Poštnin« pIačatia v gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN
Dolenf&lci lisi
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA     KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Štev. 43.
NOVO MESTO, 24. OKTOBRA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Od tedna do tedna
Bilanca prvih desetih dni zasedanja Generalne skupščine OZN ni prao bogata. V Nem torku so doslej bal j tipali in nakazovali probleme, o katerih se bo šele kasneje prao razoila razprava, zdaj je že popolnoma jasno kdaj
— po predsedniških oolitoah o ZDA. Zato so tudi splošno razpravo po nekaj dneh za določen čas odgodili, tako so to vsaj formalno sklenili, nika-kega dvoma pa ni, da se bo nadaljevala po 4. novembru, ko bo že znan bodoči ameriški predsednik.
Doslej so namreč govorili o Koreji
— in se je tako spel uresničila napoved, da bo ta problem najvažnejši na letošnjem zasedanju. Predlogi, ki so jih s tem v zve/i različne delegacije stavile, so še o glavnem ob viseli o zraku, prepuščeni premisleku in bodočemu razpravljanju. Tunis in Maroko, Južnoafriška unija in Avstrija bodo tudi prednici diskusije, za zdaj so jih vnesli d dnevni red in le bolj na rahlo nakazovali, se bodo tudi okrog teh vprašanj  precej kresala različna stališča.
Še nekaj je za dosedanji potek zasedanja pomembno: obtožba Švedske zoper Sovjetsko zvezo. Švedski delegat je prikazal razvoj zaostrenih švedsko-SODJetskih odnosov, razkril sovražne kremeljske nakane v Baltiškem morju in odločno povedal, da so sovjetske imperialistične težnje zelo slične hitler-janskim postopkom. Toliko bolj je sne! prisluhnit tem obtožbam, ker je švedska sosed ekspanzionistične Sovjetske zveze in je pran gotovo poskušala najprej po redni diplomatski poti urediti nevzdržne odnose, potem šele, ko ji to ni uspelo, je iznesla problem pred tako pomembnim telesom., kot je OZN. Švedski obtožba je spet postavila Moskvo na sramotni oder z njeno vlogo velike države, ki so hoče podrediti male.
Seveda se Sovjetska zveza s svojo delegacijo in še bolj z delegacijami satelitskih držao otresa takih obtožb in ubira po starih strunah stare melodije. Mnogi so opazili, da je Višinski po in-strukcijah iz Kremija nekoliko spremenil taktiko, ni pa mogel prikriti, da je sovjetska politika ostala ista. Spremembo taktike si razlagajo s tem, da so satelitskim delegacijam namenili navidez več besede — poljski delegat je na primer že zelo samozavestno nastopal, je pa oneto ponavljal stare svv-jetske lajne, nekoliko na novo prebarvane, da bi vzbudile videz svežosti. le kako pa naj bo prepričljiva skozi poljska usta diktirana sovjetska -»borba za mir*, ki obsoja Atlantski pakt, pa v isti sapi vsiljuje pakt petih velesili
Približno Štirinajstdnevni premor o splošni razpravi bo izpopolnilo delo posameznih odborov in komitejev OZN. Tudi tu se bodo razjasnila mnoga vprašanja, ki jih bodo še pozneje dopolnjevali ter sprejemali in odbijali oklepe o njih.
V tem pregledu se pomudimo še nekoliko pri Avstriji, ki preživi*' razmeroma težavno notranjo krizo. Koalicijski stranki, ki sestavljata dunajsko vlado, sta si v začetku jesenskega parlamentarnega zasedanja precej resno skočili v lase pri razpravi o proračunu. Socialistična in ljudska stranka se že nekaj časa bodeta in Čim bolj se bližajo parlamentarne volitve, ki naj bi bile prihodnjo jesen, tem bolj se obdelujeta. V tej nestrpnosti sta že sklenili, naj bi bile volitve prej in sicer aprila, zdaj pa že nekateri predlagajo februarja 1957. Do volitev si nihče neče prisvajati preveč odgovornosti za gospodarsko stanje, tudi proračun bi radi naprtili bodoči vladi in parlamentu, ki $i ju vsaka od obeh strank že nekako namenja sebi, ali vsaj pretežno svojemu vplivu. Sedanja kriza bo t večjo ali manjšo močjo rasla vse do volitev, ki bodo znova po kazale razmerje sil v Avstriji in razjasnile vprašanje koalicije.
VIKTOR ZUPANČIČ, predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto:
Volili bomo take odbornike, ki bodo dneuno
oodili socialistično politiko
Volilni akciji moramo dati zrazito politični značaj — Od pravilne izbire kandidatov je odvisen razvoj lokalnega gospodarstva
Prezidij Ljudske skupščine LRS je z ukazom z dne 11. oktobra 1952 razpisal volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore ter zbore proizvajal-jalcev za 7. december 1952. Te volitve presegajo po važnosti vse dosedanje, ker bodo prvič v zgodovini delavci, poleg svojih običajnih zastopnikov v ljudskih odborih, izvolili tudi svoj zbor proizvajalcev, ki bo sestavni del bodočega okrajnega ljudskega odbora. Zbori proizvajalcev, ki so nujna posledica našega gospodarskega razvoja, ko so delovni kolektivi sami prevzeli v upravljanje svoja podjetja, bodo utrdili vlogo delavskega razreda, ker bodo preko njih delavci soodločali pri razdeljevanju ustvarjenih finančnih sredstev v okraju in tako dejansko sodelovali pri usmerjanju gospodarstva celotnega okraja. Doslej so se delovni kolektivi vse preozko zanimali le za delo v svojem podjetju, mnogo premalo pa so imeli vpogleda in zanimanja za splošno gospodarstvo, zaradi česar tudi naše kmetijstvo še tako zelo zaostaja za našo industrijo. Odslej bodo delovni kolektivi preko svojih zborov proizvajalcev vnašali revolucionarnost delavskega razreda tudi v ostale panoge gospodarstva, zlasti v kmetijstvo.
Zaradi izrednega pomena volitev v zbore proizvajalcev morajo v delovnih kolektivih poglobiti svoje politično delo sindikalne in osnovne partijske organizacije s pojasnjevanjem in tolmačenjem pomena zbora proizvajalcev. Seja Okrajnega ljudskega odbora, ki jc bila 17. oktobra v zvezi s pripravami na volitve, je sicer pokazala, da se večja podjetja kot n. pr. Pionir, tekstilna tovarna in tovarna igrač zanimajo za bodoče zbore proizvajalcev, ker so se zastopniki teh podjetij potegovali za večje število članov v zboru proizvajalcev z ozirom na ustvarjeni družbeni produkt. Med tem pa manjša podjetja še ne kažejo dovolj zanimanja in je zlasti tem podjetjem treba posvetiti več pažnje in v njih poživeti politično delo. Na osnovi razprave na seji je OLO določi! Število odbornikov za posamezna podjetja, razdelil volilne enote ter združil manjša podjetja v skupne volilne enote, ki bodo volile po enega zastopnika.
Prav tako važne kot volitve v zbore proizvajalcev so volitve v občinske odbore, ker je sam način volitev zasnovan na širši demokratični osnovi. Občinski ljudski odbori bodo samostojno usmerjali razvoj gospodarstva na področju svoje občine in bo tako od njih dela v celoti odvisen napredek občine. Bistvena sprememba je že v tem, da kandidatov tokrat ne postavlja OF, ampak volilci sami na zborih volilcev. Navodila OLO so nekateri občinski odbori že začeli izvajati in sklicevati zbore volivcev, kar pa je skoraj gotovo preuranjeno, ker osnovne partijske in
množične organizacije niso še izvršile političnih priprav za te zbore volivcev. Prav to pa je njihova najvažnejša naloga. Taka naglica prav gotovo ne bi rodila dobrih rezultatov bodisi pri izbiri kandidatov ali pri izidu volitev samih. Stalno poglabljanje socialistične demokracije, decentralizacija državne uprave, samostojnost nižjih oblastnih organov, vse to narekuje Partiji, Fronti in vsem množičnim organizacijam, da je treba vso pažnjo posvetiti izbiri kandidatov za občinske in okrajne odbore, ki bodo samostojno upravljali svoj teritorij. Prav zato je potrebno, da bodo bodoči občinski odbori sestavljeni iz najboljših, gospodarsko-politlčno razgledanih ljudi, ki so v dosedanjem delu pokazali veliko požrtvovalnost in pravilno razumevanje razvoja socialistične države ne samo pri odkupih in izterjavi davkov, ampak tudi v razvoju celotnega gospodarstva.
Občinski odbori so na svojih sejah že določili število odbornikov bodočega odbora, razdelili občine na volilne enote za okrajni in občinski odbor, iz česar je razvidno, da bo Število odbornikov v bodoče mnogo manjše. To je v skladu z razvojem našega gospodarstva in organizacije ljudske oblasti, ker bodo morali v bodoče tudi sveti občinskih ljudskih odborov priti v večji meri do izraza kot doslej. Izkušnje so pokazale, da se številčno močni odbori v občinah in okraju niso mogli v celoti uveljaviti, da je polovica odbornikov na sejah bila pasivna in samo prikimavala izvajanjem aktivnih odbornikov.
Že zadnja reorganizacija ob združitvi krajevnih ljudskih odborov v občinske je pokazala precejšen napredek. Močnejši občinski odbori so pokazali
Frontovci Bele krajine na čast VI. kongresu
Člani frontnih organizarij v Beli krajini tekmujejo ie vet mesecev na fast VI, kongresu nas.- l'flrtijp. Lepe uspehe so dosegli predvsem v prostovoljnem delu, saj «e bilo narejenih v tem času že nad 23.001» delovnih ur. Skupna dolžina popravljenih vaških potov i it cest, na katerih so frontovci opravili največ del, znaša 46 km. Več tisoč ur prostovoljnega dela je bilo opravljenega tudi pn obnavljanju Sol, elektrifikaciji vasi in podobno. V tekmovanju so se najbolj izkazale frontne organizacije v Adle-^ šicih, Starem trgu ob Kolpi, Semiču, Metliki in Gradacu.
večje zanimanje za gospodarstvo, predvsem za komunalno dejavnost, kot prejšnji krajevni odbori; tako n. pr. občinski ljudski odbor Mirna peč, Dvor itd. Nekateri občinski ljudski odbori pa niso izpremenili načina dela, zato tudi ni bilo vidnih uspehov in povsem razumljivo je, da volivci ne morejo imeti zaupanja v te odbornike kot svoje predstavnike.
Poleg tega, da morajo množične organizacije izvršiti temeljite politične priprave za volitve, pa morajo sedanji občinski ljudski odbori z gospodarskimi sveti pripraviti na osnovi gospodarske analize občine gospodarski načrt za leto 1953, ki ga bodo novi odbori izvajali. Gospodarski načrt naj ne bo obljuba pred volitvami, temveč na osnovi gospodarske zmogljivosti občine sestavljen realen načrt dela, ki naj vsebuje vse panoge gospodarske in kulturno-prosvetne dejavnosti občine in bo hkrati obveza vseh državljanov v občini. Pri sestavljanju tega načrta ne smejo biti občinski ljudski odbori ozki, ne smejo upoštevati le potreb svoje občine ampak reševati vsa gospodarska vprašanja le v okviru celotne gospodarske problematike. Pri tem moramo upoštevati posledice elementarnih nezgod, zlasti suše, ki je prizadela naše najbolj žito-rodne predele, Vojvodino in Slavonijo. Vsak državljan mora pomagati, da se posledice suše čimprej zbrišejo, ker je s tem prizadet naš celotni državni proračun in celotno gospodarstvo.
Občinski odbori in množične organizacije naj se drže rokov, ki jih imajo občinski ljudski odbori in na osnovi katerih naj bi se zbori volilcev izvršili v času od 26. oktobra do 14. novembra, ločeno za občinske odbore in okrajni ljudski odbor. Zato je nujno, da narede občinski komiteji skupno z množičnimi organizacijami in ljudskim odborom razpored zborov volilcev, ki naj jih temeljito pripravijo. Vsa vprašanja svojega področja moramo nujno povezovati z našo celotno notranjo in zunanjo gospodarsko-politično situacijo, ker moremo le na ta način pravilno razumeti naloge svojega področja, ki stoje pred narpi v zvezi z razvojem celotne republike in našega področja, kot njenega sestavnega dela. S takim pravilnim tolmačenjem, ki je predvsem naloga političnih organizacij, bomo onemogočili vse tiste, s katerimi je ljudska oblast vedno imela težave pri izvrševanju gospodarskih nalog in ki mislijo, da je s to široko demokracijo zanje nastopil čas, ko se lahko vrinejo v ljudske odbore in od tu še nadalje ovirajo razvoj socializma.
Samo vsestransko, poglobljeno politično delo vseh množičnih organizacij nam je porok, da bodo občinski ljudski odbori, okrajni ljudski odbor in zbor proizvajalcev sestavljeni iz poštenih in socializmu predanih državljanov, kt bodo kos vsem nalogam, ki jih sedanja stopnja razvoja socializma postavlja pred nje.
PRED VI. kONCRISOM KPJ
Tekmovanje Irontovcev kočevskega in novomeškega okraja
Pretekli teden so člani Okrajnega odbora OF Kočevje obiskali Okrajni odbor Fronte v Novem mestu ter pregledali dosedanji potek in uspehe napovedanega tekmovanja na čast VI. kongresa KPJ. Komisija je ugotovila, da so mnogi frontni odbori tako v kočevskem kot v novomeškem okraju dosegli v tem tekmovanju lepe uspehe. V kratkem bodo člani Okr. odbora OF Novo mesto obiskali vodstvo frontnih organizacij Kočevske ter se seznanili
NOVOMESCANII
V nedeljo vsi na
veliko predvolilno zborovanje
ki bo ob 10. uri dopoldne na Glavnem trgu! — Govori ljudski poslanec in organizacijski sekretar CK KPS tovarišica Vida Tomšič.
MESTNI ODBOR OF NOVOsMESTO
Vzgoja mladine — glavna shrb žena Dele krajine
V Črnomlju je bila 14. oktobra okrajna konferenca organizacije AF2. Ob polnoštevilni udeležbi izvoljenih delegatk, skrbno pripravljenem referatu o delu žena in živahni razpravi po referatu je bilo razvidno, da se žene v Beli krajini v polni meri zavedajo svojih nalog v izgradnji socializma.
Na konferenci sta bili navzoči tudi zastopnici Glavnega odbora AF2 tov. Mara Rupena-Osolnik in Olga Kraigherjeva, v imenu okrajnega komiteja KPS tov. Janez Zunič in zastopnik garnizona JLA v Črnomlju. Konferenco žena so pozdravili tudi zastopniki pionirjev osnovne šole v Črnomlju.
V Bell knUnl, koČe\ Vem In novomefikem okraju množice Se vedno razpravljajo O nepozabnih sla s i. j- triih topi i?-Ji i ii dneh. —   Na sliki: Pogled na tribuno med govorom
tovariša maršala Tit»
Iz referata o delu in nalogah žena v Beli krajini je dihala posebna skrb za vzgojo in napredek mladine. Temu posveča organizacija žena v okraju Črnomelj največ skrbi. V ta namen je bila v Mc 'Iki na delu anketna komisija, ki je ugotovila, da je potrebno nuditi več pomoči vzgojiteljem fpro-sve tnim delavcem) ^ in staršem. Zato ustanavljajo v Črnomlju in v Metliki Društvo prijateljev mladine.
Pri volitvah v občinske ljudske odbore bodo žene v Beli krajini predlagale najboljše tovarišice za kandidatke, ke*- je sedaj število žena v odborih zelo majhno. Ravno tako je v odborih OF in v drugih organizacijah v Beli krajini, kjer so žene med vojno vodile rajonske komiteje, narodnoosvobodilne odbore, skrbele za ranjence, za prehrano brigad in pod Žene so tudi sklenile, da bodo poskrbele za to, da bodo žene
I izvoljene in tudi aktivno delale v ljud-
i skih odborih.
Letos je bilo organiziranih več kuharskih, prikrojevalnih, šivalnih tečajev in tečajev za domačo obrt. Organizacijo tečajev so podprle žene za-družnice in Svet za kulturo in prosveto OLO. Nekatere tečaje so žene organizirale samoiniciativno.  V bodoče bo
i treba tečajem posvetiti še več palnje.
i Tovarišice naj bi na tečajih zvedJe tudi kaj o naši gospodarski in politični s;tuaciji. V Adlešičih in Črnomlju so
; organizirale društvo za dvig domače obrti, društvo v Adlešičih že z uspehom dela, za izdelke bo dobilo dragocene devize. .
2ene v Beli krajini bodo skrbele tudi za napredek kmetijstva. Za posamezne probleme bodo ustanovili strokovne aktive, ki bodo proučevali, kako bi vprašanja s področja vzgoje mladine, p ros veti je van-j a žena, zdravstva, kmetijstva itd. čim uspešneje reševale.
i Tovarišica Mara Rupena-Osolnik je v diskusiji med drugim govorila tudi
* o novem načinu dela v okrajnem od-
boru AF2, kar bo gotovo mnogo pripomoglo k izboljšanju dela v organizaciji. Govorila je o šolah in tečajih, ki bodo organizirani za u-iteljice gospodinjskih šol. 2ene so z velikim zi-rJmanjem spremljale njene besede, saj jo poznajo še iz let borbe. Nazadnje so jo še prosile, naj kaj pove o svojem potovanju po Ameriki in po Danski. Tovarišica Mara je ženam rada ustregla. Pripovedovala je o naprednem kmetijstvu v Ameriki, ki je napredno zato, ker je mehanizirano; vse delo opravljaj- stroji. Pa tudi sam človek je del stroja. Vendar tudi tam ni vse zlato kar se sveti, tam je veliko večje izkoriščanje delovnega človeka, kakor kjerkoli drugje. Zaščita delavstva je veliko na nižji stopnji kakor pri nas, ki se je ne more primerjati z nobeno drugo na svetu.
Zastopnik okrajnega komiteja KPS Črnomelj, tovariš Janez 2unič, je v nagovoru ženam poudaril posebno naloge, ki jih imajo urejevati žene, to pa je predvsem pravilna vzgoja naše mla-dne.
O problemih zaščite matere in otroka je govorila tovarišica Olga Kraigherjeva. Poudarila je pomen zdravstvenih tečajev, ki jih bo organiziral RK Slovenije za mladinke. Tečajev se bo do lahko udeležile tudi vse one tovarišice, ki bodo čutile, da jim bo to koristilo. 2ene bodo lahko mnogo pripomogle, da bodo tečaji vsestransko uspeli. — Po zelo živahni diskusiji, v kateri so žene razpravljale o svojem delu in nalogah, so bili sprejeti tudi sklepi za delo in izvrševanje nalog. Na konferenci so žene izvolile nov okrajni odbor AF2 in delegatke za IV. kongres žena Slovenije. Konferenca, ena najboljših, kar jih je bilo v zadnjih letih v Črnomlju, bo gotovo rodila sadove tudi na vasi, saj so žene pokazale vse razumevanje za reševanje raznih problemov p.av tako kot v letih vojne.
Regina Fir
podrobneje z opravljenim delom organizacij OF kočevskega okraja v predkongresnem tekmovanju, nakar bosta oba okrajna odbora OF izdala skupno poročilo o zmagovalcu tekmovanja.
Mladina novomeškega okraja: 10.000 prostovoljnih ur
Mladinski aktivi novomeškega okraja ao doslej v počastitev šestega kongresa naše Partije na raznih prostovoljnih delih in akcijah naredili že nad 10.000 delovnih ur. V mladinsko organizacijo so sprejeli 234 novih članov in Članic. Na Uršnih selih si je mladina uredila lep kotiček, kjer se zbira v prostem času Dobro so zastavili delo občinski komiteji LMS v Straži, Dol. Toplicah in še nekaterih krajih. V Gor. Sulicah, na Dvoru, v Otočcu itd. pripravlja mladina za 2. november, dan začetka VI. kongresa, kulturne prireditve. O kongresu Partije razpravljajo tudi na vseh predvolilnih mladinskih sestankih in sektorskih konferencah LMS, kjer je obisk prav dober. Skozi ves oktober pa mladinski aktivi proslavljajo 33. obletnico SKOJ.
V Črnomlju so ustanovili
TVD »Partizan«
Pretekli petek so v Črnomlju ustanovili telesnovzgojuo društvu »P a r t i z u n« , ki ima ob ustanovitvi že nekaj nad 100 članov ter vef sekcij. Za predsednika društvo je bil izvoljen tovariš Pavlin iz Črnomlja, načelnik društva j<-tov. profesor Marjan Kolnrič, žensk« vrsto pn bo vodila tov. profesorica Praznikuva. Ustanovitev TVD »Partizan« pripravljajo tudi v Metliki.
S seje okrajnega ljudskega odbora Črnomelj
V sredo 15 oktobra je bila v Črnomlju redna seja OLO, na kateri so odborniki potrdili predložene sklepe o številu odbornikov okrajnega zbora, število volilnih enot za volitve občinskih ljudskih odborov, okrajnega ljudskega odbora in število mest v okr. zboru proizvajalce?. V osmih občinah Bele krajine bo po de cembrskih volitvah 178 odbornikov, volilnih enot pa 121. Okrajni ljudski zbor bo imel V> odbornikov, ki jih bodo izvolili v 71 volilnih enotah, v zboru, proizvajalcev pa bo 21 odbornikov. Volitve v zbore proizvajalcev bodo od 23. do 28. novembra, volitve v okrajni l.O in občinske ljudske odbor- pa 7. decembra 1992.
V SPOMIN 3(6-tlm padlim borcem Iz vse Slovenije v letih 1941 do U45 bo v nedeljo 26. oktobra popoldne od  1330 odkrit
spomenik
na Gornjih Marencah pri D o br niču.
Občinski odbor Zveze borcev vabi na to zgodovinsko slavnost vse organizacije in svojce padlih žrtev kakor tudi ostalo prebivalstvo dohrulske doline in ostalih krajev. Odkritje spomenika bo združeno s kulturnim sporedom
Občinski odbor Zveze borcev DOBKNIC
Vremenska napoved
za čas od 24. oktobra do 2. novembra
Prevladovalo bo suho, deloma sončno vreme. Kratkotrajne oziroma le krajevne padavine se pričakuje 24. ali 25., 27. oktobra in zlasti okrog L novembra.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
£tev. 43.
Taborniki v partizanskih krajih
Z rodovi in družinami tabornikov Slovenije tekmujejo v počastitev VI. kongresa tudi člani Družine gorjanskih tabornikov v Novem mestu. V programu tekmovanja imajo med ostalim gojitev partizanskih tradicij; saj jim nudijo taborjenja in izleti mnogo prilike, da seznanjajo mladino z našo slavno preteklostjo. Zato so se preteklo nedeljo napotili novomeški taborniki na Novo goro pod Gorjanci k spomeniku narodnega heroja Majde Silčeve. Vreme, ki se je ves teden kisalo, se je v nedeljo nasmejalo — prav tako kakor 24 tabornikov in tabornic, ki so v veselem pogovoru hiteli na Novo goro.
O Majdi Silč-pvi in o njenem življenju jim je ob spomeniku pripovedovala Pirnatova mama z Dolnje Težke vode, saj je Majda padla, zadeta od sovražnikove granate, prav tik njene hiše ob veliki češnji. Zavzeti so mladinci in mladinke poslušali Pirnatovo mamo, ki je govorila o grozodejstvih belogardistov in Nemcev pod Gorjanci. Majdo so imeli ljudje nadvse radi, ker je bila neustrašena mladinka, brigadna sekretarka SKOJ v X. brigadi. Kakor da bi
bilo včeraj, je pripovedovala Pirnatova mama o juliju 1944, ko je na Novi gori padla za našo svobodo Silčeva Majda. Sest dni je 26 partizanov hrabro zavračalo izpade Nemcev in njihovih domačih hlapcev iz Novega mesta proti Beli krajini — in sovragi niso prodi-li! — Junaki, kot-je bila Majda, so ubranili svobodo Gorjancev.
Za Pirnatovo mamo je tabornikom govoril o zgodovini SKOJ in njegovem herojstvu in delu pred, med in po vojni načelnik tabornikov. Ko so se nato še fotografirali, jim je v igrah in polaganju izpitov minil čas do druge ure, nato pa so se namerili k partizanskemu spomeniku pri Roku nad Smihelom, kamor so prišli ob štirih popoldne. Tudi tu so se ustavili in slikali, ob petih pa so bili spet doma, bogatejši za dragocena spoznanja, kje vse je tekla kri za našo svobodo. V srcih mladih tabornikov pa so zapisane odslej besede s spomenika Majde Silčeve:
Tvoj svetel vzgled nas vodi v trdni borbi za zmago pravične stvari naše Partije!
zbora proizvajalcev v okraju Novo mesto
USPEHI FRONTE V ZAGRADCU
Izmed občinskih frontnih odborov je pokazal v zadnjem času prav odlične uspehe odbor OF v Zagradcu. Na pobudo Fronte so imeli v septembru živinorejsko predavanje, ki ga bodo v oktobru ponovili v Ambrusu in Zagradcu. Udeležba na 2 odprtih partijskih sestankih je bila prav dobra. V vrste OF so sprejeli 30 novih članov in postavili nov vaški odbor OF v Brezovem dolu. Člani obč. odbora OF pomagajo na sejah vaških frontnih odborov. Pri raznih prostovoljnih delih (popravilu potov in pod.) so naredili frontovci v Marinči vasi 232 ur, v Zagradcu 108 ur, v Ambrusu 120 ur in pri gradnji zadružnega doma v Korinju 350 d lovnih ur. Na vaških sestankih so povsod govorili o pripravah na VI.
kongres Partije in o desetletnici ustanovitve naših prvih brigad. Za praznik v Toplicah so postavili v občini 45 slavolokov, 60 hiš so gospodarji prebelili, kjer se je najbolj izkazala Marinča vas, kjer so prebelili vse hiše. V vseh 25 vaseh so 12. in 13. septembra zvečer kurili kresove. V soboto 13. septembra pa je šlo v Toplice v; skupni povorki 315 pešcev, 45 kolesarjev in 140 vašča-nov z vozovi. Zavednost članov Fronte je prav na topliških proslavah znova prišla v celoti do izraza, občinski in vaški odbori OF pa so dokazali, da razumejo pomen svojega dela. Zato Ge Zagradec danes lahko upravičeno prišteva med najboljše frontne organizacije novomeškega okraja.
Delavci predlagajo večje števifo odborniških mest v okrajnem zboru proizvajalcev
S 4. redne seje OLO Novo mesto
Pretekli petek je bila v dvorani Doma ljudske prosvele 4. redna seja Okrajnega ljudskega odbora Udeležilo se je je od 154 118 odbornikov OLO; 31 je bilo upravičeno. 5 pa ne upravičeno odsotnih. Reje sta se udeležila tudi ore. sekretar OK KSP Jo/e Plaveč in predsednik okrajnega sodišča Milan Regvat.
Dnevni red je obrazložil In imel uvodno besedo predsednik OLO Viktor Zupančič. Glavni Dantea seje je bil v ureditvi številnih vprašanj pred volitvami okrajnega in občinskih odborov ter okr. /bora proizvajalcev. Volitve 7. decembra zahtevajo temeljitih političnih in tehničnih priprav, saj nas ločita od njih samo še pičla dva meseca. Postavljanje kandidatov, ki jih hodo predlagali volivci sami na zborih volivcev, uvajanje /.borov proizvajalcev, ki jih bomo tokrat prvič v življenju volili, volitve i listki ln podobno, v*c to govori o široki demokratič uosli. ki pa zahteva prav zato obsežne In nai-vestnejše vsestranske priprave.
V imenu komisije za pravne predpise ln nrg vprašanja je poročal o dosedanjem delu komisije član OLO Miha Počrvina. Okrajni lliid.ski odbor Novo mesto naj bi štel v bodoče "0 odbornikov, ki jih bodo volivci izvolili v 48 volilnih enotah Občinski ljudski odbori so predlagati okrajni komisiji znatno manjše število odbornikov,  kot jih je bilo doslej, pri čemer
Iz oči v oči
pravijo na Dvoru
Na
je
Dvoru se je marsikaj lzpremenilo vzel   vajeti   gospodarstva  v roke "ečina odbornikov
od-nov res-
občinski ljudski odbor. V no rešuje gospodarska in politična vprašanja, lina izmed najvažnejših nalog je razdelitev davkov na posamezne gospodarje in obrtnike. 8 tremi dosedanjimi predpisi in predplačili so se davkoplačevalci nekako strinjali, četrta akontacija pa je dvignila precej prahu. 3. oktobra je skliral občinski ljudski odbor sejo gospodarskega sveta, na kateri je razdelil za 35 •/• povišano akontacijo. Po vsestranskem pretresu so odborniki sklenili, da bo občinski ljudski odbor razdelil davke na posamezne vasi po niihovi gospodarski zmogljivosti. Sklep je naslednji dan potrdil celoten odbor na seji, kateri so prisostvovali tudi člani množičnih organizacij tn osnovne partijske organizacije, ki so povsem strinjali a pametnim predlogom gospodarskega sveta.
Ko so odborniki pregledali gospodarsko moč posameznih vasi, so s predlogom v celoti soglašali. Upoštevali pa so prizadetost Brezove rebri, Velikega Lipovca_ in Podgozda, kjer so kmetje utrpeli precejšnjo škodo po toči, snii in divjih prašičih.
Člani občinskega ljudskega odbora pa so tudi sklenili, da bodo se istega in naslednjega dne imeli po vseh vaseh sestanke vseh davčnih zavezancev. Sestanke so sklicali in vodili odborniki s pomočjo članov množičnih organizacij, katerim so pomagal! člani občinskega komiteja Partije in OPO.
4. oktobra so bili sestanki v Trebči »asi, Sadmji vasi in na Vinkovcm vrhu, naslednji dan pa v ostalih vaseh občine. Iz oči v oči so si na teh posvetih vaščani povedali svoje težave. Odmerjeno akontacijo davka pa so si razdelili pošteno med seboj po dohodkih in zmogljivosti. Po vseh vaseh so ljudje pozdravili tak način dela svoje oblasti In je bil predpis davkov v celoti in pošteno razdeljen. Le v Dolnjem in Gornjem Kotu te naloge nisu hoteli razumeti Odbornik Alojz Jaklič je celo po dogovoru z nekaterimi '•lani OP predlngal, da se dodeljena vsota davkov zavrne Id naredi pritožba na okrajni ljudski odbor. Predlagali so, naj spiše pritožbo Pavel Gantcr, zaposlen pri LIP • Soteski. Imenovani pa, ki je nvidel, da je vas pravilno zajeta v davčni razred, je to odklonil. Odbornik Jaklič seveda ni bil na seji, ko so odmerjali 3. in 4. akontacijo.
Nov gasilski avto v Kočevju
Zadnjo nedeljo so dobili gasilci v Kočevju nov moderen gasilski avto ki bo ustrezal vsem sodobnim potrebam gasilstva glede na krajevne prilike. Motor in osnovno ogrodje Je bilo izdelano v mariborski tovurni avtomobilov, ostalo karoserijo pa so izdelali v Gorici. V avtomobilu je prostora za desetino moštva, za motorno hrizgalno z vsem potrebnim orodjem in materialom. Gasilci so novi avto pričakovali pred mestom kjer so se zbrali tudi zastopniki oblasti in množičnih organizacij. Z novim avtomobilom so se pripeljali iz Ribnice (udi vsi zastopniki tamkajšnjih gasilskih čet. Po pregledu gasilski- Čete se je razvil sprevod, ki je t godbo ljubljanskih poštarjev na čelu krenil skozi mesto do lepo okrašenega gasilskega do in a.
Mesto in vsa okolica je pridobila z novim ■ i m,ii i l.i n i m večjo gotovost in varnost v primeru požarnih nezgod. Prav zaradi tega pa je ne/animniije občanov za to svečanost naravnost nerr-.utuljivo ln ncodpiihtljivol a.
poglobi-ljudskih od-
so upošlcvall sklepčnost, delavnost tev posameznikov na sejah obč. borov. Zbor proizvajalcev naj bi šlel v okraju 25 odbornikov. Ker ustvarjajo v okraju delavci ln nameščenci v industriji, stavbeništvu. komunalnih delih in prometu 46'/« narodnega dohodka, je predložila komisija mnenje, da bi izvolili v zbor proizvajalcev 11 odbornikov. Skupina kmetijstva (sem štejejo drž. posestva, kmečke delovne zadruge in kmečke splošne zadruge) daje v okraju 44 •/• narodnega dohodka in naj bi Imela tudi II odbornikov, trgovina in gostinstvo s svojimi 3 •/• dohodkov enega odbornika, obrt s 7 •/« udeležbe na narodnem dohodku pa dva zastopnika.
V razpravljanju o predlogih komisije so zastopniki »Pionlr)a<. tekstilne' tovarne in tovarne igrač predlagali večje število odborntkov-delavtev v okrajnem zboru proizvajalcev. Svoje predloge so utemeljili s številkami visokih odstotkov, ki jih daje industrija v okraju v skupni narodni dohodek. Posebna komisija bo pregledala upravičenost predlogov in bo o njih OLO še razpravljal. Prav tako je bil na predlog odbornika R. Vrančiča sprejet popravek, da bo v Novem mestu za 7 odbornikov namesto petih 1 volilnih enot. — Tajnik OLO Zvone Pere je prebral sklepe o razdelitvi okraja v volilne enote za volitve OLO, potrdilo sklepov občinskih ljudskih odborov o tazdelitvi občin nn volilne enote in določilu števila odbornikov ter sklep o številu in razdelitvi odborniških mesi zbora proizvajalcev.
Poročila okrajne volilne komisije z obrazložitvijo je podal predsednik volilne komisije Milan Regvat. o delu komisije za volilne imenike pa je poročal sodnik Stanko Modic. Razen štirih so vse občine že poslale volilne Imenike v polrdilev.
V razpravljanju je sodeloval tudi org. sekretar OK KPS Jože Plaveč. Odborniki so govorili med drugim o spremembah v okrajnem proračunu, o davčnih problemih okraja in o potrebi sestavljanja občinskih gospodarskih načrtov za leto 1W.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto j0 na seji okrajnega ljudskega odbora 17. okt. 1999 na podlagi 101. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel za, volitve odbornikov v zbor "proizvajalcev tale
Sklep o številu in razdelitvi odborniških mest zbora proizvajalcev
Število odbornikov zbora proizvajalcev znaša polovico števila odbornikov okrajnega zbora, t. j. 25.
Od navedenega Števila odpade glede n« udeležbo pri družlipnem produktu okraja na podlagi drugega odstavka 91. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih od borov:
1. Na volilno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavben tet v«, komunalnih del in prometa 11 odbornikov;
2. na volilno skupino kmetijstva 11 odbornikov;
3. na volilno skupino trgovine in gostinstva 1 odbornik;
4. na volilno nknpino obrti 2 odbornika. Od 11 odbornikov, kt odpadejo na volilno
skupino kmetijstva, odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstva v okraju na podlagi 93. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov:
1. Na volilno podskupino državnih kmetijskih posestev 1 odbornik;
2. na volilno podskupino kmečkih delovnih zadrug 1 odbornik;
3. na volilno podskupino splošnih kmetijskih zadrug 9 odbornikov.
II.
Od tega skupnega Števila odbornikov volijo:
A.
Kot samostojne volilne enote:
1. V volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa:
volilna enota št. 1, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje SGP Pionir Novo mesto. 3 odbornike;
volilna enota št. 2, ki jo seslavlja gospodarsko podjetje Lesno industrijsko podjetje (LIP) Novo mesto, 2 odbornika;
volilna enota It 3, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Jugoslovanske državne železnice (JDz) Novo mesto, 2 odbornika;
volilna enota št. 4, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Tekstilna tovarna Novo mesto, 1 odbornika-
B.
Kot skupne volilne enote;
1. V volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva. komunalnih del in prometa:
volilna enota št. 5. ki jo sestavljajo gospodarska podjetja) Krka. Kremen, Tkalnica, vsa Iz Novega mesta, enega odbornika;
volilna enota št. 6, ki jo sestavljajo go-spodnrska podjetja: Državne elektrarne Slovenije (DES) obrat Novo mesto. Slovenija avtopromet (SAP) poslovalnica Novo mesto. Tovarna igrač Novo mpsto, Industrija perila Novo mesto, enega odbornika.
volilna enota Št. 7, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Mestna Industrija čevljev Nove mesto, Okrajna opekarna Zalog-Prečna, opekarna Prclesje, Zganjarne Mirna, ciiegra odbornika.
2. V volilni podskupini državnih kmetij-ilcih posestev:
volilna enota št. 8. ki jo sestavljajo državna kmetijska posestva: Grm, Zalog, Dob, Klcvevž. Maja Loka. enega odbornika.
8. V volilni podskupini kmečkih delovnih zadrug:
volilna enota št. 9. ki jo sestavljajo kmečke delovne zadruge: Vel. Gaber, Vel. Loka, Podhosta in Dol. Toplice,   eneca odbornika.
4. V volilni podskupini splošnih kmetijskih zadrug:
volilna enota št. 10, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruire: Šentjernej, Ore-hovlea. Dobrava. Vrbpolje. enega odbornika;
volilna enota št. 11. ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadrugo: Skocijan, Smar-Jeta, Otočec, enega odbornika;
volilna enola št. 12, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Novo mesto, Mirna peč, Prečna. Smlhel pri Novem mestu, eneua odbornika;
volilna enota št. 13, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Rrnsnlce. Stoplče. Blrčna vas, Podgrad, Smolenja vas, enega odbornika;
volilna   enota   št. 14.   ki   jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Gor   Polje, Dol Toplice. I'ršna sela. Straža, eneca odbornika, volilna   enota   Št. 15,   ki   jo sestavljajo
splošne kmetijsko zadruge: Žužemberk, Hinje, Zagradec, Sela Sumberk. Amhrns, Dvor, enega odbornika;
volilna enota št. 16. ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Vel. Gaber, Dol. Dole, Vel. I-oka, Ćatež, Sentlovrene, Dobrnlč, Trebnje,   Dol. Nemška vas,   dva odbornika.
volilna enota št. 17, k! jo sestavljajo splošnne kmetijske zadruge: Sentruport. Mokronog, Trebelno, Vel. Cirnlk, Mirna vas. Cesnjice, enega odbornika.
5. V volilni skupini trgovine in gostinstva: Volilna enota št. 18, ki jo sestavljajo delavci in uslužbenci včlanjeni v sindikalnih podružnicah trnovskih uslužbencev v Novem mestu ln Trehnjpm in v sindikalnih podružnicah gostinskih uslužbencev v Novem mestu, Trebnjem, Šmarjeških Toplicah in Dolenjskih Toplicah.
C.
Volilna enota št. 19, ki jo na podlagi 100. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sestavljajo T&1 Obrtni obrati ln delavnice na območju okrajne obrtniške zbornice, dva odbornika-
III.
Ta sklep se predloži v potrditev Prezidiju ljudske skupščine LRS ln velja od dneva te
potrditve.
Po potrditvi se sklep objavi na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Smrt fašizmu — svobodo narodu I Novo mesto, 17. oktobra 1952
Predsednik: Viktor Zupančič
Okrajni ljudski odbor
Novo mesto Del. št. I.-347« 21/1-52 Predmet: Določitev števila odbornikov okrajnega zbora. Na  podlagi  «0. in   178. člena  Zakona o okrajnih   ljudskih   odborih   Izdaja okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji dne 17. oktobra 1952
Sklep o določitvi števila odbornikov okrajnega zbora
ki se bodo izvolili na volitvah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto dne 7. decembra 1952.
I. Upoštevajoč število prebivalstva, gospodarske >n druge razmere v okraju, bo na volitvah v okrajni ljudski odbor Novo mesto dne 7. decembra 1952 izvoljenih v okrajni zbor 50 odbornikov.
II. Ta sklep se predloži v potrditev Prezidiju ljudske skupščine LRS in velja od dneva te potrditve.
Po potrditvi se sklep objavi na razglasni deski okraj;iec:a ljudskega odbora.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Novo mesto, dne 17. oktobra 1952
Predsednik: Viktor Zupančič
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na svoji 6eji dne 17. oktobra 1952 na podlagi 2. odst. člena 113 Zakona o volitvah In od-poklicom odbornikov ljudskih odborov sprejel za volitve v zbor proizvajalcev tale
Sklep o sestavi volilnih teles v skupnih volilnih enotah
1. V volilni enoti št. S sestavlja volilno telo 21 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošljejo: Gospodarska    podjetja:    »Kremen*, Novo
mesto, 4 delegate; »Krka*, Novo mesto, 14 delegatov; »Tkalnica«, Novo mesto, 3 delegate-.
2. V volilni enoti št. 6 sestavlja volilno telo 27 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno enoto pošljejo:
Drž. gospodarska podjetja: DES — obrat Novo mesto, 8 delegatov; SAP — podr. Novo mesto. 2 delegata: Tovarna igrač Novo mesto, 12 delegatov; Industrija perila Novo mesto. 5 delejratov.
3. V volilni enoti št. 7 sestavlja volilno tolo 23 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošljejo: Gospodarska   podjetja:   Mestna Industrija
čevljev Novo mesto, 10 delegatov; Okrajna opekarna Zalog-Prečna. 8 delegatov; Opekarna Prelesje, 4 delegate; 2ganjarna Mirna, 1 delegata.
4. V volilni enoti Št. 8 sestavlja volilno telo 27 delegatov In voli 1 odbornika,
V to volilno teln pošljejo:
Državna kmetijska posestva: Grm, 7 delegatov: Zalog. 4 delegate; Dob, 6 delegatov; Klevevž. B delegatov; Mala Loka 4 delegate.
5. V volilni enotd št. 9 sestavlja volilno telo 23 delegatov ln voli 1 odbornika.
Pisma Dolenjskemu listu
Nepravilnosti pri odmeri davkov je treba takoj popraviti
Uredništvu Dolenjskega lista!
Zadnji čas imajo davčne komisije pri določanju akontacij polne roke dela, tam seveda, kjer hočejo svoje delo temeljito in natančno opraviti. Ne moremo pa trditi, da si je to prizadevala narediti davčna komisija v Žužemberku, ki je na hitro roko opravila to vprašanje. Enostavno je obremenila posamezne davkoplačevalce, kakor se ji je zdelo. Temu so nabili 100 %, drugemu 90%, tretjemu nič itd. V bistvu je taka odmera zelo zgrešena in vse kaže, da se davčni komisiji ni ljubilo pretresati posameznikov po njihovi gospodarski moči. Kakšno pa je mnenje davkoplačevalcev, priča četrtkov sestanek, katerega se je udeležilo samo nekaj ljudi. Huronsko vpitje, prerekanje, očitki razburjenih duhov — pri vsem tem pa ni bilo človeka, ki bi tem razkačenim ljudem s trezno in prepričljivo besedo dopovedal, kakšno je stanje s povečanim predpisom četrte akontacije davkov. Vse kaže, da je komisija enostavno udarila po šibkejših in tako razbremenila večje kmete. Navedel bom značilen primer, ki je v dvorani sprožil precej hude krvi. V tem primeru ni mogel najti odgovora niti zastopnik občine, ki je sestanek vodil.
Tovarišica Kuštrinova je povedala, da ima posestnik Legan 43 arov lastne orne zemlje poleg najemne in ga je komisija obremenila reci in piši z 200 dinarji davka. Na pritožbo mu je okraj znižal davčno osnovo in je zaradi tega za nazaj prejel preko 80.000 din otroških doklad. Njen mož, Kuštrin, pa ima 27 arov orne zemlje ln prav tako najemno zemljo, pa mu je komisija predpisala 1000 din akontacije. Zanimivo je še to, da je Kuštrin prav tako uslužben
pri kmetijski zadrugi kot šofer in ne prejema za dva mala utročička nobenih otroških doklad. Pri tej odmeri torej mrgoli napak in ni Čuda, da je tudi kritike na pretek!
Komisija je vse preveč videla »reveže«, ki »ne morejo« plačevati davkov, zato pa jih je obesila tistim, ki res ne zmorejo vseh bremen! Pardoniranje gospodarsko močnih kmetov kvarno vpliva na male davkoplačevalce. Prav teh očitkov je bilo zelo veliko. Priza-dejane napake kriče po popravku!
Davčni komisiji bi rad povedal še tole: otresite se zamere, protekcionaštva in zahrbtnosti! Boječnost in zamera naj izgineta, pri odmeri pa naj odločajo poštenost, preudarnost, treznost in odločnost! Tako boste tudi v bodoče v očeh davkoplačevalcev ostali možje socialističnega kova, trpel pa ne bo tudi ugled ljudske oblasti! S 'takim, pravilnim delom, pa boste tudi najbolj zamašili usta vsem tistim, ki na tiho sejejo med nami nezadovoljstvo in sovraštvo ter izkoriščajo take razprtije v svoje temne namene!
Žužemberk, 15. oktobra 1952.
Slavko Hotko
Pozabljen grob
Tovariš urednik!
Po vsej Sloveniji so bile velike proslave v čast 10. obletnice ustanovitve slovenskih brigad. Povsod so okrasili grobove in spomenike padlih borcev.
Ob tej priliki sva tudi medve obiskale grob brata Dragota Florjančiča, ki je bil skupno s tovariši na zverinski I način ,od ustašev zaklan 13. septembra I 1942 v partizanski bolnišnici na Pri-sjeki (Zumberak), na meji Slovenije in I firvatske. i
Povsod, koder smo hodile, smo videle okrašene grobove in spomenike padlih borcev. V mislih, da je bratov in njegovih tovarišev grob tudi tako lepo okrašen, smo hitele visoko gori na Prisjeko. Vprašale smo vaščane, kje se nahaja grob, v katerem so pokopani borci. Pokazali so nama prostor, kjer so pokopani. Bile smo bridko razočarane. Grob se ne pozna. Po njem tepta živina in rasto koprive.
To vsekakor ni prav, da živina gazi po prostoru, v katerem počiva sedem prvoborcev, ki so na tako grozen način žrtvovali svoja mlada življenja za našo boljšo bodočnost.
Prosimo, da se Zveza borcev pobriga, da se tem mučenikom napravi dostojen spomenik, ali pa da se jih pre-koplje ln prepelje na lep in dostojen kraj.
Otočec, 12. oktobra 1952
Marija in Vera FlorjavUc Otočec ob Krki.
čemu dvojna mera?
Uredništvu Dolenjskega lista!
Pred nedavnim sem opazil v gostilni Vrhovnik v Novem mestu dvojno postrežbo. Pri mizi so sedeli delavci in pili liter vina. Miza ni bila pogrnjena. Ccz kratek čas so stopili prav v tc gostilno lepo oblečeni Novomeščani, katerim je strežnica hitro pregrnila mizo. •— Ne vem, ali je res treba še vedno gledati na delavca na star, kapitalističen način? Mar ni naš delavec v resnici enakopraven? Ali nekateri ljudje pri nas še vedno ne vedo, kdo več daje naši skupnosti, kdo ustvarja glavno proizvodnjo? No, pa tudi ne-glede na to naj bo postrežba v naših gostilnah za vse enaka! To pa naj velja tudi za nekatera druga gostinska podjetja. L. K.
Novo mesto, 20. okt. 1952.
V to volilno telo pošljejo:
Kmečko delovne zadruge: Vel. Gaber, 5 delegatov; Vel Loka, 5 delegatov; Podhosta, (5 delegatov; Dol. Toplice. 7 delegatov.
6. V volilni enoti It 10 sestavlja volilno telo 29 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno tolo pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: Šentjernej. 12 delegatov; Orehovica. 7 delegatov; Dobra-viea. 5 delpgatov; Vrhpolje, 5 delegatov.
7. V volilni enoti št. 11 seatavlja volilno telo 24 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: akocjan, 10 delegatov; Smarjeta. 9 delegatov; Otočec, 5 delegatov.
8. V volilni enoti it. 12 sestavlja volilno telo 32 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: Novo mesto, 12 delegatov; Mirna peč, 9 delegatov; Prečna 5 delegatov; Smihel. 6 delegatov.
9. V volilni enoti St. 18 sest-avlja volilno telo 25 delegatov iD voli 1 odbornika.
V to volilno enoto pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: Brusnice, 4 delegate; Stoplče, 7 delegatov; Birčna va*. 5 delegatov; Podgrad, 4 delegate; Smolenja vas. 5 delegatov.
10. V volilni enoti št. 14 sestavlja volilno telo 25 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošJjejo:
Splošne kmetijske zadruge; Gor. Polje, 3 delegate; Dol. Toplice. 10 delegatov; Vrin* sela. 7 delegatov; Straža, 5 delegatov.
11. V volilni enoti št. 15 sestavlja volilno telo 23 delegatov in voli 1 odbornika-
V to volilno telo pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: Žužemberk, 7 delegatov; Hinje, 8 delegate; Zagradec, 3 delegate; Sela Sumberk, 2 delegata; Ambrus, 3 delegate; Dvor, 5 delegatov.
12. V volilni enoti št. lfi sestavlja volilno telo 38 delegatov in voli 2 odbornika.
V to volilno enoto pošljejo:
Splošne kmetijske zadruge: V«l. Gaber, S delegatov;   Vel. Loka. 4 delegate; Čatež,
3 delegate; Sentlovrene 3 delegate; Trebnje, 7 d »leg« tov; Dol. Nemška vas, 5 delegatovt Mirna, 5 delegalov; Dobrnič. 4 delegate; Dol. Dole, 2 delegata.
13. V volilni enoti št. 17 sestavlja volilno telo 27 delegatov in voli 1 odbornika.
V to volilno telo pošljejo:
Spložne kmetijske zadruge: Sentrupert, H delegatov; Mokronog, 8delegatov; Trebelno,
4 delegate; Vel Cirnik. 3 delegate; Mira* vas, 3 delegate; Češnjice. 3 delegate.
14. V volilni enoti št. 18 sestavlja volilno telo 28 delegatov in voli 1 odbornika.
V tn volilno telo pošljejo:
Sindikat trgovskih uslužbencev v Novem mestu. 12 delegatov; v Trebnjem, 3 delegate; Sindikati gostinskih uslužbencev: v Novem mestu, 8 delegatov; v Trebnjem. 1 delegata; v Šmarjeških toplicah. 2 delegata; v Dol. Toplicah. 2 delegata.
15. V volilni enoti št. 19 sestavlja volilno telo 206 članov.
V to volilno telo pošljejo:
rlani obrtne skupščine, 103 člane: člani sindikalnih organizacij, 103 člane, od teh: Nindikalne organizacije: Dvor — mizarstvo,
5 članov; Obrtniki mestnih podjetij, 21 članov; Čevljarstvo Dol. Toplice, 5 članov; Obrtniki Ob LO Mirna peč. 5 članov; Obrtniki, Mokronog, 5 članov; Obrtniki. Šentjernej, 2 člana: Obrtniki. Žužemberk, 7 Članov; Obrtniki, Velika Loka. 2 Alana; Obrtniki, Trebnje. 8 člane; Obrtniki Zagrndac. 2 člana; Obrtniki, Mirna, 7 članov; Obrtniki. Straža, 5 filanov; Kovinarji. Novo mesto, 5 članov: Vodovod. Novo mesto. S ftlanaj Remont. Novo mesto. 10 članov; Mizarstvo, Novo mesto, 5 članov; Keramika. Novo mesto 4 člane; Invalid, kovinska. Novo mesto 5 članov.
Ti n tem obveščamo prizadete gospodarske organizacije.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Viktor Zupančič Predsednik:
ZVIŠANA KAZEN VOJNEMU ZLOČINCU ŽUPNIKU SM0LIČU
O razpravi proti zloglasnemu vojnemu zločincu Smoliču Jožetu, stopi-škemu župniku, je naš list svoječasno že poročal.
Na pritožbo Javnega tožilstva je Vrhovno sodišče v Ljubljani zvišalo Smoliču kazen od 20 let strogega zapora na dosmrtni strogi zapor in trajno omejitev državlianskih pravic. Ugotovljeno je namreč bilo, da je Smo-lič opravljal svoje izdajalsko delo prav vso dobo okupacije. Njegovo ovaduštvo je zavzemalo ogromen obseg in je bilo zaradi njega poslanih mnogo ljudi iz Stopič in okolice v internacijo, kjer jih je več tudi pomrlo. Za svoje izdajalsko delo ni Smolič izbiral nobenih sredstev, samo da bi uničil oz. oslabil odpor slovenskega ljudstva proti okupatorju. Pri svojem zločinskem delovanju je zlorabljal verska čustva vernikov in posameznike celo vzpodbujal k pobojem partizanov z naročili, naj ljudje love partizane in jih pobijajo ker jim bosta »Kristus kralj in katoliška cerkev vse grehe odpustila«.
Roke Jožeta Smoliča so okrvavljene s krvjo mnogih poštenih ljudi, čeprav je trdil, da sam ni nikogar ubil. Bil pa je povzročitelj vsega gorja v Stopičah ln okolici, kakor Gnidovec Karel v Suhi krajini, Zato je pravična sodba dokaz, da naše ljudstvo ne bo nikdar pozabilo zločinstev velikega dela klera med narodnoosvobodilno borbo. Sodba pa je tudi potrdilo, da se bo znalo naše ljudstvo prav tako boriti proti vsem nakanam, ki Jih danes pripravlja Vatikan preko raznih »škofijskih konferenc*, proti naši socialistični domovini.
Hlapec Jernej v letu 1952
Uredništvu Dolenjskega lista!
Kot Cankarjev Hlapec Jernej išče svojo pravico do pokojnine delavec-invalid Jože Jančič iz Dola. Delal je vse življenje pri raznih delodajalcih, največ kot oglar. Leta 1943 je iel v partizansko vojsko in bil pri partizanih vse do osvoboditve. Po vojni je delal nekaj časa pri gozdi manipulaciji Mozelj. nekaj časa pa pri »Cegradu« v Kočevju. Sedaj že nekaj mesecev zastonj išče okrog teh dveh podjetij potrdilo o zaposlitvi, ki bi mu služili kot dokument za pokojnino. Na gozdni manipulaciji so mu rekli, da nimajo časa za take stvari, pri Cegradu so ga tudi odpravili brez potrdila. Pač dokaj Čuden odnos do dosluženega delavca! Ce bi bil Jančič bolj odločen in morda tudi nekoliko vsiljiv, bi mu gotovo ustregli, tako pa ga kot mirnega in skromnega človeka povsod odpravijb na kratko. Ali je to socialno? P. J?.
Dol ob Kolpi, 14. okt. 1952.
6617
Stev. 43.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
V jeseni 1943 smo prvič v svojem življenju zborovale slovenske protifa-šistke — ob prvem svitu svobode, takrat, ko se je s kapitulacijo Italije jasno in odločno potrdila pravilnost poti, ki smo jo nastopili spomladi 1941. leta z odločno oboroženo borbo proti okupatorju. Majhna in prijazna vasica Do-brnič je sprejela drage goste — najza-vednejše slovenske žene in matere, ki so svojemu narodu dale največ kar so dati mogle: kri svoje krvi. Tako je govorila na drugem kongresu AF2 1945. leta tov. Mara Rupena-Osolni-kova.
Pred devetimi leti smo v Dobrniču in okoliških vaseh pripravljali vse potrebno za sprejem delegatk in gostov. Z razumevanjem so ljudje sprejeli vest, da bo treba pripraviti hrane za toliko in prenočišč za toliko žena. Prva skrb je bila, kje bomo kuhali. »Ta je bila v gospodinjskem tečaju, dobro kuha, k njej ne bomo obrnili« smo rekle. Ni bilo vasi in ne hiše, ki bi odrekla gostoljubje. To je bil velik dogodek ne samo za žene, ampak za vse domačine. — Lepo je bila okrašena dvorana prosvetnega doma in še pred pričetkom kongresa je iz stoterih grl donela parti-
tudi zasebni kmetje lahko dobijo potrošniške kredite
Dostikrat se zgodi, da tudi kmet nima gotovinne, da bi nabavil razne potrebščine pri rojstvu otroka ali da bi nabavil zdravila za primer daljše ali težje bolezni družinskega člana. Tudi s .smrtjo v družini so zmerom več ali manj vezani nepredvideni stroški. V vseh takih primerih tudi kmetje lahko dobijo v nekaj dneh izplačano primerno posojilo. Pri najbiižnji podružnici Narodne banke dobite tiskovino z vprašanji, na katere je treba odgovoriti. Da ne bi bilo zlorab, je potrebno, da uprava občinskega ljudskega odbora vse navedbe potrdi.
Vsak koristnik posojila mora razen tega navesti dva poroka, ki jamčita, da bo posojilo v dogovorjenih obrokih tudi vrnjeno. Posojila v te namene ne morejo presegati zneska 15.000 din, vrniti pa jih je treba najdalj v roku 1 leta z obrestmi vred, ki znašajo šest odstotkov.
zanska pesem. Poleg odbornic so bile navzoče tudi sivolase matere. Kongresa SO se udeležili: član IO OF Tone Faj- I lar, delegat CK KPS Lidija Sentjurc, i general Jaka Avšič, dr. Mikuš in predstavnik britanskih vojaških sil major Jones. Po pozdravnih govorih je skupina kulturnih delavcev odigrala Klop-čičevo igro Mati in recitirala pesmi partizanskih pesnikov. Vse je šlo tako do srca. Se danes se spominjam recitacije, ki je od tedaj nisem več slišala: Stala je v rebri hišica bela, v njej je družinica srečna živela ..,
Pravo zborovanje se je pričelo šele drugi večer, ko so imele govore tov. Mara Rupena, Mica Slandrova in dr. Po govorih delegatk-odbornic so spregovorile matere in vdove. Počasi in okorno so pripovedovale o svojem sovraštvu do fašističnih zavojevalcev, o domačih izdajalcih in o potrebi še ostrejše borbe. S solzami v očeh so opisovale svoj križev pot žene in dekleta. Kot bi bilo danes, se spominjam matere, ki je pripovedovala na kako zverinski način so ji ubili sina-edinca, kateremu so na poti iz farovža v cerkev in do pokopališča živemu peli pogrebne molitve, nato pa ga ustrelili. Končala je z besedami: »Edinega sina so mi umorili, lepo vas prosim, če ve katera za otroka, ki bi ga lahko dobila za svojega — obljubim, da ga bom vzgojila kot svojega sina!« — Datum prvega kongresa ni zapisan samo v zgodovini, navdušenje in prisrčnost sta ga zapisala v srce slehernega aktivista-dele-gatke in žene, ki je prisostvovala kongresu. Ni bil en sam primer, ko je ženo
sredi grozot premagal jok in je rekla: »ne morem več« — in čez nekaj časa: »sedaj zopet lahko nadaljujem«. Solze so se v ogorčenju nad fašistično drhal jo posušile in v dvorani je odmevala odločna zahteva: »Druga fronta, druga fronta!« Major Jones je bil v zadregi; zatrjeval je, da bi že bila druga fronta, če bi bilo to v njegovi moči.
Mnoge žene in matere delegatke kongresa niso dočakale velikega dneva naše osvoboditve. Ko se spominjam mater, ki so v solzah pripovedovale, koliko svojih najdražjih so žrtvovale, mi živo stopa pred oči Majcnova in Beceletova mati.
Prvi kongres je jasno izpričal, da je slovenska žena v boju postala enakopravna in da se je v NOB politično vzgojila in dozorela. V »Naši ženi« (decembra 1943. leta) je tov. Mara Rupena-Osolnikova napisala: »Kongres nam je dal moči in vzpodbude, da bomo v zadnjih težkih preizkušnjah, ki jih še preživljamo, storile svojo dolžnost do domovine.«
Volja slovenskih mater vztrajati do zmage brez ozira na žrtve, nam jamči, da narod, ki ima take matere, ne more propasti.
V počastitev kongresa so organizacije v Dobrniču predlagale Obč. ljudskemu odboru, da proglasi 17. oktober za občinski praznik Dobrniča. Prvo praznovanje obč. praznika bodo letos Dobrničani združili z odkritjem spomenika padlim borcem, ki ga bodo postavili na Marenčah, malem hribčku nad Dobrničem, in ga odkrili zadnji dan v oktobru. Slakova Francka
Kaj pripravljamo za
novoletno nagradno žrebanje
Kakor lani, bomo tudi letos priredili za naše stalne naročnike zanimivo novoletno nagradno žrebanje. Več o tem bomo pisali v prihodnjih številkah, danes pa le toliko :
V nagradnem žrebanju bo sodeloval vsak naš redni naročnik, ki dobiva Dolenjski list po pošti na svoj domači naslov, ki ima v redu poravnano vso letošnjo naročnino in ki bo do 15. januarja 1953 plačal vsaj polletno ali Četrtletno naročnino.
Prva nagrada bo krasno sobno oz. kuhinjsko pohištvo. Med glavnimi nagradami so še kuhinjska kredenca, vrtna garnitura (miza s štirimi stoli), garnitura pletenih izdelkov (miza in stoli iz vrbja), pitan prašič, 4 pari moških in ženskih čevljev, 5000 kosov zidaka, ročni voziček, sobna peč, najfinejše volneno blago za kompletno obleko, volnene pletenine, liker, krasne knjižne nagrade itd.
V nagradnem žrebanju bodo sodelovali tudi vsi novi naročniki, ki si bodo naročili Dolenjski list do konca decembra ali vsaj do 15. januarja 1953. Svetujte znancem, prijateljem in sorodnikom, da si naročijo Dolenjski list čimprej — četrtletna naročnina znaša komaj 100 dinarjev. Prav tako bodo sodelovali v žrebanju vsi naročniki našega tednika, ki so pri vojakih. Vseeno je, ali plačujejo naročnino sami ali jim list plačujejo starši oz. sorod-iki. V žrebanju bodo sodelovali tudi vsi tisti naši naročniki, ki plačujejo Dolenjski list svojcem v inozemstvu.
Vsi naročniki, ki imajo poravnano naročnino, pa so od uprave Dolenjskega lista poleg gornjih ugodnosti vsakoletnega nagradnega žrebanja brezplačno zavarovani za slučaj smrti vsled nezgode za 10.000 din, za slučaj invalidnosti pa za 20.000 dinarjev. Naročen in plačan Dolenjski list pomeni torej: združiti koristno s prijetnim.
Na kočevskem rudniku so odkrili spominsko ploščo
PRVOBORCU ALB NU V.DcN.CU
popis živine, perutnine, Čebel in zemljiških površin
Redni letni popis živine, perutnine, čebel in zemljiških površin bo po odredbi, ki jo je izdal zvezni Gospodarski svet, v času od U>. do 20. januarja 195", in sicer po stanju n ti dan 15. januarja ^"i.
Popis zajema vsa državna, zadružna in zasebna kmetijska gospodarstva, državne, zadružne in družbene ustanove ter organizacije, ki imajo živino, perutnino ali čebele, in končno tudi vsakogar. Iti ni kmetovalce, pa redi živino oziroma perutnino ali ima čebele.
Pripravo, organizacijo in kontrolo ho vodil za vso državo Zvezni statistični zavod, v republikah pa republiški statistični zavod. Po okrajih, mestih in občinah se v ta namen sestavijo okrajne, mestne in občinske popisne komisije, ki jih imenuje ljudski odbor. S po sehnimi navodili bo predpisana njihovu Sestava.
Navodila In obrazce predpiše Zvezni statistični   zavod,   ljudski  odbori  pa   morajo dati
popisnim   komisijam   na   razpolago potrebno
osebje.
Odgovorni voditelji oziroma družinski poglavarji so dolžni dati odgovor na vsh vprH-snnjii iz popisnega obrazca. Za morebitne prekrške jc predpisuna kazen do 10.900 din.
sečnja drv in lesa za lastne potrebe
Dokler velja prepoved sečnje lesa, si morajo lastniki gozdov za sečnjo lesa za kurivo za lastno uporabo in za sečnjo lesa, ki ga nujno potrebujejo za razna popravila gospodarskih poslopij ali za dovršitev začetih gradenj in tako naprej pri okrajnem poverjeništvu za kmetijstvo in gozdarstvo izposlovati tozadevno dovoljenje.
Prijatelji m'adfne v N9vem mestu ustanavljajo društvo
Po večmesečnem delu iniciativnega odbora za ustanovitev Društva prijateljev mladine in daljšem čakanju na potrditev društvenih pravil, je vprašanje ustanovitve prvega takega društva na Dolenjskem dozorelo. t V torek 28. oktobra bo ob četrti url popoldne v prostorih osnovne šole ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine, za katerega je medtem iniciativni odbor zbral že 300 članov.
Mladina je naša bodočnost. Kakršno bomo vzgojili, taka bo prihodnjost naroda. Vzgoja mladine v zavedne socialistične državljane pa je eno izmed osnovnih vprašanj naše socialistične graditve. Skrb naše skupnosti za mladino, za njene življenjske pogoje, materialno oskrbo, šolanje itd., je dobro poznana in nam je ni treba ponavljati. Vendar pa je treba staršem, ki jih vzgoja otrok najbolj zaposluje, in šoli, ki skrbi za izobrazbo naše mlade generacije, pri tem odgovornem družbenem delu nenehno pomagati. Oblik te pomoči je dovolj Novo društvo, na katerega smo v Novem mestu že dolgo čakali, si je zadalo med drugimi tudi tele naloge:
Skrbelo in pomagalo bo pri ustanavljanju in delovanju različnih oblik vzgoje, tako n. pr. pri otroških igriščih, zabaviščih, mladinskih športnih prostorih itd. V skrbi društva bo ustanavljanje pionirskih knjižnic in čitalnic. Mladinski oder, predstave v kinu, letovanja in taborjenja mladine, pomoč vsem družbenim organizacijam, ki to organizirajo in pod. — vse to so torišča delovanja novega društva.
Starši nalete v svoji vzgojni praksi dostikrat na vprašanja, ki jih je težko pravilno rešiti brez pametnega posvetovanja. Zato bo društvo posvetilo vso pozornost prav družinski vzgoji. Za člane društva (največ jih je prav družinskih očetov in mater, kar je zelo razveseljivo!) bodo prirejena posebna, pedagoška predavanja. Na roditeljskih in ostalih sestankih bodo odborniki društva, vzgojitelji in strokovnjaki tesno povezani s starši. Posebna skrb bo seveda veljala tudi v Novem mestu moralno in socialno ogroženi mladini. Ni treba skrivati oči pred dejstvom, da smo tudi v našem mestu pred tozadevnimi resnimi problemi.
Nič manj ni potrebna moralna in gmotna pomoč društva našim šolam, otroškim vrtcem, pionirskim in mladinskim organizacijam, tabornikom, društvom in klubom s podmladki itd.! Da postavimo samo primer članov Družine gorjanskih tabornikov, ki morajo prenašati s strani nekega profesorja novomeške gimnazije zafrkljive opazke, žaljiva namigovanja itd. — organizacija tabornikov Slovenije pa je oblastveno dovoljena in jo Svet za kulturo in pro-sveto LRS toplo priporoča! Društvo bo imelo tudi tu hvaležno področje dela in praktične pomoči mladini. Danes n. pr. novomeška mladina nima niti enega prostorčka, kjer bi se izvenšolsko lahko shajala. Delavska mladina je prepuščena cesti — niti skromne sobice za šah ne zmore Novo mesto, kjer bi vajenci iz delavnic, trgovin itd. posedeli in se kulturno zabavali. Novomeški taborniki n. pr. ne dobijo navzlic neštetim prošnjam (in obljubam!) prepo-trebne društvene sobe. Ob lepem vre-
menu se shajajo v Ragovem logu, ob dežju pa se nimajo kam dati — in vendar ponujajo osnovni šoli svoje kadre za ustanovitev nove družine tabornikov-pionirjev, so pripravljeni ustanoviti taborniško organizacijo za delavsko in obrtniško mladino itd.
Ni konference v zadnjem času, ki ne bi govorila o potrebi nujne pomoči i naši mladini — ko pa ta mladina ponovno in še in še prosi vsaj za skromen prostorček — odpovedo vse lepe besede ... Mislimo, da čaka prav tu Društvo prijateljev mladine prva in najbolj pereča naloga, ker se nam sicer j ni treba čuditi, da del mladine ne najde ' poti v mladinske organizacije in mladinska društva.
S predavanji, posvetovanji, filmi, izleti itd. bo novo društvo opozarjalo na probleme vzgoje mladine. S tiskom, predavanji v razglasni postaji, z večeri Ljudske univerze in pod. bo posredovalo napredno pedagoško znanost mladim staršem, ki dostikrat ne vedo iz zadreg, ki jih prednje postavlja življenje s svojo  pestrostjo.  Za izobrazbo
svojega članstva bo društvo skrbelo z vso dosegljivo pedagoško literaturo, na željo članov pa bo organiziralo posebna izbrana predavanja
Društvo bo za začetek delalo v šestih sekcijah: sekcije za otroška igra-lišča, za vzgojno zanemarjeno mladino, za dijaško kuhinjo, za pomoč pri letovanju in taborjenju, za vzgojo delavske mladine, za vzgojo predšolske mladine in za mladinske kulturne prireditve vabijo v svoje vrste vse, ki sta jim skrb in ljubezen do naše mladine res pri srcu!
Predx>sem pa vabi iniciativni odbor društva na ustanovni občni zbor prvega dolenjskega Društva prijateljev mladine vse starše Novega mesta in bližnje okolice, vzgojitelje, zdravstvene in pedagoške sodelavce, odbore družbenih organizacij OF, AFZ, Zveze borcev, Rdečega križa, zastopnike naše Partije in ljudske oblasti, društva in vse ostale, ki bi kakor koli z nasveti in delom lahko stali novemu društvu ob strani! Pridite — mladina je naša svetla bodočnost!
V nedeljo 5. oktobra so na kočevskem domu »Svobode« odkrili spominsko ploščo staremu svobodasu ln prvoborcu Albinu VI-ilenlču. Delavsko kulturno-umetniško društvo je ta dan priredilo avoj prvi nastop z lepim In obsežnim programom ter s tem najlepše
Jočaatilo spomin revolucionarnega borca, kj e kot sekretar rajonskega komiteja KPS Sodražica v poletju 1944 v krvavem boju z belogardisti junačko padel.
Tov. Videnič je bil aln revnih rudarskih staršev, ki od začetka narodnoosvobodilnega gibanja aktivno sodelujejo za OF. od junija 1942 pa so bili med partizani. Rojen je bil februarja 1920. leta v Gornji Pircčinl pri Krškem, od koder Je leto dni pozneje ■ starši pričel v Kočevje.
Tu je po končani osnovni Soli položil 4 razrede gimnazije. Onemogočen zaradi neznosnih socialnih in lzkoriščevalsklh razmer stare Jugoslavije je moral V. razred gimnazije prekiniti Vključil se Je v vrnt.e. kočevskih delavcev, iz katerih Izhaja. Nekaj času je delal pri zidarjih, pozneje pa Je bil na-kladalec na kočevski postaji.
Komaj mu Je bilo 15 let, ko se je za.eel zanimati za politiko In se kot napreden mladinec vključil v aktivno horho delavskega gibanja na Kočevskem. Bit Je dosleden borec za pravic« delavskega razreda. Ze v letu 1935 je bil zelo znan med kočevsko delavako mladino, pozneje pa je bil tudi sprejet v Partijo, kjer je bil zveat učenec In pozneje najožji sodelavec takratnega partijskega voditelja in zaslužnega borca na Kočevskem, profesorja Jožeta Seska. Mladi Albin je bil Že v stari Jugoslaviji večkrat preganjan s strani razrednega sovražnika in njegovih zandarsklh kopit.
Po razpadu stare Jugoslavije In prihodu okupatorske vojske ae je aktivno priključil narodnoosvobodilnemu gibanju in postal eden najbolj požrtvovalnih aktivistov in organizatorjev Osvobodilne fronte, mladin« tn Partije v Kočevju. Toda Italijani so ga po Izdajalcu Vlliju Smrgutu, ki je pozneje odšel s Kočevarjl, kmalu zasledili, ga zaprli In hudo mučili. V decembru 1941. leta so ga odpeljali v ljubljanske zapore in po 4 mesecih v Italijo, kjer naj bi prestal 5 let težke Ječe v Firencah. Njegovo srce tudi tu nI mirovalo. Spretno In požrtvovalno je deloval med svojimi sotrpini, Jim razlagal neizbežen propad fašizma In utrjeval vero v zmago na£e narodnoosvobodilne vojne.
Po razpadu Italije se le vračal domov z namenom, da vstopi v partizane, a ko ga ujeli Nemci In ga pridržali v Ljubljani, od koder jim je kmalu ušel in prišel v partizane. Kot Izkušen poltiičnl delavec ln dober poznavalec   razmer   na   Kočevskem,   je bil
koliko goveda je na svetu?
Po številčnih podatkih svetovne statistike je bilo 1. februarja 1951 na svetu 806 milijonov goved, to je za 8 % več, kakor povprečno v letih 1936 do 1940.
sprejet v komite ribniškega okrožja, kjer Je bil inšlruktor, maja 1941. leta pa je prevzel mesto sekretarja rajonskemu komiteja KPS Sodražica. Bil je zelo preudaren, politično razgledan ln revolucionaren voditelj, ki je užival veliko zaupanje in ugled med borci In našimi delovnimi ljudmi na terenu. Nikdar ni bil brez dela; rad je študiral marksizem ln ga tudi dosledno uresničeval v praktičnem življenju. Zato je bil vedno med ljudmi in aktivno delal na terenu.
Bilo je 4. avgusta 1944 leta. ko Je Albin odšel s svojimi sodelavci, med njimi z rajonsko sekretarko mladine Marijo Plrnat ln Antonom Grgorlčcm iz Loškega potnk.-i v Podklanec to od tu na goro pri Sodražici.
Albin Videnič" (v letu 1943)
Prenočeval Je v Kržctlh ln se naslednji dan zjutraj znašel v hiši. ki Je bila po belogar distih obkoljena. Prekaljeno srre borca-proletnrea in vzglednega partijskega delavca se nI ustrašilo. Hrabro je zgrabil za hrzo-strelko in skozi hišna vrata užgal De prodirajoči« belogardistih. V mahu je obležal sramotni izdajalec slovenske zemlje, belogardist, ki je prežal po življenju naših borcev. Albin pa je udarjal dalje, dokler nI T krvavem boju omahnil.
Spomin nanj je ostal živ med nami. Njegovo slavno ime pa bo za vedno zapisano na domu »Svobode« In v naših srcih, ki utripljejo v nadaljevanju borbe za napredek In revolucionarno preobrazbo naše domovine, za katero jo med mnogimi tudi Albin Vldenič daroval svoje življenje.     Tone Ožbolt
Zaključiti zasedanja Glavnega odbora 0F Slovenije
v petek je bilo v Ljubljani posvetovanje Glavnega odbora Osvobodilne jronte Slovenije. Na dnevnem redu je bilo politični referat to<■ ariša Borisa Kraigherja in razprava o pripravah na volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore. Glavni odbor je sprejel naslednje
ZAKLJUČKE:
1. Volitve v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore predstavljajo trenutno najvažnejšo politično nalogo, ki zahteva najširšo politično dejavnost vseh organizacij Osvobodilne fronte v boju za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov, zlasti v podjetjih in občinah, in tudi v boju za utrjevanje naše neodvisnosti, naše obrambne moči nasproti tistim zunanjim silam, ki skušajo naše začetne težave in našo ekonomsko zaostalost izkoriščati, da bi nas ustavili ali vsaj zavrli v naši socialistični graditvi.
Na te volitve zato ne smemo gledati kot na lokalen problem občine, okraja, oziroma mesta, ampak kot na vprašanje nadaljnjega utrjevanja socializma s stališča celote. Organizacije Osvobodilne fronte naj s svojo šir!)ko. Politično pripravo preprečijo nevarnost partikularističnega in prak-ticističnega reševanja in izvajanja teh volitev.
2. Zbor proizvajalcev je novost v organizaciji naše ljudske oblasti, ki smo jo doslej teoretično obravnavali in utemeljevali njeno važnost, ki pa postaja sedaj nujna stvarnost. Pravilno opredeliti vlogo teh zborov proizvajalcev in s tega stališča usmeriti vso pozornost ravno na volitve v zbore proizvajalcev, ki morajo rešiti pereča vprašanja naše gospodarske politike in ki morajo odločilno onemogočiti okorelim birokratskim tendencam, da bi se moglo še dalje uveljavljati v praksi vodstva naših gospodarskih podjetij in v praksi koordiniranja delovanja teh podjetij, je ena osnovnih nalog Osvobodilne fronte. Ta pot nam tudi omogoča, da se vprašanja okrajne in mestne politike kakor tudi občinska vprašanja rešujejo s stališča gospodarskih interesov socialistične skupnosti in da se onemogočijo anarhistične tendence, ki jih rodi ozko partikularistično gledanje posameznih kolektivov in celo posameznih proizvajalcev na gospodarska vprašanja. Organizacije Osvobodilne fronte morajo z intenzivnim političnim delom ustvariti pogoje, da bodo zbori proizvajalcev, pa tudi celotni okrajni in mestni, kakor tudi občinski odbori sposobni reševati svoje naloge s stališča poznavanja splošne gospodarske politike, s stališča usklajevanja interesov posameznih proizvajalcev, posameznih kolektivov, z interesi naše socialistične skupnosti.
3. Zlasti v volilni borbi okrog občinskih odborov naj se organizacije Osvobodilne fronte temeljito bavijo s tolmačenjem naše zadružne politike na vasi. Sklepe o »nadaljnjem razvijanju in utrjevanju kmetijskega zadružništva«, ki jih je sprejel Glavni odbor Osvobodilne fronte na svoji seji 27. junija 1952, morajo frontne organizacije uresničiti.
4. Suša in druge nesreče, ki so v letošnjem letu ponovno močno prizadele naše gospodarstvo in ki jih tudi pomoč iz inozemstva ne more odstraniti, zahteva največjo štednjo. Tudi vprašanje štednje naj organizacije Osvobodilne fronte postavijo v zvezi z volilnimi pripravami, ker je to prvič trenutno ena naših najvažnejših gospodarskih nalog, drugič, ker
tudi s to akcijo uspešno razbijamo partikul I ii<"ne tendence posameznih kolektivov, vasi in proizvajalcev in končno, ker je tudi ta akcija nujno potrebna, če hočemo uspešno razvijati borbo za neodvisnost naše socialistične države.
5. Za pravilno razumevanje perečih nalog, ki jih bodo morali reševati novi občinski, okrajni in mestni odbori, kakor tudi njihovi zbori proizvajalcev, moramo v tej volilni borbi tudi sistematično tolmačiti vso našo zunanjo politiko, ki je neposredni odraz celotne notranje in gospodarske politike naše države. V tej zvezi je zlasti treba tolmačiti naše zunanjo politično borbo za ekonomsko pomoč, naše napore za utrditev naše obrambne moči, ki jo krepimo z razvijanjem naše vojske, z dobivanjem pomoči v vojaškem materialu, z izboljševanjem meddržavnih odnosov zlasti z našimi sosedi na južnem Balkanu in Bližnjem vzhodu. Dalje moramo tolmačiti našo politiko nasproti Italiji, politiko o vprašanju Trsta in naše odnose do Avstrije. Končno moramo tolmačiti našo politiko utrjevanja zvez z vsemi socialističnimi gibanji v svetu, ki je pogoj za utrjevanje naše neodvisnosti in pogoj za uspešno razvijanje socializma doma, kakor tudi za razvijanje socialističnih sil v svetu. Tolmačiti moramo neposredno zvezo, ki jo ima naša lokalna borba za utrjevanje socialističnih odnosov v vsaki občini, vasi, v vsakem podjetju, z razvijanjem socialističnih sil in sil napredka in demokracije v svetu sploh. Zato naša politika miru ni in ne more biti kričava in demagoška, kot jo izvajajo informbirojevske agenture sovjetskega imperializma. Ta naša borba izvira iz neposredne potrebe graditve socializma pri nas in je zato konkretna in principialna.
6. V zvezi z volitvami so se že pojavili nekateri nasprotniki socializma, ki skušajo s parolo, da naj bodo kandidature »čisto gospodarskega« značaja, da naj se »politika« ob teh volitvah umakne v ozadje, znašati zmedo v naše vrste. Ta parola je nevarna, ker računa na partikularistično tendence nekaterih politično zaostalih volivcev, na nepoznavanje gospodarske problematike, na zaostalost ljudi in na zastraševanje nepoučenih ljudi pred navidezno močjo mednarodnih reakcionarnih sil, pred »močjo« naše klero-fašistične emigracije in razlaščencev, kakor tudi pred močjo informhiro-jevskih bajonetov. Samo s široko politično razjasnjevalno akcijo, s hitrim odgovarjanjem na parole reakcije bo mogoče uspešno onemogočiti tudi najmanjši uspeh reakcionarnih krogov pri teh volitvah.
7. Osvobodilna fronta je naša osnovna in najširša množična politična organizacija, ki edina more zagotoviti popoln uspeh na predstoječih volitvah. Treba jo je utrditi, izboljšati njene odbore in razviti maksimalno aktivizacijo v času teh volitev ter doseči, da bodo predvsem osnovne partijske organizacije sestavile jasen in konkreten politični in gospodarski program svoje upravno-teritorialne enote ter da bodo za tak program člani Fronte nastopili enotno in disciplinirano. Vsak kandidat iz vrst Osvobodilne fronte mora biti odkrit in resničen pristaš socializma in sposoben uveljaviti njegova načela v predstavniških organih ljudske oblasti. Te volitve naj bodo preizkušnja moči in sposobnosti organizacij Osvobodilne fronte v borbi za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov v naši domovini.
SB
4702
POLENJSKI LIST
at«* 4»*
Razdelitev okraia Črnomelj na volilne enote
Okrajni ljudski odbor Crnomslj je na svoji VI. redni seji dne 15. oktobra 1952 sprejel na podlagi 27. člena no Zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ter 8. člena Zakona o reorganizacija ljudskih Odborov tale
Sklep o določitvi števila odborniških mest okrajnega zbora
i.
Okrajni zbor okraia Črnomelj, ki bo izvoljen 7. decembra 1952, ho imel 35 odbornikov.
II.
od tega števila odbornikov bo voljeno v:
Občini Adlesič.i.....2 odbornika
Mestni ohčini Črnomelj . 9 odbornikov Občini Dragatuš   .... 2 odbornika
Občini Gradac.....I odborniki
Mestni  občini   Metlika .  8 odbornikov
Ohčini Pregrad.....2 odbornika
Občini Semič......5 odbornikov
Občini Vinica.....4 odborniki
III.
Ta sklep se predloži v potrditev Prezidiju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in začne veljati po potrditvi.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Predsednik 0L0: France Košir
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je na svoji VI. redni seji dne 15. oktobra 1952, na podlagi 101. člena Zakona 0 volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ter 8. oiau« Zakona o reorga.nizaoi.1i ljudskih od-bortiv sprejel za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev tale
Sklep o številu in razdelitvi odborniških mest zbora proizvajalcev
i.
Število odbornikov zbora proizvajalcev zna£a polovico števila odbornikov okrajnega zbora, tx> je 18.
Od navedenega števila odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu okraja na podlagi drugega odstavka 91. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov:
1. na volilno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa fi odbornikov;
2- na volilno skupino kmetijstva 9 odbornikov;
3. na volilno skupino trgovine in gostinstva nič odbornikov;
4. na volilno skupino obrti 8 odborniki. Od 9 odbornikov, ki odpadejo na volilno
skupino kmetijstva, odpade glede na udeležbo pri družbenem produktu kmetijstva v okraju na podlagi 93. člena Zakona o volitvah m odpoklicu odbornikov ljudskih odborov;
1. na volilno podskupino državnih kmetijskih posestev nič odbornikov.
2. na volilno podskupino kmečkih delovnih zadrug nič. odbornikov,
3. na volilno podskupino splošnih kmetijskih zadrug 9 odbornikov.
Ker volilni skupini trgovine in gostinstva In volilnim podskupinam državnih kmetijskih posestev tn kmečkih delovnih zadrug po prednjem odstavku n« pripada nobeno odporniško mesto, se jim na podlagi 95. člena Zakola o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov dodeli po eno odbernisko mest« ne glede na udeležbo pri družbenem produktu okraia.
Skupno število odbornikov »bora proizvajalcev znaša, torej 21.
IT.
Od tega skupnoga števila odbornikov volijo:
kot samostojne volilne enote:
1. v volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa:
Volilna enota *t. 1, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Rudnik rjavega premoga Kanižarica: 2 odbornika.
volilna enota št 2, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Tovarne učil Črnomelj: 1 odbornik«,
volilna enota it. 8. ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Okrajno gradbeno podjetje Črnomelj: 1 odbornika.
2. V volilni podskupini splošnih kmetij skih zadrug:
volilna enota it. 4. ki jo sestavlja splošna kmetijska zadruga Črnomelj: 1 odbornika,
volilna enota It 5, ki jo sestavila splošna kmetijska zadruga Metlika: 1 odbornika.
volilna enota it. fi. ki jo sestavlja splošna kmetijska zadruga Vinica: 1 odbornika.
B.
Kot »kupne volilne enote:
1. V volilni skupini industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva- komunalnih del in prometa:
Volilna »nota it. 7, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja Tovarna ssdnih izdelkov »Relsad« Kanižarica, Invalidsko podjetje »Strojno pleMljstvo« Črnomelj. Okrajno podjetje lesne industrije in mlevskah izdelkov >Zora* Črnomelj, Okrajno podjetje »Rolo-kranjska železolivarna« Črnomelj, Okrajna opekarna Gradac, in železniške postaje: Rožni dol. Semič. Otovec. Črnomelj. Grada« v Beli krajini, Dohravice. Metlika in Rosalniee in Sekolja za vzdrževanje proge Črnomelj; 2 odbornika
2. V volilni skupini trgovine In gostin-atva:
Volilna enota it- B, ki jo sestavljajo' gospodarska podjetja Splošno trgovsko podjetje Črnomelj, Splošno trgovsko podjetje Metlika, Splošno trgovsko podjetje Semič. Okrajna lekarna Črnomelj. Okrajna lekarna Metlika. Gostinsko podjetje Črnomelj. Gostinsko podjetje Metlika. Trgovsko podjetje okrajne zveze kmetijskih zadrug Črnomelj, trgovski odseki kmetijskih zadrug Adlešiči. Orešnje-vec, Črnomelj. Dragatuš, Gradac. Grihlje. Metlika. Preloka. Predgrsd. Podzemelj, Radojca Semič. Sinji vrh. Stari trg- Suhor, Strekljeveo In Vinica: 1 odbornika.
3. V volilni podskupini državnih kmetij-»kib posestev:
Volilna enot* it. 9, ki Jo sestavljajo državna kmetijska posestva crmo*njice, Oklju-ka in Metlika: 1 odbornika.
4. V volilni podskupini kraeokih delovnjh 2adrug:
Volilna enota it. 10. ki jo sestavljajo kmečke delovna zadruge Grihlje- Metlika, Pusti gradeč In Stražnji vrh: 1 odbornika.
5. V volilni podskupini Splošnih kmetijskih zadrug;
Volilna enot* št 11, ki jo ae/tavljajo Splošne kmetijske zadruge Predrrad. Stari trg in Sinil vrh: 1 odbornika.
Volilna enota št. 12, ki jo sestavljajo Splošne kmetijske zadruge Preloka, Adlešiči in Grihlje: 1 odbornika.
Zapestna ura na električni pogon
V kratkem pride v tujih državah v prodajo zapestna ura na električni pogon. Prototip so že izdelali in odobrili za množično proizvodnjo. Takšne ure ne bo treba vsak dan ob določenem času navijati. Ura ima motorček, ki poganja kazalce. V njej je miniaturna baterija v velikosti poldinarskega novca. V bateriji je dovolj električne energije, da gre ura brez navijanja leto dni, potem pa je treba baterijo zamenjati. Strokovnjaki pravijo, da je to največji izum v industriji ur, kar so v 15. stoletju izumili vzmet.
Volilna enota it. 13. ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge Semič, Crešnjevec, strekljeveo in Petrova vas: 1 odbornika.
Volilna enota št. 14, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge Talčji vrh, Dobli-če in Dragatuš: 1 odhornika-
Volilna enota št. 15, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge Gradac, in Podzemelj; 1 odbornika.
Volilna enota ■ št. Ifi. ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadrugo Radovica in Suhor: 1 odbornika.
C
Volilna enota ftt. 17, ki jo na podJagi 100. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sestavljajo vsi obrtni obrati in delavnice na območju okrajne obrtniške zbornice: 3 odbornike.
III.
Ta sklop se predloži v potrditev Prezidiju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije In velja od dneva le potrditve.
Po potrditvi se sklep objavi na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora Črnomelj. Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Predsednik OLO: France Košir
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je na svoji šesti redni seji 15. oktobra 1952 sprejel sklep o določitvi števila odborniških most. okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. K obema sklepoma daje OLO naslednjo obrazložitev:
1. Okrajni zbor
Okraj Črnomelj ima 24.614 prebivalcev. Okrajni zbor sam naj hi štel 35 odbornikov. Tako pride 703 prebivalcev na enega odbornika. Število odbornikov jo razdeljeno na posamezno ohčino takole:
Občina Adlesiči 2 odbornika na lfil9 prebivalcev.
Mestna občina Črnomelj 9 odbornikov na 5148 prehivalcev.
Občina Dragatuš 2 odbornika na 1706 prebivalcev,
Občina Gradac 3 odbornike na 2371 prebivalcev,
Mestna ohčina Metlika 8 odbornikov na 5729 prehivalcev,
Občina Predgrad 2 odbornika na 1538 prebivalcev,
Ohčina Semič, 5 odbornikov na 3fi35 prebivalcev in
Občina Vinica 4 odborniki na 2fl68 prebivalcev.
Zaradi gostote naseljenosti samih mest ima  Črnomelj zato onega odbornika, več. V Črnomlju prebiva stalno 1625, v Motliiki pa okoli 1320 prebivalcev.
Thot proizvajalcev
Zbor proizvajalcev naj bi štel polovico števila odbornikov okrajnega zbora, to je 18 odbornikov.
V okraju Črnomelj znaša družbeni produkt (v tisočih dinarjev) «64.521. Od toga odpade: 1. na volilno skupino industrije, rudarstva, gozdarstva, stavbeništva. komunalnih del in prometa 260.96« ali M,4%; 2, na volilno skupino kmetijstva 381.157 ali 40.9%; 3. na volilno skupino trgovine in gostinstva 25.361 ali 8,3%; in 4. na volilno skupino obrti 107.034 ali 14%.
Odporniška mesta se tako razdelijo;
1. Volilna skupina: od 18 odbornikov dobi 8,19.
2. Volilna skupina: od 18 odbornikov dobi 8,98.
3. Volilna skupina: od 18 odbornikov dobi 0.59.
4. Volilna skupina: od 18 odbornikov dobi 2.52.
Po tem računu dobi 1. volilna skupin* 6 mest, 2. volilna skupina 8 mest, in 4. volilna akupina dve meeti. Od dveh preostalih od borniških mest se eno mesto dodeli 2. volilni skupini, ki Ima največji ostanek, drugo pa 4. volilni skupini.
Od »kupnega družhenoga produkta kmetijstva odpade na državna kmetijska poseetva 4195 ali 1%, na kmečke delovne zadruge 5218 ali 1,5% ln na splošne kmetijske zadruge 371.744 ali 97,5%.
Zato dobe volilne podskupine:
državna kmetijska posestva od 9 odbornikov 0,99.
kmečke delovne zadruge od 9 odbornikov 0.13 in
splošne kmetijske zadruge od 9 odbornikov 8,77.
Po tem računu dobe vseh 9 odborniških mest. volilna podskupina splošnih kmetijskih zadrug.
Volilni skupini trgovine in gostinstva in volilnima podskupinama državnih kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug pa se dodeli vsakemu po eno odhorniško mesto, ne dede na  njihovo  udeležbo  pri družbenem
produktu, ker jim po gornjih računih ne pripada nobena odborni.«ko mesto.
S tem sc zviša število odborniških mest zbora proizvajalcev od 18 na 21.
V 1. volilni skupini, ki voli 6 odbornikov je skupaj 595 proizvajalcev. Tako pride na enega odbornika 99 proizvajalcev. Zato volijo samostojno Rudnik rjavega premoga Kanižarica 2 odliornika, ker ima 188 zaposlenih, po enega pa Okrajno gradhe.no podjetje (151 delavcev) in Tovarna učil. kjer dela. 94 proizvajalcev. Ostala, podjetja z 20—70 proizvajalci volijo v skupni volilna enoti.
Samostojno volijo še v volilni podskupini splošnih kmetijskih zadrug. V teh zadrugah je 3499 članov in 1e za to količnik 388 kmečkih proizvajalcev na enega odbornika. Zato volijo po enega odhomika SKZ Črnomelj (44 članov), SKZ Vinica (428 članov) in SKZ Metlika (398 članov). Ostalih 6 odbornikov bodo volili delegati zadružnih zborov v 6. volilnih enotah.
Ostale volilne skupine in podskupine volijo v skupnih volilnih enotah r>o delegatih, katere število od 15—45 je OLO na današnji seji že sprejel za posamezne gospodarske organizacije, po enega odbornika v vsaki volilni enoti. Obrtniška zbornica, ki šteje 18 članov pa z 18 delegati obrtniških slndikal-. nih podružnic, pa ho volila 3 odbornike. Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Predsednik OLO: France Košir
Izdelki invalidskega podjetja »VRBOPLET ARSTVO« \ ličnosti In nizkih cenah. Zahtevajte posebne ponudbe,
ln potrebe!
Mokronogu so znani po sporočite podjetju svoje
svoji želje
Ivan Pirečnik - Ivan Senauer
V naši predzadnji številki smo seznanili bralce s srečno vrnitvijo malega Ivana Pirečnika, ki so ga nacisti ugrabili staršem iz zibelke, nato pa ga je iz neke nemške sirotišnice za 200 mark kupila esesovska družina, da bi iz njega vzgojila janičarja. Ves svet je postal pozoren, ko je Ivanova mati dvignila obtožbo proti krivičnim sodnikom ameriškega visokega sodišča v Frankfurtu v Zapadni Nemčiji. Za vrnitev enega samega jugoslovanskega otroka je bil potreben dolg, birokratski proces, poln nečlovečnosti in grobih žalitev materinskih čustev.
Ne bi znova pisali o Ivanu Pirečni-ku, če ne bi pretekli teden odpotovalo iz Ljubljane v Nemčijo 197 otrok — vojnih sirov, malih vojvodinskih Nemcev, ki so od 1.1944 in 1945 živeli v naših mladinskih domovih, obiskovali šole, prejemali redno državno podporo in uživah- vzgojo. Po vojni smo vrnili Avstriji že 700 takih otrok, Nemčiji pa nad 280. Nobenega sodnega procesa ni bilo treba, nobenih potovanj njihovih mater iz Avstrije ali Nemčije pred naša sodišča — skratka, ničesar razen pismene želje njihovih staršev, da se jim vrne otrok.
Ivan Senauer je izgubil starše v vojni vihri leta 1944. Mamo so mu odpeljali Rusi, za očeta ne ve nič. Živel je v jugoslovanskih zavetiščih, pred štirimi leti pa je prišel v Novo mesto. Poleg treh tovarišev je našel svoj drugi dom v Smihelu. v internatu »Majde Silčeve«, kjer tovariš Jurčec očetovsko skrbi za gojence. Obiskoval je že tretji razred gimnazije in bil znan kot miren, tih in vljuden, priden dijak. Nemško seveda ne zna. Ko je prišlo pred kratkim pismo matere, da želi Ivana k sebi, ie postalo fantu hudo. Tu je našel svojo družbo, najsrečnejši pa je bil med novomeškimi taborniki, s katerimi je letos tudi taboril na Otočcu. Težko je bilo slovo od fantov v organizaciji in
Ivan Senauer
od sošolcev. V nedeljo zvečer so mu v internatu priredili poslovilni večer, ga bogato obdarili, sošolci pa so mu zapeli vrsto slovenskih pesmi v spomin. Solze so bile v očeh otrok ob nepričakovanem slovesu. V ponedeljek zjutraj so se poslovili od Ivana prijatelji še na kolodvoru. Dolgo, dolgo jim je mahal in se poslavljal od znanih krajev. Ganjen od pozornosti tovarišev, srečen ob tolikih lepih knjigah in darilih, je Ivan Senauer ponosno gledal na značko slovenskih tabornikov, ki ga bo spominjala nepozabnih dni, preživetih ob Krki. V Ljubljani se je Ivan pridružil > ostalim nemškim otrokom in je medtem že pri svoji materi.
Tako izpolnjuje Jugoslavija sklepe Organizacije združenih narodov in Mednarodnega Rdečega križa. Brez procesov, brez hinavščine, brez zavijanja resnice: mi vemo, da pripada otrok materi! Tega ne vedo nekateri zapadni in vzhodni »demokrati«, ki so jim človeška čustva zadnje na svetu.
Ob vrnitvi 200 nemških otrok njihovim staršem m življenski zgodbi našega Ivana Pirečnika pa se človek mora zgroziti nad pokvarjenostjo italijanskega tiska. Ko ves napredni svet že pozna resnico o trpljenju Pirečni-.kove družine iz Šoštanja, italijanski ilustrirani tednik »Settimana Incom illustrata« poroča:
Objavil je sliko Ivana Pirečnika, ko se poslavlja od družine esesovca Sier-scha, ki ga je kupil za 200 mark. Pod sliko pa so italijanski »predstavniki svobodnega tiska« napisali tole:
l
Za skoraj pol milijona povzročene škode šest let strogega zapora
Z nerazumljivo lahkomiselnostjo Je 25-lct-na, v Gabrovki pri Sv. Križu rojena Mart j a Gor še kot poslovodkln ja mlekarne v Kočevju v manj kot poldrugem letu povzročila s prisvajanjem In malomarnim poslovanjem podjetju 453.875 din Škode.
Goršetova Je bila poslovodkinja mlekarne v Kočevju, ki Je bila pod upravnim vod stvom okrajnega podjetja od I. avgusta 1950 do 1. Julija 1951. V tem času si je prisvojila v gotovini in prehranbenlh predmetih 140 240 din. Od 1 julija do 1 novembra 1951 je bila mlekarna pod vodstvom Okrajne zveze kmetijskih zadrug. V teh štirih mesecih al Je Goršetova prisvojila najmanj 50.000 din, v času, ko Je hlla mlekarna pod vodstvom Zadružnega sklada, to Je od I. no vembra 1951 do 1«. Januarja 1952 pa še nadat inih 92 256 din. Skupno a Po ld ko Mate. ki je bila poslana v mlekarno zaradi revizije ln kontrole, sta st pa razdelil; še višek prehranbenlh bonov v vrednosti 26 000 din. Goršetova si Je na tanaČIn pri svojlla v času od 1. avgusta 1950 do 16. januarja 1952 295.496 din deloma v gotovini, deloma v prehranbenlh predmetih Z malo marnim poslovanjem, opuščanjem evidence, a posojanjem In % razmetavanjem državnega denarja In živil Je povzročila še 158.379 din Izgube, tako da podjetje trpi skupno 45S.»«.i din Škode.
Kot poslovodkinja mlekarne Je imela Goršetova primerno plačo. V službi je bil tudi  mož kot skladiščnik  pri Jugopetmlu.
tako dasta kot zakonca brez otrok v la.....B
gospodinjstvu lahko Izhajala. Toda Gorsetovn je zmotilo lagodno življenje in verjetno tudi pijača. Priče ao namreč na razpravi povedale, da je Imela v mlekarni stalno Žganje in klekovačo, s katero je postregla znancem In Jo sama rada cukala. Z možem sta živela razkošno prirejala na domu pojedine in pridno hodila po veselicah. Rada je dajala za pijačo in tudi podarila znancem in prijateljem večkrat kakšno pijačo. V mlekarni je Goršetova zaposljevala neodgovorne ljudi, katerih ni kontrolirala pri delu, nI zahtevala od njih nobenih obračunov ln nI vodila no bene evidence. Od dobaviteljev ni zahtevala dobavnic, iz mlekarne pa Je dajala raznim ljudem dolgo brez plačila ln brez knjiženja ter tudi posojala denar iz blagajne podjetja.
Goršetova Je bila obsojena na novomeškem okrožnem sodišču na šest let strogega zapora ln jpovrnltev 453.875 din Zadružnemu skladu v Kočevju. Poldka Mate Iz Ribnice Je bila obsojena na šest mesecev zapora, upoštevajoč, da mora skrbeti za majhnega otroka in da Je spet noseča. Prane Gorše pa je bil obsojen na poldrug mesec zapora, pogojno na eno leto. Matevova mora povrniti tudi 13.000 din Zadružnemu skladu.
Tako sodba Goršetova bo sedela Sest let v zaporu, povrniti pa mora podjetju skoraj pol milijona dinarjev. AH jih ho mogla povrniti in kdaj. to Je drugo vprašanje. Z obsodbo Je pravici nekako zadoščeno. Za Javnost, za družbo, pa obstaja poleg sodbe še polno vprašanj, na katera ni bilo treba od-
»Dve mami. Mali Ivan Pirečnik se pozdravlja na postaji Kasselu v Nemčiji od nemških zakoncev Siersch, ki sta ga adaptirala, ko je bil star dve leti in se je znašel v Nemčiji po begu svoje družine iz Jugoslavije. Sedaj pa je neka ameriška komisija odredila, da se mora Ivan vrniti k svoji materi, ki je našla zatočišče v nekem mestu Severne Amerike«.
Tako laže italijanski časopis! Medtem ko je Ivan Pirečnik našel srečen dom v Šoštanju, ko se je n. pr. iz Novega mesta vrnil k materi v Nemčijo 15-letni Ivan Senauer poleg 200 ostalih otrok Vojvodinskih Nemcev, pa v »demokratični in katoliški« Italiji časopisi nalivajo svojim bralcem umazano gnojnico namesto resnice.
Prihodnjo pomlad - velesejem v Ljubljani
V Ljubljani je bila pred dnevi seja razširjenega odbora za obnovitev ljubljanskega velesejma. V odboru so predstavniki raznih podjetij in gospodarskih ustanov, trgovinske in obrtniške zbornice, urbanističnih ustanov, Inštituta za arhitekturo, železnic, Turistične zveze in drugih ustanov. Predsednik odbora je Leopold Krese, predsednik Gospodarskega sveta v Ljubljani. Velesejem bo v novih prostorih verjetno konec pomladi prihodnjega leta. To bo pregled gospodarskega razvoja Slovenije ter bo hkrati imel tudi mednarodni značaj, ker bodo na njem sodelovale tudi sosednje države.
govoriti. Goršetova Je skoraj vse poneverbe odkritosrčno priznala razen zneska 63.000 din, za katerega Je ves čas zatrjevala, da ga Je odnesla v banko, da pa je ndrezek izgubila Revizija ni mogla odkriti v banki nohpne take knjlzbe, pa saj je bilo prav v tem času tudi v hanki obilo svinjarij, za katere Je bila ena uslužbenka obsojena na dosmrtno ječo. Vsiljuje se vprašanje, kakšna je bila kontrola poslovanja, kakšen Je bil način prevzemanja miekarne po enem in drugem podjetju, da leh nepoštenosti, ki niso majhne, niso odkrili? An se Jim takrat, ko Je država krila Izgubo, ni zdelo vredno raziskati manj-ko v mlekarni? AH Je bil ▼ mlekarni res tako velik promet, da poneverbe kakšnih 100 tisočakov niti opazili niso? Pa pijančevanje v mlekarni aaml. aH nI nikogar motilo, niti sanitarne Inšpekcije ne? In kontrola družbenth organizacij? Ali Jp bilo de lovanje In zasebno življenje Goršetove ia vse popolnoma razumljivo? Se vse polno podobnih vprašani se vsiljuje po tej obsodbi. Mišljenja smo da hI moralo ob tej sodbi sedeti na zatožni klopi še veliko več obtožencev, predvsem pa vsi tisti, ki so z nevestnim opravljanjem kontrole omogočili, da je mlada žena zdrknila na pot lahkomiselne kraje ljudskega premoženja. Prav tako hi se morali zagovarjati vsi tisti, ki ao za ta dejanja vedeli ln sc tudi okoriščali na račun ženske. R.
Mladi učitelji — pozdravljeni v Beli krajini!
S pričetkom tekočega šolskega leta je tudi v Belo krajino prišlo nekaj mla-. dih učiteljev in učiteljic — začetnikov, ki so se polni optimizma in požrtvovalnosti posvetili lepemu poklicu ljudskih prosvetiteljev. Bela krajina je sprejela mlade učitelje z odprtimi rokami, saj je zadnja leta po vojni ponekod občutno primanjkovalo učitelj-stva. Naloga občinskih ljudskih odborov in roditeljskih svetov je, da tem mladim ljudem nudijo vso potrebno pomoč pri oskrbi s stanovanjem in prehrano, da se bodo mladi prosvetni delavci lahko popolnoma posvetili svojemu vzvišenemu poklicu. V povojnih letih je Bela krajina v kulturno-pro-svetnem oziru zelo napredovala, belokranjsko ljudstvo pa zna ceniti skrb naše ljudske oblasti za napredek mladine. Mlade učitelje začetnike čaka hvaležno delo, da bodo tudi oni prispevali k  temu napredku.
Ali ste že nezgodno
HUMi mm im i......mil i ■..........iiitu—pa-« ...........■ ■.....
zavarovani
»DNEVNIK«
vas zavaruje za primer invalidnosti za 60.000 din, za primer smrti za 30.000 din
Zavarovani so vsi naročniki »DNEVNIKA«, ki imajo plačano naročnino do 15. za tekoči mesec.
Tudi novi naročniki so deležni te ugodnosti, vendar le pod pogojem, da pri naročilu lista vplačajo dvomesečno naročnino v znesku 280 dinarjev.
Naročniki »DNEVNIKA« bodo udeleženi tudi pri NAGRADNEM ŽREBANJU, seveda pod istimi pogoji kot za nezgodno zavarovanje.
Pripravili smo 10 dobitkov skupni vrednosti 250.000 dinarjev. Prvi dobitek je moderna spalnica, vredna 115.000 dinarjev. Poleg tega so za naročnike pripravljeni še naslednji dobitki:
2. kuhinjska oprema
3. moško kolo
4. blago za moško obleko (angleško)
5. kauč
6. železen štedilnik
7. električni rešo
8. dve odeji
9. par gojzeric 10. kovček
Pohitite z naročilom!
JVaročtla sprejema podružnico Dnevnika v Novem mestu, Glavni trg, in Uprava v Ljubljani, Kardeljeva 5
Stev. 43.
DOLENJSKI LIST
Stran g
IZ nASLH K&AJCV
Važna pridobitev za Ortenek
Lani smo poročali, da je v Orteneku pri Ribnici pogorel« velika parna žaga. Medtem »p delavci tesno-industrijskega podjetja zgradili v Orteneku obrat za impregnacijo lena, ki je edini te vrste v Sloveniji. Dosedanji stroški za gradnjo obrata presegajo tri milijone dinarjev, ti se bodo že letos začeli vračati; podjetje bo namreč kmalu začelo delati. Pripravilo je že 15 ton praška, iz katerega si bodo pripravili tekočino, potrebno za nadaljnje delo.
Samomor v valovih Krke
V petek IS. oktobra se je pripeljala delavka tovarne igrač, 24-letna Fani Bukovec, malo pred Šesto uro zjutraj na novomeški kan-dijski most. Prislonila je kolo k ograji ter se zavihtela čez njo v precej naraslo Krko. Čeprav se je odločila za samomor, pa je v vodi začela vpiti na pomoč. Ker ni bilo nobenega plavalca, ki bi skočil za njo. so jI slučajno mimoidoči % pili, naj plava k bregu. Videlo pa se je, da jo voda vleče pod površje. Kmalu nato je Bukovčeva utonila. Domnevajo, da je vzrok samomora nesrečna ljubezen. Pokojna je bila doma z Gornje Težje vode.
Metlika
V počastitev VI. kongresa KPJ in za lepši Izgled mesta ae člani partijskih in sindikalnih organizacij udeležujejo prostovoljnega dela pri gradnji kino-dvorane in planiranju prostora pred dvorano in gradom. Kino-dvorana, ki bo kmalu dograjena, bo samo začasno služIla za filmske predstave, ker je razmeroma majhna, pozneje, ko bo dobila Metlika dostojen prosvetni dom, pa bo lahko služila za druge namene. Na prostoru pred dvorano, ki ga sedaj urejajo, bo stal spomenik padlim borcem, zs katerega imajo zbranih že precej sredstev. Lepšega prostora za spomenik res ne bi mogli đoniti. V ozadju je stari zgodovinski grad, ki bo spremenjen v muzej, do spomenika pa bodo od ceste vodile široke stopnice v terasah. Ta prostor bo tudi zelo primeren za koncerte in prireditve*na prostem. Posamezne organizacije, ki se dnevno menjajo pri prostovoljnem delu. so se odločno zagrizle v delo. Zelo požrtvovalno delajo uslužbenci mestne občine in občinskih podjetij, pa tudi prosvetni delavci in ostali ne zaostajajo. Do VI. kongresa, tako pravijo, bo dvorana gotova, pa tudi prostor pred dvorano pod udarci pridnih rok številnih prostovoljcev naglo spreminja lice
•
Mestna organizacija AFŽ v Metliki, ki je ena najboljših v okraju. Ima v načrtu ureditev otroikega Igrišča. Žene so Izbrale primeren prostor na zemljišču Doma onemoglih; ao pa ogorčene, ker so v Črnomlju na okraju prav ta prostor obljubili nekemu privatniku za gradnjo hleva. To je očiten dokaz podcenjevanja dela organizacije Antifašistične fronte žena in njenih prizadevanj. Žene so navzlic temu nerazumevanju posameznikov odločene, da bodo do spomladi uredile igrišče za malčke.
Semič
28. septembra 1942 »o italijanski fašisti pripeljali iz Smarjete na kamionu devet pristašev OF in jih na križišču ceste Semič—Črnomelj — Metlika zverinsko pobili. Ob deseti obletnici to tem žrtvam odkrili spomenik pri Sv. Duhu v Semiču. Spomenik je postavila organizacija ZB iz Remiča, plosfo z imeni žrtev, med katerim* je tudi ena učiteljica, pa je dala šmarješka organizacija ZB. kot povedo domačini, so il žrtve morale pred ustrelitvijo ie ume Izkopati grobove. Lepe svečanosti pri odkritju spomenika se ie udeležilo veliko ljudi iz Semiča in okolice, ter šolska mladina z učiteljstvom, ki je položila sedem vencev. Tudi iz Smarjete se Je precej članov ZB in svojcev udeležilo odkritja.
flemiška organizacija ZB kaže v zadnjem času precej agilnosti v delu. posebno požrtvovalen  je  tajnik, ki je povsod  prvi pri delu
Novo ustanovljeno fiz.kultiirno društvo »Par tizan« je začelo z delom. Želja vseh je. da bi se tako odbor kot članstvo t vso požrtvnval nostjo oprijeli lelesnovzgojnih nalog, saj ga čaka mnogo hvaležnega dela. Sredstva so na razpolago, če bo ie dovolj dobre volje do dela, tudi uspehi ne bodo izostali.
*
Nad vse pričakovanje lepo je uspela akademij« v tednu Rdečega križa, ki jo je organiziral občinski odbor RK s sodelovanjem Podmladka RK na tukajšnji loll na pobudo učitelj-stva. Na sporedu je bil poleg govora, dekla-maeij in pevskih točk mladinskega pevskega zbora nastop moškega pevskega zbora, ki ga sestavljajo fantje ln možje Semiča in okolice Take udeležbe in sodelovanja na prireditvah si želimo tudi v bodoče.
*
Občinski ljudski odbor kaže veliko zanimanje za knltiirnoprosvetno delo, Na eno zadnjih rednih sej občinskega ljudskega odborB so bili povabljeni tudi vsi prosvetni delavci, ki so se vabilu v polnem številu odzvali, saj lil sami želijo čim tesnejšega sodelovanja z upravnimi organi, ker se čutijo dostikrat osamljene. Prišli so učitelji Iz osnovnih šol Črmošnjice, Rožni dol. Gaber. Semič, črešnjevec in Strekljevec. Vsi so iznašali »voje težave in probleme, ki M jih odborniki t zanimanjem poslušali ter tudi obljubili vso pomoč. Zelja učitelistva je. da ne bi ostalo samo pri obljubah. S hvaležnostjo so šolski upravitelji povedali, da so vse šole letos pravočasno preskrbljene z drvmi za kurjavo. Izjema je samo lola v Črmošnitrah, ki je do sedaj prejela po Izjavi upraviteljice od Gozdne uprave črmošnjice le šest metrov drv in še to na pol gnilih Prosvetni delavci so prepričani, da bodo ob podpori občinskega ljudskega odbora in ob sodelovanju odbornikov lahko veliko bolj uspešno delali pri prosvetno-izobraževal-nem delu.
V Semiču se še najdejo osebe ki se zelo zanimajo za vzgojo nekaterih malih rlrlbančkov. Radi bi jih zvabili v enonadstropno hišo. da bi
jim vcepljali nazadnjaške ideje, kot jih imajo nekatere tercialke z znanimi gospodi na čelu, ki nimajo z današnjo družheno stvarnostjo In napredkom nič skupnega. Že vnaprej jim povemo, da je njihovo prizadevanje zastonj! Zahtevamo, da pustijo naše otroke pri miru. Vzgoja naših otrok je predvsem naloga nas mater in socialistične družhe, ljudje z naši stvarnosti sovražno in tujo hlapčevsko miselnostjo pa nimajo do vzgoje otrok nobene pravice!
Kočevje
vie
centralo. Vsa montažna dela so že v teku, tako da bo centrala stavljena kmalu v obratovanje Ta nova pridobitev mesta bo veliko pripomogla k hitrejšemu poslovanju lokalnih ustanov , in podjetij. Zmogljivosi nove centrale bo 200 številk, v vsem mestu ni sedaj niti 100 številk in bo nova centrala popolnoma zadostovala tudi v primeru večjega razvoja mesta.
Mladi zbiralci in ljubitelji znamk »o na osnovni šoli ustanovili pionirski krožek filatelistov. Priglasilo 6e jih je preko 20 in so že imeli prvi sestanek, n« katerem so jim starejši Člani filatelističnega društva razložili osnovne poirae o zbiranju znamk. Pomagali jim bodo tudi v nadaljnjem delu kakor tudi v materialu ?a zbirke. Sklenili so, da bodo zbirali vsi obvezno znamke Jugoslavije, poleg tega pa še po možnosti znamke drugih držav. Ob zaključku leta bodo priredili razstavo, pri kateri jim bodo pomagali s svojimi zbirkami tudi člani filateli-stičnega društva Kočevje.
*
Za mladeniče predvojaške vzgoje letnikov 1933—1915 je desetdnevno logorovanje, na katerem se učijo praktifno vojaške predmete do vključno potreb strelske čete. Obvezniki so na-! stanjeni v osnovni šoli, kjer imajo tudi kuhinjo. Celoten red je vpeljan po pravilih vojaške službe. Mladeničev je 72 iz vsen krajev bližnje okolice mesta. Dosedanji uspehi tečaja so zadovoljivi. Komandni odbor se pohvalno izraža o discipliniranosti mladeničev. Dnevno imajo sedem ur praktičnih vaj, ostalo pa teoretičen pouk. Tudi za družabne igre, čitanje, petje itd. imajo dovolj časa. pa tudi veselja. -ko
Knjigarna DZS v Novem mestu vam nudi najbogatejšo izbiro knjig — oglejte si najnovejša delat
Dolenjske Toplice
Podružnica Turističnega društva v Dol. Toplicah je priredila v dvorani zdraviliške restavracije vinsko trgatev, katere čisti dobiček je namenjen olepšavi zdravilišča in boljši razsvetljavi, kakor je bila doslej. Prireditev je bila dobio obiskana ln zabava prav prijetna.
Pred turistično podružnico' stoje velike naloge za dvig zdraviliškega kraja, ki Jih bo treba čimprej izvesti. V pripravah za sprejem stotisoče gostov ob priliki 10-letnice ustanovitve slovenskih brigad so Dol. Toplice dobile povsem drugo lice in Je bilo v nekaj mesecih narejena več kot prej v desetih letih, Vendar naj bodo ta dela le pričetek nadaljnjih prepotrebnih del. da dobe Dol. Toplice res pravo zdraviliško ln turistično zunanjost. Res Je, da vseh del ne bo mogoče tako hitro opraviti, vendar pa bo z vztrajnostjo lahko vsako leto narejenega kaj novega, ka rbo zdravilišču le v prid. Topličanl sc morajo v prvi vrsti zavedati, da so Toplice zdravilišče, ki naj postanejo tudi letoviški kraj ln da Je treba odstraniti vse, kar ovira njegov razvoj. S tlakovanlem ceste je odstranjen neznosen prah, ki Je moril zdraviliške «°ste. treba pa Je še asfaltirati ulice v neposredni bližini zdravilišča. Najprej pa je seveda treba odstraniti kokoši, ki se sprehajajo po trgu ln uničujejo nasade.
Regulacija potoka Sušice je še vedno odprto vprašanje. Čiščenje struge za partizanski praznik Je bilo le provizorično delo, s katerim pa regulacija potoka še ni urejena.
Važno Je tudi vprašanje zgradb za zdraviliške goste. Najprimerneje bi bilo, da bi zdraviliška uprava Izrabila za zgradbo novih stanovanj za goste, prazen stavbeni prostor poleg sedanjega zdraviliškega doma, tega pa bi s hodniki zvezali z novo stavbo. S tem bi precej pripomogli k napredku zdravilišča.
Ker ima okolica zdravilišča rhnogo lepih izletnih točk, zlasti v partizanske kraje, ki dobivajo vedno več obiskovalcev, bi bilo potrebno, da bi turistična podružnica oskrbela markacije do vseh važnejših izletnlb točk. Potrebne pa bi bile tudi dobre avtobusne zveze z Novim mestom in podaljšanje železniške proge. Kako pomanjkljivo je železniško omrežje se Je videlo in čutilo zlasti ob proslavi slovenskih brigad.
Vodovod Je zopet odpovedal. Dobra pitna voda Je pa za vsak turistični kraj najvažnejša stvar. Topliškl vodovod že desetletja nagaja in še sedaj ni v redu. Da bi vprašanje dobre pitne vode spravili z dnevnega reda, so letos naredili novo zajetje studenca in položili cevt do novega rezervoarja, ki Je na dokaj višjrm mestu, kot je bil prejšnji In tudi znatno večji ter bo odgovarjal po-
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN NA DROBNO
ŽELEZNIMI
NOVO MESTO, Kardeljeva 1 (prej Sukljetova)
Ima vedno na zalogi bogato izbiro
železa vseh vrst, različno pločevino, žico. žičnike, kuhinjske in gospodinjske potrebščine
Prav posebno priporočamo ogled in nakup
Štedilnikov, peči vseh vrst, dimnih cevi in kolen, kolesnih sin, obročnega železa za sode, verig, žag, sekir in podkev
Nudimo prav ugoden nakup
stavbnega ln pohištvenega okovja ter vsega ostalega gradbenega materiala
Okensko steklo
po ZNIŽANIH cenah I
Stalno imamo v zalogi
razstrelivo za kamen
Oglejte si bogato zalogo, prepričajte se o solidni postrežbi? Trgovska podjetja in trgovine kmetijskih zadrug dobe poseben popusti
trebam vode za dolga leta. Navzlic vsem tem napravam pa Je vodovod 6pet odpovedal. Zaradi močnega pritiska vode so baje popustile stare cevi, ki zahtevajo stalnega popravila. Vodovodni odbor ima večne skrbi, kako bi cevi spravili v red.
V Dol. Toplicah Je nujno potrebna nova šola. O tem je bilo že mnogo razpravljanja še pred drugo svetovno vojno, a do izvedbe le nI prišlo. Sedanje šolsko poslopje je staro že 65 let, leži na neprimernem kraju ln navzlic zadnjim temeljitim popravilom ne odgovarja potrebam in Je sploh premajhno. Do letos so se razredi še nekako stisnili, da Je bil lahko ves pouk v šoli. Zdaj pa, ko je štirirazredna nižja gimnazija popolna ln ima prvi razred gimnazije osemdeset dijakov, ki jih nikakor ni mogoče poučevati skupaj, treba Je bilo ustanoviti vzporednico, za kar so iskali sobo izven šole. V bodoče Je treba računati, da bo tudi drugi razred gimnazije Imel vzporednico. Take potrebe pa se bodo lz leta v leto večale. Poleg učilnic pa so potrebne še druge sobe kakor kabinet za učila, risalnica, knjižnica itd , kar mora tmeti vsaka šola .ki hoče doFečt dobre učne uspehe. Ker Je sedanja šola premajhna že za potrebe šolske mladine, je vprašanje, kje bodo dobili prostore za izobraževalne tečaje, ki so tudi nujno potrebni.
Vse to so problemi, za katere bi se morali zavzeti prav vsi in se končno pogovoriti tudi o novem šolskem poslopju tako za osnovno šolo, kot za nižjo gimnazijo, ki obsega pet šolskih okolišev. D. O.
Neizkoriščene prilike
Bralci »Dolenjskega list« iz Kočevja, Črnomlja, Trebnja in Šentjerneja nas sprašujejo, čemu objavljamo kino reklame ln sporede samo iz Novega mesta in Dolenjskih Toplic. Javno jim odgovarjamo, da se sprašujemo tudi mi, če morda uprave kinopodjetij v teh krajih ne vedo, da izhaja v Novem mestu naš tednik? In če to vedo, čemu se ne poslužujejo reklame, čemu ne objavljajo v našem časopisu svojih sporedov? Morda se boje malenkostnih izdatkov za stroške takega objavljanja? Ce je tako, potem pozabljajo, da bi lahko imela tudi njihova kino-podjetja večji obisk predvsem iz vrst tistih naših naročnikov, ki žive v bližnji okolici teh krajev, pa za filme, ki jih vrte v teh kino-podjetjih, ne vedo.
Premislite tudi tole: doma imate morda to in ono, kar vam je v napoto, kar bi radi prodali — staro omaro, obleko, radijski aparat, gramofon, uro, kolo, okrasni prstan ali kar koli, kar bi marsikdo rad kupil, če bi le vedel za Vaš naslov! Poslužite se malega oglasnika v »Dolenjskem listu«! Vsak teden gre čez 5300 izvodov našega lista po Beli krajini, kočevskem in novomeškem okraju, zato imajo oglasi v našem listu zanesljiv uspehi Zglasite se v naši upravi osebno ali pismeno in sporočite, kaj bi radi prodali ali kupili. Ce iščete službo, če bi jp radi zamenjali, če ste kaj izgubili ali našli — se poslužite malega oglašal
Društva, organizacije in ustanove, sindikalne podružnice in delovne kolektive ponovno prosimo, da opozarjajo v našem listu na svoje prireditve, zabave, igre, občne zbore, seje in na vse ostalo, s čemer je treba seznanjati našo javnost! Oglase in objave vseh vrst sprejemamo do vsake srede opoldne za petkovo številko, sicer pa vsak dan v tednu.
Uprava »Dolenjskega lista«
TELESNA VZGOJA
Srednješolski dvoboj v Črnomlju
Skriti talent  Bete krajine
črnomaljski dijaki so imeli zadnjo nedeljo dvoboj z novomeškimi dijaki v atletiki, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Kakor kaze, bo v Črnomlju zopet zaživelo športno življenje. Doslej nismo mogli o njihovem delu ničesar poročati. Mesto do nedavnega niti ni imelo telesnovzgojnega društva »Partizane, ki so ga komsj pred nekaj dnevi ustanovili. Želimo, da bi se novi odhnr čimprej lotil dela, da bomo kmalu imeli v mumiju važen športni cenler Bele krajine.
Za nedeljsko tekmovanje gre največ zaslug top. profesorju Kolariču. Prišel je komaj pred nekaj tedni in že je organiziral tako veliko tekmovanje. Prof. Kolariča poznamo že po njegovem uspešnem delu v Brežicah in Poljčanah.
Takoj po pozdravu vseh nastopajočih se je pričelo tekmovanje v "atletskih panogah. Naj-holj zanimivo je bilo metanje kopja, kjer je nastopil iz Novega mesta 2agar, letošnji mladinski prvak Slovenije z metom nad 50 metrov. Tokrat zaradi slabega naleta ni mogel pokazati vse svoje sposobnosti. Lepo atletsko razviti domačin Plut je bil prvi z metom 49,30 m, Žagar pa Je vrgel samo 46,90 m. Plut je začel metati kopic  komaj  pred nekaj dnevi  in  je gotovo
vefii talent
kri
je v Beli
veliko,   niso  pa dosedaj
Takih talentov i i n i veliko, imeli prilike, da bi se" uveljavili". Plut je bil ludi prvi v mrt„ krogle 5 kg, katero je vrgel 13 m, Žagar pH u.on m. Pri skoku v višino sta številno ohčinstvo navdušila z lepim •.logom Žagar in Lapajne, ki sta oba skočila HO cm. Skoda, da zaradi slabega terena ni bilo tekov.
Vsa Slovenija okužena s koloradskim hroščem
Gospodarski svet LRS je izdal odločbo, s katero se razglašajo v Ljudski republiki Sloveniji vsi okraji in mesta za okužena s koloradskim hroščem.
Kronika nesreč
DESECA VAS pri Žužemberku. Posestniti Frančiški Gor-nc je krava z rogmi prizadejala nevarne poškodbe v spodnjem delu telesa.
JESELNIK pri Črnomlju. Doma je padel In si pobil levo atran obraza giD čuvaja Drago Brular.
STRAŽA. Erminio Flokoli, monter-strokov-njak iz Švice, si je pri delu zlomil levo nogo
KOT pri Semiču. Dijak Božidar Kicl je padel s kolesa in se pobil na glavi.
PODLISEC pri Dnhrničn. Med delom na krožni žagi si je poškodoval dva prsta leve roke mizarski pomočnik Franc Kužnik.
DOBRAVA. Z voza je padla in se pobila po levi »trani obraza poljska delavka Než« Tomažin.
TRSCINA pri Tržlščn. Domov grede iz šole je splezal na drevo učenec osnovne šole Ivan Tršinar; z drevesa je padel in si zlomil levo roko.
SMOLENJA VAS. Ko mu je spodrsnilo na mostu, je padel in si zlomil |evo nogo delavec Jernej Kastelic.
GRM pri Podzemlja. Na cementnih tleh je padla doma kočarlca Ana Stefanič in si pri tem 'lomila desno roko.
MUHABER. S konja je nadel ln (i zlomil ključnico ain delavca Franc Novak.
GABERJE. Pes je ugriznil v desno nogo posestnikovo hčer Iz Pangerčgrtna Jožefo Sašek.
ČRMOŠNJICE. S steklenico po glavi jo je izkupila na cesti delavka državnega posestva Marija Hudorovac. Baje jo je udarila Ana Bukovac.
GORJANCI. Pri postavljanju žičnice je mina poškodovala desno roko žičničarju Angelu Skoku.
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 24. do 27. oktobra: ameriški film »Boje
viti O'FIvnn«. Od 28. do 30. oktobra: angleški film »Sestri«. Od  31.  oktobra  do 3.  novembra: ameriški
film »VVinchestcrt.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJAi
23. in 2f>. oktobra: ameriški film »Asfaltnn džungla«.
29. In M>. oktobra: angleški film: »S čredami čez kontinent«.
Og£asC
PRODAM več lepih, starinskih okvirjev brei slik. več -t*'ili '•lik in itoječ obešalnik z rogovi srnjakov in Kamsov, primeren za lovsko aH gostilniško sobo. Naslov v upravi »Dolenjskega listo«.
ZASLUŽEK nudimo samo resnim zastupnikom v vseh krajih Dolenjske. Naslov v upravi »Dolenjskega lista«.
JURE CETINSKI, urar v Kočevju, obvešča vse svoji: stranke, da dvignejo pri njem svoje ure najkasneje do 25. oktobra 1952, ker se bo Izselil. Po tem datumu boste lahko dvignili ure v poslovalnici »Trgopromet« Kočevje pri tovarišu Alojzu Skenderju.
Vse kar potrebuješ, si lahko nabaviš v bogato založeni trgovini in po zmernih cenah v
KRAJEVNI TRGOVINI ŽUŽEMBERK
(bivša trgovina Pire)
Po končanem atlelskcm programu so se dijaki pomerili v odbojki, pri kateri so zmagali Novomeščani z rezultatom 2:1 (8:13, 15:10, 15:6). Domači so nudili odpor samo v prvem setu. Najboljši igralec je bil Lapajne iz Novega mesta.
Popoldne je bilo tekmovanje v nogometu, pri katerem so zmagali domačini z rezultatom 4:0. Novomeščani so bili fizično slabši, dobro igro pa sta pokazala brata Jesih.
Sodnik je bil zelo dober in je že takoj v začetku preprečil preostro igro.
Zadnja panoga dvoboja je bilo tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v gimnazijski telovadnici. Igre ao bile zelo lepe in so Novomeščani komaj zmagali z rezultatom 3:2.
Po končanem tekmovanju je ravnatelj gim-
nazije tov. Petek zmagovalcem razdelil lepa praktična darila. Opazili smo, da je profesorski zbor gimnazije skupno z ravnateljem pokazal veliko zanimanje za tekmovanje svojih dijakov.
Pričakujemo skorajšnjega povratnega srečanja v Novem mestu. S takimi dvoboji med mladino bomo prav gotovo dvignili telesno vzgojo na Dolenjskem. G. j
Nova zmaga v odbojki!
Igralci odbojke lz Novega mesta so v nedeljo v lepi igri premagali moštvo Branika v Mariboru z rezultatom 3:0. V vseh ostalih tekmah (v drugem deln republiškega tekmovanja) so naši igralci zmagali. Skoda, da ni ilo tako v
riomladanskem deln in bi bilo končno stanje na pstviri popolnoma drugačno. Drugo leto bodo gotovo začeli a takim poletom že v začetku prvenstva ln nspeh ne bo izostal.
Članice so v Mariboru kljub temu, da so pokazale zelo lepo igro, Izgubile obe tekmi proti Branika s 3:2, proti železničarja pa s 3:0.
NOGOMETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKE SKUPINE
™ PARTIZAN (Novo mesto): ŠK ARDEL (Ljubljana) 5:1 (2:0)
Se letos »pomladi smo imeli priliko gledati na Stadionu prvenstvene nogometne tekme mladincev za prvenstvo LNP. Novomeščani SO se krepko držali In zavzemali .mesto na eornji polovici lestvice. Z gotovostjo smo računali, da se bo to prvenstvo v jeseni nadaljevalo, vendar so Novomeščani iz nepojasnjenih razlogov Izpadli Iz te konkurence. V zameno za to Je Nogometna zveza omogočila članski ekipi tekmovanje v ljubljanski skupini.
Tako smo preteklo nedeljo imeli po dolgem času zopet priliko videti prvenstveno tekmo članov Nasprotnik domačih je bilo mlado moštvo Ardel Iz Ljubljane, ki sicer ni igralo po vsem podrejene vloge, a ae za prejetih pet efektnih golov nI moglo revanžlrati več kot s častnim golom, za katerega nosi delno krivdo domača obramba. Gosti imalo sicer prav dobre posameznike, manjka Jim le »kupne igre in realizatorjev. Pri domačih »o vse vrste dobro funkcionirale. Vratar ni imel težjega dela, Imel pa je tudi precej sreče. Branilski par je bil skoraj vedno na mestu, prav tako tudi krilska vrsta, ki je napad stalno zalagala z uporabnimi žocami Zelo koristno je Igral Sitar. Pet napadalcev je dalo pet golov: Bosna. Tomo in Božo
kl ao bile premiS nasprotnikov kazen-
po t. Toni 2. Vse akcije. Ijene in točne, so vodile v
ski prostor, kjer ao ae zaključevale z ostrimi streli na gol. Tak način Igre kratkih pasov po zemlji naj moStvo obdrži še »naprej, pridobiti pa si mora še precejšnjo mero kondicije, da mu v drugem polčasu ne poide sap«. Mesto srednjega napadalca naj zavzame Toni.
Obe moštvi ata igrali zelo disciplinirano. NI bilo nobenih namernih grobosti in prigovarjanj. Tako lepe nogometne tekme v Novem mestu zares že dolgo časa nI bilo! Sodnik Perkottlz I jubljane je sodil brez napak Gledalcev je bilo kakih 200 Vsi so bili t igro domačih nadvae zadovoljni.
Naj pri tej priliki povabimo vse Novo-meščane. da ■ »vojlm obiskom nadaljnjih prvenstvenih tekem mlado novomeško enajstorico moralno in finančno podprol
In Še mladim nogometašom na uho: Prvi uspeh naj vas ne uspaval Ce pa hočete postati res pravi športniki, se morate zavedati dolžnosti, ki jih Imate do društva, društverfe Imovine in športnih naprav. Naj te ne ponovi ve$ primer zadnje nedetjel K. J.
Gibanje prebivalstva
Okraj Novo mesto
V septembru se je rodilo v okraju. Novo mesto 142 olrok in sicer 74 do&kov iti 6« deklic. Umrlo je 45 oseb, od teh 13 moških m 26 ženkk. Porok je bilo 28.
Poročili so se:
Rudar Bokal Ladislav iz Zagorja ob Savi in hči kmeta Hočevar Jožeta iz Dobruiča. Oficir JLA Builjeti Marjan iz Novega mesta in kuh. pomočnica Oblak Marija iz Dol. Toplic. Sin krnela Jerič Anton iz Trebnja in lici kmeta Kovaeič Ana iz Mirne peči. Delavec Kotnik Alojz iz Treb&lriega in delavka Grabnar Ana iz Trebelnega. Nameščenec Te-kaveo Viljem iz Medvod in frizerska po močiiica Rodič Milka iz Novega mesta. Sin kmeta Mesojedec Jože iz Prečne in hči kmeta Pate Marija iz Gor. Kamene. Mizar Franko Stanislav in perica Sepic Frančiška, oba iz Novega mevsta. Kovaški pomočnik Rolih Janez iz Gotno vasi in hči kmeta Luzar Marija iz Brusnic. Krojaški mojster Mikolič Miloš iz Postojne in šiviljska pomočnica Gričar Marija iz Prečno. Mizarski pomočnik llenigman Peter iz Dol. Toplic in hči kmeta Simc Rozalija Iz Novega mesta. Mesarski pomočnik .erman Vinko iz Novega mesta in skladišnik Murgelj Ana iz Gor. Kamene. Sin kmeta Cečelič Stanislav in kmečka delavka Ogulin Matilda oba iz Gotne vasi. Tekstilni delavec Skedelj Jože iz Gotne vasi ln tek stilna delavka lrt Štefka iz Novega mesta. Traktorist Rešetič Jože iz Golne vaai in de lavka Stopar Angela iz Novega mosta. Železniški delavec Miklavčič Anton iz Tržiča in šivilja Sporar Jožefa lz Prečne. Oficir JLA Slijepčevič Vlado ln tekstilna delavka Vadnjal Iva, oba lz Novega mesta. Kmečki delavec Staniša Stanislav in hči kmeta Mrak Jožefa, oba iz fJotne vasi. Kmet Turk Janez in hči kmeta Kralj Kristina, oba iz Gotne vasi. Sin kmeta Gričar Viktor in hči kmeta Zupan Frančiška, oba iz Rakovnika. Čevljarski pomočnik Stojnic Jože ln šiviljska po močnioa Oblak Štefka, oba iz Šentjerneja Sin kmeta Erban Ivan iz Do ho ve pri Krškem in nči kmeta Stebalj Terezija iz Sko cjana. Kmečki delavec Zalnkar Franc, in kmečka delavka Gregorčič. Pavlina, oba iz Smarjete. Nameščenec Oven Janez in ser-virka Pestiček Jeder t. oba iz Trebnja. Monter Rukoveo Jernej iz Vel. Loke in hči kmeta Cugelj Hema iz Trebnja. Čevljar Grm Bernard in hči kmeta Sepec Alojzija, oba iz Vel. I/oke. Železničar Boljte Franc in hči kmeta Novak Pavlina oba lz Vel. Ix>ke Kmečki delavec Meble Vincenc iz Grosuplja in kmečka delavka Blatnik Jožefa i* Zagrađen. Kmečk* delavec Papež Miroslav in kmečka delavka Hočevar Jožefa oba iz Hinj — čestitamo!
Umrli šor
Užitkarica Medle Jožefa iz Brusnic, stara 79 let. Gospodinja Grandovee Ivana II Do-brniča. stara 78 let. Kmet Hoferle Henrik iz Dol. Toplic, star 71 let. Kmetica Vidic Marija !s Gotne vasi, stara 40 let. Sin nameščenca Rogovič Štefan II Gotno vasi. star 4 mesece. Gospodinja Colja Jožefa iz Mirne, stara 54 let- Gospodinja Gregorčič Jožefa iz Mirne. Btarn 48 let- Užitkarica Dular Marija iz Mirne peči, stara 72 let. Gospodinja fttepeo, Neža iz Mirne peči, stara B5 let. Užitkarica Bevc Alojziija li Mokronoga, stara 77 let. Užitkar Starift Matija iz Mokronoga, star 94 let. Rudar v pokoju Mikec Janez iz Mokronoga, star 71 lot. Vdova po sodnem usluž hencu Mohorčič Viktorija iz Novega mesta-.-,tara M let Sin kmeta Jankovič. Janez iz Adlešn'tv. star 6 mesecev. Kmetica Erman Mariju iz Studenca - Krško, stara 49 let.
Sin kmeta Kobe Jože iz Podgrada. stara 43 let. Uslužbenec Zupančič Alojz iz Novega mesta, star 50 let — skotil pod vlak. Hči kmeta Zupančič Marta iz Mirne peči. stara 3 leta. Sin delavca Hudovec Milko II Gradca, star 15 let. Delavec Skodnik Viktor ie Mozlja. star 23 let. — padel z avtomobila. Kočarica Novak Marija iz Novega mesta, stara 70 let Sin kmeta Besal Anton iz Prečne, star 3 mesece Kmet Urbič, Franc iz Rakovnika, star 56 let. Gospodinja Novak Ana iz Novega mesta, stara 38 let. Kmet Štefani* Anton iz Gradca, star 42 let. Gospodinja fciler Terezija iž Prečne, stara "0 lot. Užitkarica Saje Marija iz Prečne, stara 89 let. Delavk* Grebene Terezija lz Rakovnika, stara 81 let. Užitkarica Avsenik Helena iz Straže, stara !'l let. Gospodinja Saje Ana iz Straže, stara 64 let. Užitkarica Bregar Terezija iz Šentjerneja, stara, 81 let. Sin delavke Trščinar Frane iz Šentjerneja star 9 dni. Kmetic« Je-nič Frančiška iz Šentjerneja, stara 58 let. Kmet Jevnika.r Jože Iz Šentjerneja, star 61 let. Kmet Cekuta Franc iz Šentjerneja, star !>4 let. Užitkarica Pnrelj Marija Iz Skoeiana. stara 82 let. Kmetica Grahtit. Jožefa in Skoc.iana stara 70 let. Sin kmeta Blažič Alojz iz Smarjete. star 18 let. Kmet Sporar Anton iz Trebnja. star 52 let. Užitkarica Barle Frančiška iz Vel. Loke. stara 73 let. Sin kmeta Strus Jože Iz Vel. Gabra, star 5 mesecev. Kmetica Podržaj Marija tz Zagrađen, stara 68 lot Kmetica Klančar Marija iz Zagradca. stara 71 let. Užitkarica Papež Marija iz Žužemberka, stara 85 let. Kmet Hrovat Jože is Žužemberka, star 63 let.
OKRAJ ČRNOMELJ
V mesecu septembru je bilo v črnomaljskem okraiu rojenih 52 otrok, od tega 24 dečkov in 28 deklic Umrlo je 24 oseb, od tega 14 mosHh in 10 žensk. Porok je bilo 7-
Poročili so se:
Mizarski pomočnik ,Plut Julij iz Kota pri Semiču in natakarica Rrunskolo Terezija lz Re^ic. PodoHcir JLA Tanovič Ismpt iz N»-vesinja In trg. pomočnica Avsec Marija iz Gor. Laz Rudar Kerč Jože Iz Metlike kmetica Ivanelič Alojzija Iz StrekljevcJa.. Zidar Slmčlč, Peter \i Lupoglava — Istra in kn.iigovodkin ia Plut Danica Iz Rutečne vasi. Rudar Goršek Franc Iz Dobile in kmetica Jankovič Ana iz Bedn.ja. Kmet Jakša Janez » , i, nžnpsr" vrha in posestnica Segina roj. Jaklič Ana iz Grubelj. Uslužbenec LM Bela-vič Franc lz Vinice in kmetica Poropatl* Marica iz Adlešičev. — Čestitamo!
Umrli so:
Pekovski pomočnik Pojek Anton iz Buto-raja. #tar 21 let. Otrok Svajgar Leopold iz Črnomlja. Užitkarica Lukanič roj. Strniša Neža iz Loke. stara 67 let Posestnik Gregorčič Alhan iz Rodinj, star 33 let. Kovaški pomočnik Gleaer Anton iz Črnomlja, star 83 let, Otrok Vancaš Andrej Iz Kanižarice. Posestnik Tome Janez iz Dragatuša, star 82 let Preužitkarioa Gasperlč roj. Klemenčič Neža iz Dragatuša, stara 78 let. Kmet Gašperič Štefan iz Dragatuša, star 72 let. Kmet Kralj Matija iz Karvlišč. star 66 let. Kmet Guitin Ivan iz Metlike, star 62 let. Posestnica Muc Neža iz Gor. Lokvie. stara 26 let Otrok Ne-manič. Stanka lz Boreče vasi. Oskrbovianka Slepan roj Koce Magdalena Iz Metlike, »tara 86 let. Užitkarica Rudman roj. Pezdirc MnHjs iz Drašič. stara 79 let. Otrok Stefa nič Stanko iz Boreče vasi. Zivlnozdravnik Fux Ludvik - Jože Iz Metlike, star 61 let. Kmetovalka Sneler roj Kavran Antonija iz Kota - Predgrad, stara 52 let. Otrok Štrukelj Antonija iz Kota — SLomid.
Stran £
dolenjski list
Stev. 43.
LOJZE ZUPANC
Zgodovinsko ozadje belokranjske pripovedke
Zanimiva primes belokranjskih pripovedk je tudi ozek stik v pripovedki nastopajočih junakov z naravo. Mladost ne pozna strahu! Mladost v belokranjski pripovedki je vselej zmagovita, ti*di takrat, kadar se spoprime z bajeslovnimi bitji: vragi, velikani, vilami in vilci (vilenjaki), škrati, hudobnimi graščaki (ki so pogosto spremenjeni v vrage) itd. Odvisnost med du-ševnostjo in zunanjim svetom je v vseh belokranjskih pripovedkah lepo izražena. Novo, razkošno življenje, oplojeno z delom za pravično stvar vriska iz pripovedk, v katerih nastopajo mladi in za pravico ter resnico se boreči pastirji, šivavci, čevljarji, osebenjki, drvaji in brodarji. Veselo razpoloženje diha v epilogih pripovedk, kjer pravica končno zmaga nad krivico. Lahko rečemo, da spadajo tiste belokranjske pripovedke, v katerih nastopajo poleg bajeslovnih bitij tudi najrevnejši zastopniki belokranjskega ljudstva, med najlepše, najduhovitejše in najgloblje po svoji vsebini, ki je vselej odmev zgodovinskega dogajanja neke dobe.
Mnogoštevilne in močno razširjene so belokranjske pripovedke o vinu in vinski trti. Bela krajina je deželica vi-nik. Belokranjec ljubi družbo, da se v njej razvedri in otrese vsakdanjih skrbi. A kako naj si misli družbo brez vina! Mojstrsko izvedena simbolika tovrstnih pripovedk je lepa in v večini primerov, kolikor sem jih doslej zasledil pri paberkovanju za belokranjskimi pripovedkami, tudi pesniška.
Se nekaj besed o belokranjskih legendah. Ne smemo jih prezreti, saj so na epskem področju pravi biseri belokranjskega narodnega pripovedništva. Po večini niso prepojene z nobeno dogmatiko, četudi tovrstne pripovedke rade prehajajo v legendaren ton. V njih je abstraktna ideja prenesena v konkretnost, a nastopajoči osebi sta skoraj vedno Kristus in sveti Peter, obe pojmovani docela človeško, saj je n. pr. sveti Peter v belokranjskih pripovedkah skoraj vselej obremenjen s Čisto človeškimi slabostmi: rad laže in Kristusa tudi goljufa. Tako je znal belokranjski človek v pripovedki na šaljiv način pojasniti, zakaj je sveti Peter brez klobuka, zakaj ima popotno palico in zakaj je plešast... V pripovedkah »Od kdaj ima sveti Peter plešo na glavi«, »Od kdaj ima sveti Peter popotno palico«, »Od kdaj so bolhe na svetu«, »Kako je bila ustvarjena kukavica«, »Česar sebi ne privoščiš, drugemu ne dajaj!« in »Od kdaj so tatovi na svetu« (ki so zapisane v moji knjigi »Velikan Nenasit«), je izražen ves bogati humor, ki je lasten duši preprostega Belo-ki»njca. kadar je v elementu svojega trdega dela — v vinogradu ali v zidanici.
Kar se tiče oblike belokranjskih pripovedk, je zanimivo, da se za eno in isto pripovedko nahajajo v raznih predelih Bele krajine razne enačice. Prav pri vseh variantah pa je zaslediti v pripovedkah pristno življenje belokranjskega človeka v preteklosti: življenje, ki je našlo svojo bogato vsebino v trdem delu za obstoj našega malega človeka na skopo rodni zemlji. Navade, običaji, šege, rečenice, pregovori in reki, prečiščeno besedno iverje in bogata frazeologija, vse to je natrpano v pripovedkah, ki so izraz bogatega duševnega življenja sicer primitivnega belokranjskega ljudstva, a v svojih dejanjih do skrajnosti poštenega in narodno zavednega, ki je bilo s tisočerimi srčnimi nitmi privezano na rodno grudo in je takšno skozi stoletja stalo na mrtvi straži za čistočo tistega slovenskega izrazoslovja, ki je na skrajnem južnem obrobku slovenske zemlje še danes čisto in nepopačeno. V pripovedkah je belokranjsko ljudstvo ljubosumno čuvalo ne samo navade in običaje svojega rodu, ampak očuvalo slovenskemu knjižnemu jeziku tudi besedišče, k! napravija naš materni jezik plastičen, pojoč in uporaben za pestro lirično, epsko in pripovedniško zvrst. Staro besedišče, ki ga je papirnati knjižni jezik vse od Koseškega dalje odrinil v po-
Profesorsko društvo v Novem mestu je polagalo obračun
Med prvimi društvi, vključenimi v OSS Novo mesto, je Društvo profesorjev v Novem mostu imelo pretekli petek letni občni zbor. ki je bil v posvetovalnici novomeške gimnazije ob pruv številni udeležbi profesorjev ter učiteljev srednjih šol Novega mesta. Po otvoritvenih formalnostih sta podala izčrpno poročilo o delu društva v preteklem šolskem letu predsednica prof. Vlada Jankovič iu tajnik prof Bcno Serajnik Delo je bilo prav uspešno tako pri pomoči v šoli in še posebej izven šole. posebno na kiti tu rnoprosvetneni področju. Manj je bilo društvo aktivno pri študiju in pomoči pionirski organizaciji. Bilo pa je budno in je izključilo iz svojih vrst prof. dr. Cernetn, kt je s svojo vzgojo med mladino širil današnji stvarnosti nasprotne misli. V diskusiji, ki pa se je precej slabo razvijala, so člani v glavnem svetovali odboru, v čem in kako naj popravimo letošnje napake. Sprejeli so vrsto sklepov: pomoč Ljudski univerzi, pomoč mladinski in pionirski organizaciji, sodelovanje v Dolenjskem listu a pedagoškimi člnnki, prirejanje vzgojnih predavanj, pomoč pri Društvu prijateljev mladine, študiju, pomoč mlajšemu člonstvu pri strokovnem delu. sodelovanje pri predmetnih krožkih in pomoč tovarišem pa podeželskih gimnazijah. Sekretarka Združenju profesorjev Slovenije iz Ljubljane prof. Vcdcrnjak Marija jo nakazala vrsto nalog za vzgojo mladega rodu, predvsem pa je govorila o uvedbi novega predmeta niornlke in o pomoči z nasveti oblasti pri izvedbi ostalih nalog prosvetnega delavca v šoli in izven nje. Sprejet je bil tudi sklep, da sc bo članstvo odslej bolj vključilo v delo terenskih množičnih organizacij in dalo svoj doprinos pri vzgoji prebivalstva Novega mesta članstvo je nato sprejelo kandidatno listo novega odbora, ki je bil v celoti izvoljen z večino plesov. Predsednica društva je spet prof. Vlada Jankovič, tojnik pa prof. Tine Robida. Društvu želimo v imvera šoNkem letu čim več uspeha pri   vzgoji   našega   mladega   rodu,  ki   mu jc
zaupaš.
-tr-
(Nad&ljevani« to konec.)
zabo, so pripovedke znova oživele in mu dale veljavo in pomen, ki je v živem narodovem jeziku znova vzcvetel, da je knjižni jezik Levstika, Cankarja in Zupančiča lep ter plastičen prav zaradi tega, ker je staro besedišče oplodilo izrazoslovje sodobnega knjižnega jezika.
Pomudimo se pri nekaterih primerih, za katere nikakor ne moremo trditi, da so v rabi zgolj kot lokalizmi:
Samina, glistnice, zglavnik, skled-nik, žličnik, oder (postelja), kopinka (robida), grocelj (belo proso), skopnjak (snop), škopnjakov ritnik, otep (omla-čen snop), žito plenja, proso se mane, manejo ga menci ali menčevke, kopača (rovnica), kupljenik (mernik), blago (živina), nastil, kamba, pašinec, goved-Čad, kravajček, kreblja, istike, izme-tača, žbanjka, prosci (snubači), pir (svatba), nakolenče, vrtanj, vigred, vu-zem, mulj išče, zlog (skladanica), bujati (bujno rasti), čreplje, čeplje (črepinje), izjedljivec (izbirčnež), sombič (podboj), banavz (mojster skaza), bavkati (lisjak bavka), besnjak (jezljiv človek), betičen (svojeglav), bingola (visok človek), bo-dilj (pljučnica), buliti (mukati), burk-Ijast (neroden), deber (soteska), dobrič-nik (dober človek), drežnjalo (siten človek), imenjak, izrod, izrodek, kalanica (poleno), ličiti (lepotičiti), locanja, loc-njevka, mlamol (prepad), mokre (deževni veter), muželjni (rezanci), poče-pača (nočna posoda), odhodnja (slovo), odvržek (kar se zavrže), oglav (urbas — vrhnji del čevlja), pirav (trohljiv), pitoven (rejen), polnik (korec), poprh (nova plast snega), prekast (škilast), procajna (košek), punica (tašča), rajda (ovinek), rdeselj (ajda gre v rdeselj!), rovača (kramp), silak (močan človek), sprevod (pogreb), ščerleti (ptice ščerle), šlabeder (ponosen čevelj), švigelj (dolg, suh človek), otodi (pravkar), užgec (pokvarjeno vino), varuška (pestunja), ve-havec (omahljiv človek), vigenj (kovaško ognjišče), zmene (bastard), capariti (capljati), draga (dolina), fatljati (neumno govoriti), furla (klepetulja), ja-hanec (jezdni konj), klapa (svinja), krnir (torba), krpeli (cunje), malenica, mator (star), odhlemati, ostrog (taborišče), ovudaj (mimo), praščiti (planiti), sničav (radoveden), skvožnja (luknja), šivavec (krojač), veličav (bahat), pali-ska (prah v mlinu), baglati (beračiti), blunkniti (kamen v vodo!), besedun (govornik), celeč (nepregažen sneg), iz-mlačenka (omlačeno žito), jagriš (nezrelo grozdje), ljudina (velikan) itd., itd. — vse polno besed, katerim se pozna, da so usedlina govora, ki ga je naše ljudstvo uporabljalo pred stoletji, a so danes v svojem bistvu elementi belokranjskega pogovornega jezika. Zupančičev jezik pa je menda samo zato tako lep in plastičen, ker operira s temi besedami.
Belokrajska narodna pripovedka je torej vzklila iz duše zdravega človeka, ki je bil vedno zelo blizu zemlje. Zdravega Belokranjca veže z narodno pripovedko sporočilo krvi, duha in besede, zavest skupnega dela in hrepenenja po sreči. Podlago za tovrstno narodno pripovedko vidim v skoraj bolestni povezanosti ljudstva z rodno grudo. Naj-krasnejši sad razumnosti belokranjskega človeka je izražen v narodni pripovedki prav zaradi tega, ker Belokranjec rad govori In v svojem, pogosto zafrkljivem, pripovedovanju izraža fino ostrino svojega duha.
Popularizirati belokranjsko narodno pripovedko v službi za prečiščen je na-
šega knjižnega jezika, žrtvovati tovrstno tvornost, ki naj bi ne poznala zaprek, in prečistiti goščavo slovenskega jezika po naših šolah in uradih, študirati besedišče belokranjske pripovedke in tako oplojen trebiti, urejevati in izpopolnjevati našo izrazno moč, se pravi služiti rasti slovenskega jezika v najplemenitejšem pomenu te besede. Naloga našega izobraženstva, ki ga je življenjska pot zanesla v Belo krajino, in našega dijaštva, ki naj kulturno raste ob narodni pripovedki tako, kakor so rasli naši klasiki-pripovedniki, pa je, da povsod, kjerkoli se nudi prilika
Razširjen načrt izobraževalnega dela novomeške Ljudske univerze
Tretja jesen leče, odkar vabijo lepaki Ljudske univerze Novomeščane k rednim tedenskim predavanjem in jezikovnim tečajem. Tudi drugo, v preteklem tednu zaključeno sezono svojega dela, je delovni odbor Ljudske univerze zaključil z lepimi uspehi: v redni sezoni je priredil v letu 1951/52 26 predavanj — od teh dve z literarno, eno z glasbeno, šest c geografsko, sedem s politično-ekonomsko, tri z zdravstveno, tri a telesnovzgoino, dve s tehnično, eno s splošno-izobraževalno in eno z gospodarsko vsebino — v avgustu ln septembru, pred proslavami 10. obletnice prvih slovenskih brigad pa še štiri predavanja o prvih partizanskih akcijah, o Gubčevi brigadi, o sovražnikih NOB in o razvoju ljudske oblasti. Ljudska univerza je poleg predavanj priredila tudi tečaj za angleški jezik, dva tečaja za nemščino in angleški tečaj za dijake. Predavanja 'je poslušalo letos 4414 obiskovalcev, od tega 2477 odraslih in 1957 dijakov novomeških srednjih šol. V letu  1951/52 je bilo od 50 predavateljev
7a    tnvr«itnn    nHpistvnvanio     nrončino    21 domačinov, v 9 primerih pa so predavali p
za   tovrstno   uaejstvovanje,   proučuje   VlWni deInvfi ,„ inteiektualci iz Ljubljane, v
narodne pripovedke, se uči pri njih le pega izražanja, jih popularizira v mladinskih listih, časopisih in povsod, kjerkoli se poraja želja: z novimi besedami obogatiti jezik, ki bo ostal živ vse dotlej, dokler bo v naši duševnosti gorela misel po izpopolnitvi in kulturni rasti.
predavanja niso bila vedno na višini, večina pa je bila prav kvalitetna. Program je bil pester; željo po večjem številu zdravstvenih in uvedbo pedagoških predavanj bo upošteval odbor Ljudske univerze v novi sezoni. Ne bilo bi tudi slabo, povabiti na večere Ljudske univerze v letu 1952/55 več političnih komentatorjev in prirediti nekaj predavanj z ideološkimi temami. Načrt odbora, da bo prirejal letos predavanja
v zaključenih ciklusih (n. pr. zdravstvena, pedagoška in pod.I, je treba samo pozdraviti.
Da bi predavanja kar najbolj približali delovnim kolektivom — saj moramo tudi za preteklo sezono znova ugotoviti, da je bilo v vrstah obiskovalcev Ljudske univerze premalo delavcev! — bo odbor poskrbel letos za predavanja v tovarnah in večjih podjetjih. Neke vrste podružnico Ljudske univerze bo treba takoj ustanoviti v Bršljinu, ki postaja delavsko predmestje Pomoč mestne Ljudske univec/e bršliinski »Svobodi« pri organiziranju stalnih predavanj lahko temelji na dosedanjih dobrih izkušnjah tega dela v mestu. Odbor, ki je razširjen letos s člani sindikata prosvetnih delavcev, s člani Zdravniškega društva, podružnice Društva pravnikov in pod., pa bo letos tudi trdneje povezan z Okrajnim odborom Ljudska prosvete. Marsikakšno predavanje, ki uspe v mestu, bo prav gotovo privabilo lepo število poslušalcev tudi v Šentjerneju, Dol. Toplicah, Mokronogu, Žužemberku, Trebnjem ln še kje, kjer bodo Ljudske univerze ali pa izobraževalni tečaji in zimske kmetijske šole v zadregi s predavatelji. Prosvetni, politični ln ostali javni delavci v Novem mestu so znova obljubili vso pomoč pri ljudsko-izobraževalnem delu.
O vsem tem je razpravljal posvet, ki ga je pretekli teden sklical dosedanji odbor Ljudske univerze v Novem mestu. Sprejeti načrt dela obeta, da bo letos novomeška Ljudska univerza dosegla še več kakor je že doslej.
Posvet prosvetnih delavcev dobrepoliske doline
V četrtek 9. oktobra je bil v Vidmu posvet prosvetnih delavcev dobrepolj-ske doline, katerega sta se udeležila dva člana OK KPS Kočevje in sekretar občinskega komiteja KPS Dobre-polje. Na posvetu so predvsem obravnavali izvenšolsko delo prosvetnih delavcev s posebnim poudarkom na jesenski in zimski čas in z nastopom nove sezone v delu kulturno umetniških društev. Ugotovili so, da se ni doslej najbolje razvijalo kulturno prosvetno delo v dobrepoljski dolini,« deloma zaradi objektivnih težav, a v glavnem zaradi subjektivnih slabosti. Zadnji čas je potekalo kulturno prosvetno delo precej nesistematično in »divje«. Posamezne skupine so životarile in delovale kakor so vedele in znale. Čeprav je med tamkajšnjim pre-
Spel sem pozabil
poslati zaostanek naročnine za Dolenjski list! Se nocoj bom izpolnil položnico, sicer ne bom nezgodno zavarovan, prav lahko pa mi uide tudi katera izmed lepih nagrad novoletnega nagradnega žrebanja!
bivalstvom, a zlasti med mladino veliko zanimanje za udejstvovanje na kulturno prosvetnem polju, predvsem na področju dramske dejavnosti, ima tamkajšnje KUD komaj 56 članov. To ozkost je treba čimprej odpraviti in včlaniti v KUD vse tiste interesente, ki imajo pogoje in voljo za sodelovanje; koristno pa bi bilo KUD razširiti tudi na okoliške vasi Vidma. Le v Strugah, ki so precej oddaljene od centra, nameravajo ustanoviti samostojno kulturno umetniško društvo.
V tej zvezi so razpravljali tudi o ustanovitvi fizkulturnega društva »Partizan«. Kulturno - prosvetni delavci so izrazili željo, da bi bilo najbolj pametno vključiti se z dramsko sekcijo in kulturnimi skupinami v novo ustanovljeno društvo »Partizan«, za- kar imajo najlepše pogoje.
Lani je KUD imelo le štiri prireditve, poleg tega pa so člani KUD sodelovali na večih proslavah. Imeli so tudi česta gostovanja sosednjih kulturno-umetniških društev in skupin.
Sestanek, ki je dal kratek pregled dosedanjega dela in več pobud za bodoče delo, je vsekakor pomemben za organizacijo in razvoj kulturnega življenja v dobrepoljski dolini, zlasti še, ker je kazal voljo in pripravljenost delavcev za aktivno sodelovanje. To pa bo hkrati odvrnilo mnoge ljudi od slabega okolja, posebno pa še mladino, ki se sedaj čestokrat zateka v gostinske lokale in slabo družbo. Delavci in delovni kmetje z zanimanjem pričakujejo, kdaj se bo društvo razgibalo in želijo, da bi se društvo pomnožilo z novimi člani.
Iz diskusije na posvetu ter razgovorov z ljudmi v tem kraju je razvidno, da občutno manjka kulturno-prosvet-nega življenja in razvedrila. Ugotovili so, da mladinski pevski zbor dobro
deluje, toda slabo je, da so opustili mešani pevski zbor, za katerega je precejšnje število interesentov. Upoštevajoč vse možnosti za uspešno delovanje tega zbora so sklenili, da se zbor znova organizira, za njegovo vodstvo pa se je obvezal tamkajšnji učitelj tovariš Valjevec. Graje vredno pa je pasivno zadrževanje gasilske godbe, ki jo imajo v dobrepoljski dolini. Vzroki nji|ne pasivnosti so predvsem v nevzpodrjudnem, klerikalnem in starokopitnem vodstvu. Človek se vprašuje, čemu napredni in delovni ljudje dobrepoljske doline in tudi napredni člani gasilskega društva dopuščajo, da je njihova godba nema? Ali ne bi mogle tudi množične organizacije vplivati na to, da godba spet zaživi ter služi svojemu namenu?
Med drugim se je razpravljajo na konferenci tudi o pomoči prosvetnih delavcev občinskim in vaškim odborom OF v političnem, prosvetnem, pa tudi strokovno-vzgojnem delu, ki ga frontne organizacije v obliki predavanj ljudskih univerz, organizacije študijskih krožkov, seminarjev in diskusij ter strokovnih in praktičnih tečajev pripravljajo za jesenski in zimski čas. Predlagali so, da bi se v te namene sklicala posebna razširjena seja občinskega odbora OF, ki bi na podlagi praktičnih potreb in načelne linije Partije ter Osvobodilne fronte izdelal potrebni program ter poiskal najbolj primerne oblike ter ustrezno vsebino za splošno vzgojno delo. Prispevek k diskusiji je dala tudi predsednica Sveta za prosveto OLO Kočevje tov. Debel Jakova, ki je pozvala vse prosvetne delavce na požrtvovalno in aktivno delo na vasi, ker le tako bodo pravilno iz-pnlnirvall svoje dolžnosti do naših delovnih ljudi in s svojim delom dokazali, da so v službi naroda in aktivni borci za napredek. —tt
Morda tih Se niste brali...
Znani komediograf Bernard Shaw je nekoč dobil od neke svoje skrite oboževalke naslednje pisemce: »Gospod, vi ste najinteligentnejši moški na svetu in jaz najlepša ženska. Sin, ki bi se nama rodil, bi bil vzor popolnosti.«
Shaw ji je odpisal: »Kaj pa, če bi podedoval lepoto po meni in inteligenco po vas?*
*
Ko je Mark Twain, eden najznamenitejših    ameriških humorističnih
»Sedem vlaških let te nisem videl!« me je v torek popoldne lopnil z dlanjo po hrbtu stari Mere ln mi zažugal z gorjačo na novomeškem glavnem trgu. ker sem tako utihnil.
»So te v keho strpali kali, da se nič več ne oglasiš? je baral možakar in se zanimal, kaj vse sem počel od zadnjih obljub, da se mu kmalu spet oglasim.
Nikamor me niso strpali (— čeprav mi to marsikdo želi, novomeški žejni Korl pa ae po oštarijab hvali, da mi je napovedal smrtno sovraštvo in mi zato neprostovoljni polet v Krko obetal —), le divje prašiče sein lovili Toliko v opravičilo Klerpiu in vam, ki ste me morda pogrešalil V Beli krajini in po lepi dolenjski zemlji sem v resnici divje prašiče hajkal! Pa ni bilo tako, kot ste zadnjič v Dolenjskem listu sliko gledali: bežali so prašiči ln ne mi, lovci! Samo škoda, da nismo imeli s seboj kanonov — krogle se ščetinrev niso nič kaj prijemale . . .
Ne vem, kje bi začel tokrat, tako ie malha natrpana z najrazličnejšo robo. Že od poletje sem dolgujera Sentpetrčanom ozlr. po novem bralcem na OTOČCU marsikakšno zanimivosti Tiste tri bratce, ki umazana in nepodpisana pisma in dopisnice pišejo, vabim, da pridejo k meni t mesto po zasluženo plačilo! Ljudi si upajo blatiti, podpisati seveda ne! Pa ao zdaj na sodniji precej ostri za take rečil Kleveta stane — zapor aH pare, kolikor si pač zaslužil! Tudi 2 mojo podružnico, malho-malhico popotno ' iz podganjih kož., nekaj spet ni v redu t Da so štirje pari pobegnili čez mejo, tako se je rnzvcdelo po šentpetrskl fari — pB nI seveda nič res. Malhica, s takimi vestmi mi ne draži več bralcev! Zašili te bodo v torbo, da ne boš videla iz njel
Iz ŽUŽEMBERKA so mi poslali opomin, naj davke plačam — »najkasneje do male maše 8. sept. 1952 v izogib nato še sledečim nadaljnjih brezpotrebnih stroškov.« Bom plačal, ko boste lepo po naše pisali ln brez »malih maš« strašili ljudi, sem rekel možovom in se napotil na DVOR, kjer so mi povedali gasilci, da se »od osvoboditve dalje gasilsko društvo ni udeležilo niti ene cerkvene proslave ali podobno, pnč pa se njihovi člani udeležujejo vsen državnih proslav v mnogo večji meri kot katera koli druga organizacija, čeprav ne vedno v paradnih uniformah«. S tem nepodpisanim sporočilom pa so spet usekali v prazno, Kdo pa jim je očital, da se gasilsko društvo udeležuje cerkvenih proslav? Le gasilcem sem priporočal, naj se v enaki meri udeležujejo tudi državnih proslav.  Da se razumemo, ali ne?
V VAVTI VASI so mi hudo zamerili, da sem Be za invalide potegnil. Pravijo, da ni šlo za prostore za njihove sestanke, pač pa za čiščenje dvot,anCt " se tako nerada sama čisti. PredlagHl sem jim da bi j i in gospa Najemnini čistila dvorano, pa bi bilo vse v redu, ln naj bi jo uporabljal Pavel aH Peter, dvorano seveda, ne gospo Najemnino.
V DOL. TOPLICAH sem se pred fresko v Invalidskem domu pošteno zjokal. Slikarica je pozabila, da smo že davno opustili nakaznice in točke za tekstil, pa je »se figure tako sakra-mensko revno oblekla, kot da bi prosjačili zn blago. Vse hlače ie možem ukrojila na mero >%*, kakor jih nikjer več ne nosijo, razen v svetem pismu Pavlovi ribiči. Oh, ti bolna fan-tnzija! Velika slika, velike pare! Rajši sem se spomnil na NOVO MESTO in na »velik obisk« treh umetniških razstav, pri katerih so znani meščani pokazali vso svojo visoko kultu most — z bojkotom razstavljenih umetnini Za lose pa bi potegnil tisto packo iz šestega razreda gimnazije, ki ae je v muzeju v knjigo obiskov podpisala takole: »t Gregor Tisiglavca«! Ali ne veš. pobič, da te bo PAVLIHA tožil? Gregor Tisiglavca je na službenem potovanju na splavu sredi oceana, ti. nesrečnik, pa si ga prestavil v Dolenjski muzej?! Dobil boš cvek, kakor tistih deset sedmošolcev, ki so se 20. oktobra na trdotnl lestvici urezali, ker se je nekomu zamerila petkova številka Dolenjskih novic!
Pustimo jezo in kuhanje žolča starini, pa si oglejmo kaj veselega! Od »Potnikovega« ogledala, z mušiimi kakri pomalanega, vam danes ne bi pel slave, ker se mi je TREBNJE zamerilo. To, da kmetijska zadruga pošilja pisma po pošti trebanjski občini, nI prav tako nič zanimivega, saj je občina celih 10 metrov nad sedežem pošte — pa kdo za vraga vendar bi ie trudil tako visoko? Od ŽALOSTNE GORE pri Mokronogu bi vam lahko zapel tisto narodno »Mlada je devojka Išla na Goro žalostno, mlada se mamica vračala z Gore žalostne . . .«, pa bom rajši povedal, kako so se Clrenčani prevrnili s kolesi jem In družino, ko jih je lukamatija zagrabila pri Pijavici ln razmetala po njivah. Kaj vse so na račun matere božje na žalostni gori izbljuvali iz sebe, to rajši prihranimo za slovar psovk.
*
Pozdravljena, Rcla krajina! Napil sem se mladega vina in te prekoračil po dolgem in počez. Spet bom Tvoj gost, odkar je Mike utihnil. V ČRNOMLJU sem hotel kegljati, pa 10 mi rekalt: »Naka, zdaj bomo mi. do štirih zjutraj, za denar — a ti hodi dalje!« Sel sem, pa solze za tistimi, ki bi morali hazard preganjati, nisem potočill Vsak pisker pokrov najde, je rekla baba. Črnomaljske tatice zakonske ljubez.nl ozir. njihovi kodri so zdaj v veliki nevarnosti! Kar s škarjami jih bodo žene začele zalezovati In jim rezati frizurice. Obilo uspehov j jim želim, pc veliko frizur na bali u! Samo tiste,ki so včasih same lovile moške, naj nikar ne skačejo s škarjami okolil
Tako zlepa se že dolgo nisem poceni na-pokal vsega kot na invnlirlski veselici v PREDGRAĐU. Dva dni je trajalal Od srca sem hvaležen organizatorjem za vse dobrote, pa tudi tisti, ki so jih bili deležni, jih ne bodo pozabili (dobrot in organizatorjevI). Tu smo imeli
resnično tovarištvo In »globoko demokratičnost«! Kupiš listek za vino in pečenko, dobiš oboje, vržeš listek stran, pa ga spet pobereš na tleh in greš spet po tisto, česar si vampek najbolj želi ... Ce ti ostane steklenica vina, jo, postavim, zakoplješ kakor lisica zajčjo glavo in greš drugi dan spet ponjo ... Za pečenko so me vdrugo hoteli ofrnažiti, češ da je ni več, pa so je Imeli še poln škaf! Finančni uspeh veselice? Na sprašujte — celih 450 dinarjev čistega dobička, ki ga bodo porabili v celoti za postavitev «p imenika padlim borcem poljanske doline' Pri približno 50 tisočakih prometa v enem dnevu je tudi to nadvse lep uspeh, če pomislimo še, koliko ljudi se ie na račun te prireditve zastonj ali pa po »globoko« znižanih cenah napnpealo in napapcalo. Ja. to sem pa sklenil: če bodo še Zeljkotov, Vehovarjev, sterkov in drugi stričeti organizirali in vodili veselico, pa Speharjev kume sekali pečenko me ne bo manjkalo! Priporočam se vam zn vabilo!
»Strah Ima velike oči!« pravijo pri nas doma, mestni razglaševnlec Ivan v ML"! LIKI po je dokazal, da to v celoti drži. Prvega tujega Človeka, kl ga je na blatnih, a kravjekom popisanih mestnih ulicah videl, je javno proglasil za — Popotnega Janeza in z bobnom opozoril Metličane, naj pazijo na njegovo popotno torbo! Ti mrcina grda ti! Mene gre zamenjati z ne veni komi No. Ivane, obiščem te v kratkem, mordo se ta teden! Pa se bova takole med štirimi očmi pogovorila, kako in kaj! Ti boš žlampal tisto brozgo iz mestnega gostinskega podjetja IČe je medtem že niso prodali?!), jaz bom pa gorjan-sko studenčnico prinesel l seboj, ker Metlika baje poštene črnine, kaj šele drugega vina. ne zmore! Cvičkanje in bobnnnje. dvojna služba — hej, to mora biti naporna reč, kaj? Ali si se zato zmotil pri branju In ocenjevanju tujcev v Metliki? Pomota pa je človeška slabost in je lZf strahu pred javno kritiko še toliko bolj razumljiva, ali ne, rdečelični Ivan?
V kmetijski zadrugi so ga tudi pihnili, kr> so namesto na razstavo v Vršac poslali vinc, v Zemun. S tem io ie mimogrede umaknili nagradam in odlikovanju za kvalitetno vino. V zadrugi so tiči. nočejo, da bi kdo spoznal metliško črnino, ker bi bili potem sami prikrajšani zanjo! Tisto malenkostno tovornino v Zemun in nazaj bodo že nekako pokrili. V srce pB se mi smilijo metliški peki, ki nimajo mere za žemlje In jih zato ne morejo peči. Če ne bi bili v tnko dobrih odnošajih s Črnomaljci. bi jim priporočil, da si izposodijo tam mero za pre ste... Podobni reveži io tudi mesarji. Manj kajo jim modi.ll in mere za salame in druge suhomesnate Izdelke. Ker pa bi »skoraj« izguba nastala v podjetju, so obrat rajši zaprli; . .
Tn — nič, dovolj. Janez! Stavci bodo hudi pofllistek gre h kraju! Pa drugič (le kmalu!) spet kaj. Bom, bom — obljubljam ln
Va£ vse pozdravljam! Vaš Janez Popotni
piscev izstopil iz cerkve, je to povzročilo veliko senzacijo. Kmalu po izstopu je Ttoaina srečal v družbi neki škof, ki je bil znan kot dober govornik. Skof je seveda izrabil priliko in začel pisatelju pripovedovati o lepotah raja v kar najbolj pestrih in lepih barvah. Prikazal mu je nebesa kot najlepši kraj, kakršnega na zemlji sploh ni. Tvoain ga je potrpežljivo poslušal, nato pa mu je rekel:
»Oprostite, povejte mi potemtakem, zakaj ste pa letos pozimi zaradi pljučnice klicali okrog sebe cel zbor zdravnikov, če je v raju res tako lepo?«
Po Stalinovi cesti v Pragi se je sprehajal razburjen človek in godel polglasno predse v tlak:
»Umazanci, klečeplazci, brezznačaj-niki, roparji, prodane duše, fuj! Podli umazanci, roparji, izdajalci, plačanci, fuj!« in tako naprej.
Kmalu sta ga aretirala dva agenta in mu dejala:
— Aretirani ste zaradi napada na naše državno vodstvo! Z nami!
»Kako, prosim, saj nisem nikogar imenoval, najmanj pa naše voditelje?« se je branil aretiranec
— Res jih niste imenovali, sta dejala agenta, zato ste jih pa točno in jasno opisali!
20.000 DINARJEV
za slučaj invalidnosti vsled nezgode vam izplača uprava »Dolenjskega lista« — če ste reden naročnik našega tednika in imate v redu poravnano naročnino. Ce bi nesrečen slučaj povzročil smrt kateregakoli rednega naročnika našega lista, izplačamo zakonitim dedičem takoj 10.000 din nezgodne zavarovalnine.
Povejte znancem, sosedom in prijateljem: Vsi naročniki »DOLENJSKEGA LISTA« so zavarovani s kolektivno zavarovalno polico pri Državnem zavarovalnem zavodu!
Ureja nrednUSkl odbor - Odgovorni urednik Tone Gosniit - Tiska tlssarna Ljudske pravice v Ljubljani - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto Ljubljanska cesta 25 - Poštni predal 83 - Telefon uredništva in uprave 127 - Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mewlu štev 616 I 90.132 L Četrtletna oaročnina Ion din nolletna 200 d m, oelolotna 100 din.