slatina Radenci), ki je predvsem važen za gornjeradgonskl okraj in omejne Slovemske gorice. Spored: ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom. Po sv. maSi pri cerkvi tabor. Govorijo: g. miniater Franc Snoj ter zastopniki delavskih organizacij in ustanov iz Ljubljane, Maribora in Ljutomera. Fopoldne prijateljska zabava z bogatim srečolovom &o odhoda vlaka. Avgust šenoa: Berac Eulca 4 Povest iz VftSkega življenja Ko je shodil in še kako leto pozneje, odkar pomije, je doživel vsak dan šibo in lakoto, kokoši in mačke so mu jemale še tisto skorjico, kar mu je je stara vrgla za denar, ki ga je gospoda za njegovo rejo plačevala. Bil je top, nesrečnik, še prekrižati se ni znal. »Prekleti pankrt!« to je bilo vse, kar je dan na dan čul od stare, a druge krščanske duše ni nikoli videl, ker ga je baba, ko je šla zjutraj na dnino, zaprla in je ves dan prečepel v mraku. Prekleti pankrt! O, ko bi le bil vsaj pankrt! Nekoč se je baba napila in ga je pijana natepla. Kri se rau je stiskala V sreu. Bolelo ga je. Ko bi bil kaj zakrivil! Toda oepel je mirno, prestrašeno v kotu in spet ga je tepla. Zavrelo je tudi v njem in ko je baba šla zjutraj na delo, js deček razbil okno in skočil v svet. Kratka je bila ta svoboda! Spet so ga ujeli in odpeljali v mestno hišo. Niso ga vrnili babi, škoda denarja za takega pankrta, naj ostane v mestni hiši, naj pomiva in pometa za tisti borni grižljaj, ki ostane onim v arestu. Tu je ostal leto dni, dve leti, več let. Dvorišče mestne hiše je bilo njegov svet, družba njegova pa je bil ta izvržek človeštva, ki ga je narobičnost, ki ga je greh zbral v to dvorišče, iz katerega deček ni smel nikamor. Poslušal je kletvice izgubljencev, poslušal hripavi smeh razbojnikov, gledal je zabuhla lica goljufov in tisti nesramni obraz razuzdanih žensk, ki ti priča, da ima zverina več sramu kakor človek, a vsa ta grdoba je gledala razcapanega dečka oholo, preko ramena, ves ta gnoj ga je utegnil s pestjo potisniti, mu zabrusiti skozd peklenski posmeh: Pankrt! 0, ko bi bil videl vsaj en dobroten obraz, ko bi bil ujel vsaj v enega očesa kotičku iskrico prijaznosti, ko bi bil zagledal vsaj eno solzo, ki je pritekla iz srca — pa niti tega ne. Prišla je pomlad, njemu ni zazelenela, prišlo je poletje, toda poletno sonce ga je neusmiljeno žgalo in še jasneje kazalo vso to bedo in ves ta kup nesreče, zima pa ga je nagnala v mračni, zadohli zrak zapora, da se je skril pred mrazom, v oni hrupni direndaj zločincev, ki se je vsak dan menjal in menjajoč se prinašal pred oči nove hudobnosti. Da, kadar je b:! čas za obed, kadar je smel z leseno skledico po ta revni obrok, ki se je »kosilo« imenoval in je bil jedva toliko vreden, da deček ni Od gladu poginil, še tedaj mu je zaklica! ječar: »Pankrt, kje si?« Niti tistega imena, ki so mu ga eami tjavdan obesili, mu niso hoteli privoščiti. Srce mu je otrdelo, živci so mu otopeli. Kadar se je kak hudodelec rvijal pod palicami pravice, če je stokal, da se je vsakomur duša tresla, je Luka sedel im gledal, ni pri tem nioesar čutil, ne straha ne usmiljenja. Zaka.i ga gospodje niso dali v šolo? — Škoda se jim je zdelo denarja. Zakaj ga niso dali kakemu mojstru v uk? — Bržkone so pozabili nanj. Ljudje so ga tolikokrat videli in bili bi nanj čisto pozabili, ko bi nekoč ne bil udaril kastelanovega psa. Kastelan mu je hotel pokazati in se je zadrl: »Čakaj, pankrt! Dali te bomo v šolo, kjer boš dobil vsak dan pet in dvajset mastnih.« Šel je naravnost k beležniku in mu dejali »Cesar hoče od nas soldatov, polovili smo že dovolj potepuhov, toda na domačo neko revo, na capinastega Luka smo čisto pozabili, spectabilis. Kako bi bilo, da ga spravimo pod puško? Mar ga bomo do smrti zastonj redili?« Beležnik je pohvalil to pametno misel kastelanovo, ko pa so Luka privedli pred komisijo, se je vojaški zdravnik od srca nasmejal in rekel: »Kako strašilo pa ste tu pripeljali? Ali mlslite, da je ceearju treba takih mušketirjev, ki se jih še mačka ne bi ustrašila? Poglejte te sabljaste noge, te sirotaste rbke! Izgubi se, grdoba, ti nisi za nas!« Drugi dan pa ga je poklical stari mestni kapetan predse. »Čuj, Luka,« mu je rekel, »ti nisi za nič na svetu, ti si izvržek. Dosti smo te redili, stokrat več smo dali zate, kakor si vreden. Dalje ne bomo več. Izgubi se, kamor ho6eš! Tu imaš dva groša za na pot pa delaj, kar znaš!« Nagrali so <?a iz mestne hiše. Bilo mu je kakor ptici, ki so jo spustili v zrak; bilo mu je kakor psu, ki so ga vrgli v vodo. Kaj zdaj? Kam se naj obrne? Kaj naj počne? Cudno se je ozrl v svoje roke. Česa naj se primejo? Ko nieesar ne zna. Šel je, šel je, ogledoval hiše. Prišel je tudi na trg. Tu je zagledal starko, ki je prodajala kruh. Položil je na mizico svoja dva groša, starka je pomežiknila in mu dala kruh. Luka je stisnil hlebec, šel dalje, prišel iz mesta, sedel pod drevo in pojedel kruhec, potem je gledal v svet, gledal in zadremal. Čudna je bila ta prva noč svobode pod starim drevesom, pod vedrim nebom na nočni rosi. Nenavadne sanje so se raešale po Lukovi glavi, kakor oblaki po črnem, burnem nebu. Z mislijo na svojo bodočnost je zaspal, zato se mu je tudi sanjalo o bodočnosti, o gosti megli, po kateri je hodil in hodil, iz katere ni mogel ven. Šum, ki je prediral skozi san kakor daljno grmenje, ga je zbudil. Že je stalo sonce na nebu, po cesti pa so ropotali težM tovorni vozovi. Vaščani so šli mimo njega, hiteč v mesto ali pa vračajoč se iz njega. Mladenič je odprl oči in jih zopet zaprl in zopet odprl. Začiidil se je: to ni bila mračna temnica, temveč svetli, zeleni svet. Kain naj se obrnem? je vprašal Luka ta lepi svet. Stresel se je kakor človek, preden skoči prvič v vodo. Potem je začutil lakoto in žejo. To je bilo njegovo prvo čustvo, skrb, ki je doslej ni poznal. Kako naj to čustvo potolaži? Na svetr. ni poznal nikogar razen onih, ki so ga nagnali; njegovo srce je ležalo na svetu kakor oni samotni kamen sredi prašne ceste. Ko je tako žejen in lačen premišljal, je prišla mimo njega mlekarica, ki se je vračala iz mesta. Tri, štiri korake je šla mimo, potem se je ustavila, vrnila k Luku, mu vrgla dva krajcarja in mu dala kos koruznega kruha. »Na, vzemi!« je rekla. Luka se je zavzel. Toda hitro se je spomnil in zajecal: »Hvala!« »Bogu hvala!« je odvrnila žena in šla dalje. Zdaj je imel kaj jesti, imel je denarja. Kako mu je to prišlo kar tako z jasnega neba, prav v najhujšem trenutku? Da, da, žena je mislila, da je berač. Ali je Luka vedel, kaj je berač? O, še kako! Na stotine jih je videl v mestni hiši, poslušal njihove pogovore. To je bila dobra šola. Posebno neki hromi Mato iz Resnika je bil pravi mojster. Ob ponedeljkih ga je stražnik navadno pripeljal v mestno hišo, ker se je ob nedeljah napil v »prosjaški krčmi« v Ilici. V torek ga je žandar nagnal iz mesta, v petek pa — petek je bil v Zagrebu beraški svetek — je Mato že spet beračil po Zagrebu in v ponedeljek je prišel spet v mestno hišo — kakor podgana, ki se ti med nogami vrača v hišo, medtem ko si jo ti pravkar nagnal. Tega se je Luka do sitega naslušal od strani kod, kadar je takole pripovedoval zaprtemu izmečku človeštva. (Dalje sledi) Ii)dljam*ki poglavar v polni bojni opreml je pozdravil angleškj kraljev»ki par ob prlllkl oblslia v Kanadl finez nainestnik Pavle in hneginja Olga JNaš zuiiajiji minister dr. A. Cincay- Markovif se je razgovarjal dva dnl na Bledu z bolgarskim miiiistrskiiu predsednlkom Kjuseivanovom Moscicki, predsednik Poljske Japonski cesar Hirohito pri paradl Łet v Tokio