Pripojitev gostinskega podjetja Na zadnji seji DS je bil sprejet sklep, da se izvede 27. in 28. novembra referendum o pripojitvi gostinskega podjetja k našemu podjetju. V zvezi s tem bodo pred referendumom še zbori delovnih skupnosti na katerih bodo vsi zaposleni še podrobneje seznanjeni o stanju gostinskega podjetja. Takrat bodo lahko postavljali tudi določena vprašanja. Kljub temu sem se odločil, da izrazim svoje mnenje o tem problemu, ker sem trdno prepričan, da si večina članov našega kolektiva ne more predstavljati zakaj je taka odločitev DS sploh sprejela in kaj s pripojitvijo »Beti« pridobi. V gostinskem podjetju Metlika je že 2 leti prisilna uprava zaradi izgube, ki je nastala skozi vsa leta obstoja podjetja. Občinska skupščina je skušala na vse načine sanirati izgubo tega podjetja in najti podjetje, ki bi bilo pripravljeno prevzeti in urediti poslovanje v gostinstvu. Kljub prizadevanju pa ni bilo uspeha, ker ostale delovne organizacije, katere bi po svoji dejavnosti morale prve pristopiti k reševanju gostinskega podjetja niso pokazale pripravljenosti za sodelovanje in i-majo sedež izven občine. V takšnem primeru oz. položaju bi morala občinska skupščina uvesti postopek za likvidacijo gostinskega podjetja. Ker pa gostinsko podjetje izvršuje usluge za potrebe občanov torej tudi naših delavcev, je občinska skupščina poklicala predstavnike vseh gospodarskih organizacij na razgovor in predlagala naj bi vsaka gospodarska organizacija v občini razmislila o možnosti, da prevzame gostinsko podjetje in predloži pogoje pod katerimi bi bila pripravljena to izvršiti. Na osnovi te- ga je naš DS potrdil pogoje za pripojitev, ki so jih pripravili vodilni uslužbenci. Občinski skupščini so bili postavljeni sledeči pogoji: 1. V last gostinskega podjetja naj občinska skupščina prenese naslednje gostinske objekte in k njim pripadajoča zemljišča: Veselico, novi del zgradbe na Vino-merju, restavracijo na Kolpi v Metliki in Podzemlju in del zgradbe bivše gostilne »Makar« v Metliki. 2. Občinska skupščina naj bi še 5 let odplačevala obveznosti iz naslova investicij t.j. anuitet gostinskega podjetja in sicer v višini ugotovljene izgube, ki bo u-gotovljena ob primopredaji. 3. Občinska skupščina naj v najkrajšem času poišče rešitev za izselitev stanovalcev iz Makar-jeve hiše, kjer bi gostinski obrat uredil sobe za prenočišča. 4. »Beti« Metlika se obvezuje, da bo vse objekte gostinskega obrata uporabljala izključno v gostinske in turistične namene. 5. Občinska skupščina naj se obveže skupno z »Beti« najti sanacijski kredit za saniranje izgube, ki ne sme biti krajši od 7 let. To so bili naši osnovni pogoji, katere je občinsska skupščina na svoji zadnji seji v celoti sprejela, zato je sedaj naša dolžnost, da podpremo odločitev DS s pozitivnim glasovanjem na referendumu. Gostinstvo in turizem je res dejavnost, ki nima neposredno z našo dejavnostjo nobene zveze, vendar ne smemo reči, da boljšega gostinstva in turističnih uslug ne potre- bujejo naši delavci in člani njihovih družin. Zavedati se moramo, da bomo v prihodnjem letu imeli s prehodom na 42-uri delavnik še več prostega časa. Z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo bodo sigurno višji tudi osebni dohodki. S tem v zvezi pa bo vedno več ljudi, ki bodo čutili potrebo za rekreacijo in kulturno življenje. Če pogledamo nagel razvoj turizma po drugih krajih lahko ugotovimo, da v Beli krajini na tem področju do sedaj še ni dovolj storjenega kljub izrednim pogojem, ki nam jih dajejo naravne lepote pokrajine (Kolpa, Gorjanci in kulturni ter zgodovinski spomeniki). V zadnjem času naša celotna družba vlaga velika sredstva v razvoj turizma, zaradi slabih pogojev gospodarjenja pa gostinsko podjetje Metlika ni imelo pogojev za najemanje ugodnih kreditov s katerimi bi izboljšalo svoje usluge in razširilo dejavnost. V primeru, ko se pojavi s prošnjo za kredit podjetje, ki lahko da garancijo, da bodo sredstva res uporabljena za razvoj turizma in v roku tudi vrnjena, bo vsaka banka z večjo sigurnostjo pripravljena na sodelovanje. Finančna sredstva za razvoj turizma se dajejo v obliki dolgoročnih kreditov za investicije z nizko obrestno mero. Ker je bila v tem letu asfaltirana cesta Jurovski Brod—Ozalj, v kratkem pa bo tudi zgrajen novi most, se bo prihodnje leto povečal tranzitni promet turistov. Z ureditvijo te ceste je odprta najkrajša pot iz severne in osrednje Slovenije na Plitvice in srednji Jadran ravno skozi Metliko. Sedaj je torej zadnji čas, da se uredi kopališče ob mostu na Kolpi, kakor tudi gostinski obrati v Metliki, kajti v nasprotnem primeru se ne bodo mogli zadrževati turisti na tem področju, že letos pa smo lahko ugotovili, da so bili prebivalci Bele krajine nezadovoljni v poletnih mesecih z razmerami na kopališčih. Nadaljevanje na 2. strani Mladi bomo tudi na referendumu dokazali, da smo bili vedno za uresničitev načel gospodarske in družbene reforme. Zato bomo enotno glasovali z: da. Ob prazniku občine Metlika Pred 25 leti, 26. novembra 1942 so slovenski in hrvaški partizani premagali belogardiste na Suhorju in dokončno uničili njihovo postojanko. Poleg orožja, sanitetnega materiala in hrane so dobili v roke tudi voditelje bele garde na metliškem področju. Izdajalce slovenskega ljudstva, ki so verska čustva preprostih ljudi izkoriščali v najpod-lejše namene, je zadela zaslužena kazen. Bela garda pa je doživela u-darec, od katerega se ni več nikoli opomogla. Suhorska zmaga je med prebivalstvom močno odjeknila, vendar lahko trdimo, da so naši ljudje, ki so z vsem srcem delali in živeli za partizane, kaj takega tudi pričakovali. Prepričani so bili, da je nekje pravica ter, da bodo morilci in izdajalci nekoč kaznovani. Da pa tega dogodka ne bi tako hitro pozabili, so ravno 26. november izbrali za svoj občinski praznik. Čeprav sem mislil v tem uvodniku spregovoriti predvsem o uspehih, doseženih po vojni, mi najbrž ne boste zamerili tega skoka nazaj v zgodovino. Zato mi dovolite, da spregovorim nekaj besed tudi o Metliki pred vojno. Bila je majhno Nadaljevanje s 1. strani Po mojem prepričanju je glavni namen priključitve gostinskega podjetja k »Beti«, da se z najetimi krediti razširi dejavnost gostinstva tudi na turistično področje in s tem omogoči zadovoljevanje potreb tudi naših delavcev. Obveznost za vračilo kreditov bi moral prevzeti gostinski obrat sam, »Beti« pa naj obdrži samo vlogo poroka. Iz tega pa izhaja, da moramo gostinski obrat v sklopu »Beti« drugače obravnavati kakor pa naše ostale proizvodne enote zunaj matičnega podjetja. Po mojem mnenju naj bi se novi obrat ali organizacija združenega dela obravnavala kot samostojna pravna oseba, ki mora v tem primeru imeti: 1. Samostojno računovodstvo 2. Samostojen žiro račun 3. Samostojnost v sklepanju pogodb iz gostinsko turistične dejavnosti 4. Samostojno planiranje poslovanja 5. Svoje interne akte (statut in o-stale pravilnike) 6. Samostojno delitev čistega dohodka. Odnosi z matičnim podjetjem naj bi bili regulirani s posebno pogodbo. Posebno je zanimivo za vsakega člana našega kolektiva, da bi se izboljšalo poslovanje v menzi in trgovini. Zaradi tega bi bilo dobro prenesti upravljanje trgovine v no- podeželsko mestece brez industrije. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z obrtjo in kmetijstvom. Zaposlenih praktično ni bilo. Pa vendar trdijo starejši Metličani, da bi se lahko naše mesto že pred vojno postavilo na noge. Takole pravijo: »Metlika bi bila lahko danes to, kar je Kranj ali Borovo. To so pred vojno preprečili metliški veljaki, ki so se zavedali, da bo z industrijo prišel tudi proletariat. Tega pa so se bali, zato so vse ponudbe za gradnjo tovarne odklanjali, češ če bo tovarna v Mestnem logu, kje si bodo potem mestni siromaki nabrali drva. Če bi bila industrija, siromakov ne bi bilo, drva pa bi vsak lahko kupil sam.« Naj bo kakorkoli že, prišla je vojna in z njo revolucija. Socializem je nastopil tudi pri nas svojo zmagovito pot in pripeljal s seboj napredek in boljše življenje. Povsod po naši domovini, porušeni in požgani, so rasle nove tovarne. Delavci so jih gradili ob slabi hrani in slabo oblečeni. Toda potrpeli so. Vedeli so, da gradijo sebi in da bodo sami gospodarili z zaslužkom svojih rok. Z uvedbo samoupravlja- vi obrat za gostinstvo in turizem še posebej zato, ker bo nujno v najkrajšem času urediti prodajalne tudi v krajih kjer so zunanji obrati, v podjetju pa ni oddelka, ki bi se s tem lahko kaj več ukvarjal. Vsak si bo verjetno postavil vprašanje: Kakšne prednosti bi s priključitvijo gostinskega podjetja pridobilo naše podjetje? Če upoštevamo, da obstoja že sedaj v našem podjetju uprava o-brata Družbene prehrane in da dajemo dotacijo temu obratu vsako leto od 25—27 milijonov S din, potem lahko računamo, da odpadejo nadalje stroški za upravo gostinskega podjetja s tem pa bo zmanjšana dotacija obratu Družbene prehrane za 8—10 milijonov S din, "ker bi bila uprava enotna. Lako računamo na to, da bo u-reditev samih prostorov za družbeno prehrano v naših obratih nujno potrebna in se bi lahko te investicije obravnavale enako kot gostinski obrati. Ker bi bil ta novi obrat samostojna pravna oseba ni bojazni, da bi naše podjetje vlagalo finančna sredstva v razširitev na škodo lastnega dohodka ali osebnega dohodka zaposlenih. Iz tega lahko sklepamo, da bo vsak član našega kolektiva podprl sklep DS s pozitivnim glasovanjem, saj bo vsak glasoval za dvig svojega standarda. Predsednik DS: (Karel Vardijan) nja se je to v celoti uresničilo. V vsem povojnem vrvežu in hitri obnovi tudi naša občina ni stala ob strani. Najprej je bilo treba pozidati in obnoviti porušene dompve. Ob široki družbeni podpori je bilo to tudi storjeno. Danes po naših 'vaseh in v mestu ni več sledov vojne. Ostale pa so globoke rane in bolečine za vsemi tistimi, ki so dali za našo svobodo največ kar so mogli — svoja življenja. Obuditi jih ne moremo, da bi tudi oni uživali tisto, za kar so se borili — lepše življenje. Dolžni pa smo jim nekaj, to je globoko spoštovanje in zahvalo. Po končani obnovi je bilo treba misliti tudi na elektrifikacijo in vodovod. Elektrika sveti danes v vsaki vasi naše občine. Tudi vodovod je skoraj že povsod. Kjer ga pa ni, pa so zanj pripravljeni načrti ali pa so dela že v teku. Kmalu po vojni pa so zrasle v Metliki tudi prve tovarne. Beti, No-voteks, Komet, IMV in druga podjetja dajejo kruh veliki večini prebivalcev naše občine. Danes naš človek ne gleda s skrbjo na jutrišnji dan, kaj mu bo prinesel. Zaveda se, da mu je eksistenca oskrbljena. V zahvalo pa je tudi on pripravljen pomagati naši skupnosti, če kje zaškriplje in ni denarja za določene potrebe. Lep primer je 10-letni samoprispevek v Metliki. S sredstvi, ki so jih prispevali občani, smo zgradili šolo, gasilni dom, vrtec, uredili pločnike in mesto. Naši delavci niso nikoli godrnjali, ko je bilo treba poseči v žep in se izreči o samoprispevku. Vedeli so, da je bil vsak prejšnji uspešen in da so bila zbrana sredstva res smotrno uporabljena. Vsi želimo, da bi tako ostalo še vnaprej. Pohvaliti je treba tudi vse Metličane, ki so tako z ljubeznijo urejali svoje mesto, da je danes Metlika en sam park. Tudi upokojenci niso stali ob strani. Zgradili so si dom, kjer bodo lahko v miru preživljali jesen življenja. Odkar je vzela mladina kulturo v svoje roke, je tudi na tem področju precej bolje. Uspehi igralske skupine, Filmskega kluba, godbe in pevskih zborov to nedvomno dokazujejo. Uspehov je bilo veliko in jih nisem mogel vseh našteti. Vendar bo treba še precej narediti, predvsem za kmete in borce. Ravno tu je še veliko nerešenih vprašanj, katerih se bomo morali čimprej lotiti in jih reševati. Na koncu bi želel delavcem vaše tovarne še veliko delovnih uspehov in jim čestital ob občinskem prazniku in Dnevu republike! Petrič Egon, sekretar Občinske konference SZDL Metlika Pripojitev gostinskega podjetja Kako smo poslovali v letošnjem letu Primerjava podatkov tekočega razdobja v odnosu na obdobje preteklega leta daje pozitivne rezultate, razen pri ostanku dohodka — dobiček, kateri je dosežen le s 91%. Kakor vidimo je proizvodnja presežena za 12 %, CD za 48 % itd. Povečanje CD in materialnih stroškov je odraz prodaje trgovskega blaga, katerega nismo imeli v letu 1968 in tudi ni bilo predvideno v planu za leto 1969. Za primerjavo je dosti bolj realen podatek pod zap. št. 11, ki nam poda dejansko realizacijo tekočega leta iz lastne proizvodnje. Kakor vidimo, je v tem primeru dosežena večja realizacija le za 17%. Približno v enakem sorazmerju, kakor se je povečal CD, se je povečal tudi izvoz in je za 50 % višji od doseženega izvoza v lanskem razdobju. V največjem procentu doseganja so realizirani OD, ki so doleženi s 166 % in netto izplačani OD s 131 %. Če upoštevamo, da imamo v tem obračunskem obdobju cca 3 do 4% več zaposlenih, potem lahko zaključimo, da so povprečni OD tekočega leta višji za 28 %. Nekoliko drugačna pa je slika, če primerjamo realizacijo 30. 9. s sprejetim planom. Navidezno so nekateri podatki zelo pozitivni, dejansko stanje pa je nekoliko drugačno. To se odrazi skoraj pri vseh primerjalnih postavkah. Proizvodnja je dosežena s 66 %. Ker pri izračunu vrednosti niso u-poštevane dejanske ccnc izdelkov (se večkrat spreminjajo, nižajo itd.) je dejanska vrednost proizvodnje 53.589.000 din, kar predstavlja 72 % planiranega zneska. Znesek dosežene proizvodnje je izračunan na podlagi dejansko dosežene realizacije tekočega leta iz lastne proizvoclnje korigirane z razliko zalog gotovih izdelkov v tem razdobju. Povečanje zalog gotovih izdelkov znaša 2,307.000 din. Zaradi netočnih podatkov o vrednosti proizvodnje bo potrebno v bodoče spremeniti obračun in evidentiranje. Predlaga se, da se vodi evidenca o doseganju proizvodnje po lastnih cenah. S tem načinom obračuna bi morali začeti s 1. 1. 1970. Ravno tako ni mogoče primerjali podatkov CD in materialnih stroškov. V planu namreč ni predviden promet s trgovskim blagom, kakor tudi ne stroške nabavne cene trgovskega blaga. Vrednost trgovskega blaga znaša cca 8,560.000 din, kar predstavlja 10% CD. V kolikor te realizacije ne bi bilo v tem obdobju, bi znašal procent doseganja v odnosu na plan 73 % ali 2 % izpod plana. Tudi pri tem doseganju se prepleta neplačana realizacija iz preteklega leta, ki vsekakor pozitivno deluje na krajša obračunska obdobja; zato smo skušali realno sliko tekoče realizacije prikazati pod zap št. 11 kateri podatek prikazuje, da smo dosegli le 69 % plana in, da smo kar 6 % izpod planiranih obvez. Skoraj enako doseganje predstavlja tudi izplačilo OD, kar dokazuje, da so naši pravilniki, predvsem pa pravilnika o delitvi dohodka in OD res odraz doseganja proizvodnje in realizacije. Primerjava materialnih stroškov je po tem obračunu precej otežko-čena. Kot je razvidno so materialni stroški realizirani s 87 % ali za 4% nad doseganjem CD. Tako visok % materialnih stroškov je zaradi velike nabavne cene trgovskega blaga v CD. Konkretno pri naši prodaji trg. blaga znašajo materialni stroški ali nabavna vrednost trg. blaga cca 98 % od CD, pri prodaji lastnih proizvodov pa znašajo materialni stroški 70 %; torej razlika pri realizaciji trg. blaga znaša v povečanih materialnih stroških za din 2,408.000 ali za 4 %. Če sedaj upoštevamo to odstopanje, je doseganje materialnih stroškov enako doseganju CD, to je 83 %. Nadalje lahko ugotovimo, da je dohodek doležen s 73 % in čisti dohodek — dobiček — z 91 %. Poslednji je v odnosu na plan pozitiven, toda v odnosu na lansko razdobje pa negativen in sicer zaradi tega, ker je bil v istem razdobju lanskega leta ostanek večji za 9 %. Odstopanje je nastalo zaradi višjih OD tekočega leta, kateri pa so še vedno pod planom za 5 %. Iz celotnega pregleda lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v tekočem obračunskem obdobju navidezno uspešno, kateri uspeh pa se izključno odraža v višjih OD. Na račun povečanja OD je delno tudi zmanjšan o-stanek dohodka in sicer za cca 9 %• Del povečanja OD je odraz boljšega rezultata, to je 22 % in 9 % na račun skladov podjetja. Pri takem stanju se postavlja zelo resno vprašanje glede bodočega izplačila OD in dobička. V letu 1970 bomo prisiljeni skrajšati delovni tednik na 42 ur, kar predstavlja preko 4 % od sedanjega delovnega časa. Vsi smatramo, da so sedanji OD glede na že obstoječe in predvidene podražitve prenizki, vsled česar bodo potrebna razmišljanja o zvišanju kalkulativnih postavk vseh zaposlenih. Pri tem se postavlja vprašanje na račun katerih sredstev ali stroškov se naj korigirajo OD? Na račun dobička to skoraj ne bo mogoče, kajti obstoječi obstanek zago- tavlja komaj enostavno reprodukcijo podjetja. Verjetno, da bodo potrebni drugi ukrepi in zagotovila za doseganje boljših finančnih uspehov. O tem je bilo veliko napisanega v letnem in polletnem poročilu, sprejetih dovolj ukrepov in obljub itd. ali stanje se do danes še ni bistveno izpremenilo. Poleg zelo drago plačanih potnikov in ostalih služb ni mogoče predvideti plana proizvodnje vsaj za tri mesece in plasiranje te proizvodnje. Če kakšen artikel ne gre v prodajo ga e-nostavno po sklepu določenih organov znižamo in prodamo. Do danes nismo postavili resnega vprašanja zakaj do takih znižanj pride, kdo je za to odgovoren in kdo zaradi tega manj dobi? Prav bi bilo, da pri vsakem znižanju gotovih izdelkov ali surovin, poda odgovorna oseba temeljito obrazlago-vzrok znižanja. Smatramo, da ni dovolj le pojasnilo, da je artikel predrag in, da je konkurenca cenejša. To za normalnega upravljalca in proizvajalca ne zadostuje. Zadevo je potrebno pogledati ne- koliko globlje in sicer od raziskave tržišča, planiranja, nabave surovin, proizvodnje, lastne in prodajne cene itd. To so navidezno male stvari ali v pogledu CD in dobička zelo važne. Okrog teh zadev se vse službe absolutno premalo ukvarjajo. Trditev, da je samo v produktivnosti osnovni smoter in cilj zmanjšanja LC je popolnoma zgrešen. To je lahko samo vzporedni prihranek, večji del teh stroškov pa je mogoče znižati s pravočasnim in pravilnim planiranjem, pravočasnem zagotavljanju osnovnega in pomožnega materiala po zmernih cenah, z zmanjšanjem zastojev, pravočasno proizvodnjo določenih količin gotovih izdelkov po barvi in velikosti in pravočasna izdobava našim kupcem. S tem bi lahko zmanjšali zaloge, nemoteno proizvajali in pravočasno zadovoljili kupce in potrošnike. Iz poznejših podatkov bomo videli, da so pri nas v večini primerov stvari drugačne. O tem je bilo že veliko pisanega in razpravljanega, toda Če bomo hoteli imeti pri tej delitvi večji kos kruha, potem bomo tudi pri nas morali preiti od razprav k dejanjem in k konkretno začrtanim nalogam. Sedaj, ko bomo ponovno formirali plansko-analitski oddelek, seveda v nekoliko močnejši in drugačni vlogi kot dosedanji, lahko računamo, da se bodo marsikatere stvari spremenile in izboljšale. V četrtek, 27. 11. 1969 vsi na referendum. S svojo udeležbo in glasovanjem z da, bomo dokazali, da smo zreli samoupravljalci in da podpiramo gospodarski napredek naše občine. PREGLED REZULTATOV POSLOVANJA PO OBRATIH V C ASU OD 1. 1. — 30. 9 1969 v 000 din Za celotno podjetje Obrat Metlika________ -aP' Besedilo Real. 31.9.68 Plan 1969 1. Proizvodnja 43.867 74.696 2. Celotni dohodek 49.158 87.834 3. Materialni stroški 34.408 61.145 4. Amortizacija 981 2.296 5. Dohodek 13.769 24.393 6. Pogodbene obveznosti 1.184 1.357 7. Zakonske obveznosti 698 1.514 8. Osebni dohodek 6.434 16.058 9. Dobiček 5.453 5.464 10. Razmerje delitve 62:38 75:25 11. Dej. real. tek. leta iz last. pr. 43.867 74.696 12. Netto izpl. OD 5.756 10.730 13. Povprečno število zaposlenih 1.025 1.070 14. Povp. št. zap. na podi. vkal. ur 1.002 1.025 15. Povprečni OD po obratih 649 830 16. Izvoz v $ 600 1.237 — zapad 600 1.237 — vzhod — — 17. Dinarska vrednost izvoza 8.775 18.091 18. Udeležba izvoza v CD 18% 20% Real. 30.9. % 1968 iz vrš. 1969 Plan Real. ; 49.006 112 66 41.438 25.314 61 72.595 148 83 50.278 44.781 89 53.296 155 87 34.433 31.325 91 1.585 162 69 1.421 1.339 94 17.714 129 73 14.424 12.117 84 12.982 109 95 733 827 113 753 108 50 860 489 57 10.685 166 66 9.719 6.831 70 4.978 91 91 3.112 3.970 128 70:30 — 76:24 63:37 — 51.282 117 69 41.438 27.768 67 7.518 131 70 7.245 5.348 74 1.059 103 99 697 702 101 1.044 104 102 672 699 104 800 123 96 898 850 95 903 150 73 885 611 69 864 144 70 885 572 65 39 — 39 — 13.206 150 73 12.943 8.933 69 18 °/o 26% 20% ?aP' Besedilo 1. Proizvodnja 2. Celotni dohodek 3. Materialni stroški 4. Amortizacija 5. Dohodek 6. Pogodbene obveznosti 7. Zakonske obveznosti 8. Osebni dohodek 9. Dobiček 10. Razmerje delitve 11. Dej. real. tek. leta iz last. pr. 12. Netto izpl. OD 13. Povprečno število zaposlenih 14. Povp. št. zap. na podi. vkal. ur 15. Povprečni OD po obratih 16. Izvoz v $ — zapad — vzhod 17. Dinarska vrednost izvoza 18. Udeležba izvoza v CD Obrat Črnomelj Obrat Mirna peč Obrat Dobova Plan Real. % Plan Real. % Plan Real. % 18.255 12.926 71 7.391 5.154 70 7.612 5.612 74 20.063 13.794 69 8.602 7.775 90 8.891 6.245 70 14.928 11.153 75 5.852 6.101 104 5.932 4.717 80 426 123 29 207 57 27 242 66 27 4.709 2.518 54 2.543 1.617 64 2.717 1.462 54 299 226 76 149 110 74 176 135 77 316 127 40 156 62 40 182 75 41 3.117 1.875 60 1.512 895 59 1.710 1.084 63 977 290 30 726 550 76 649 168 26 76:24 87:13 68:32 62:38 — 72:28 87:13 — 18.255 11.986 66 7.391 6.564 89 7.612 4.964 65 1.672 1.060 63 851 500 59 962 610 63 179 169 94 91 84 92 103 104 101 170 163 96 85 82 96 98 100 102 820 723 88 818 680 83 818 678 83 113 114 101 — — — 240 178 74 113 114 101 — — — 240 178 74 — 1.653 8% 1.667 12% 101 — 3.510 40 % 2.603 41 <>/„ /0 74 Ob dnevu republike in prazniku občine Metlika želimo vsem delovnim ljudem v naši komuni še veliko delovnih uspehov! Delavski svet Upravni odbor Osnovna organizacija ZK Sindikalna organizacija »Beti« in Aktiv Zveze mladine Slovenije »BETI« Izdaja; Belokranjska trikotažna industrija Metlika. Ureja uredniški odbor; Silva Dular, Mirko Jelenič (odgovorni urednik), Jurij Matekovič, Stane Mrvar, Slavko Nemanič, ing. Franc Oie-tič, Slavko Siler, dipl. ing. Ružiča Škof. Izhaja enkrat mesečno v 1300 Izvodih. Tisk; Paplrkonfekcija, Krško. Uvajanje obračuna po direktnih stroških Z novim zakonom o ugotavljanju in delitvi dohodka v podjetjih jo bilo podjetjem prepuščeno, da s svojimi internimi predpisi urejujejo določene stvari, ki jih je prej urejal zakon. S sprejemom tega zakona smo dobili možnost za uvedbo metode obračuna po direktnih stroških — direct costing metoda. Ta metoda temelji na delitvi stroškov, ki nastajajo v proizvodnji na direktne in indirektne. Direktni stroški so tisti, ki so neposredno povezani z obsegom proizvodnje — to so izdelavni material in izdelavni osebni dohodki. Indirektni pa so vsi ostali stroški poslovanja podjetja, ki ne nastajajo direktno zaradi posameznega proizvoda ampak so posledica poslovanja podjetja kot celote. V kalkulacijah jih po določenih odstotkih (ključu) kot režijske stroške pribijemo na ceno materiala in izdelavnih plač za vsak proizvod. Taka klasična kalkulacija prikazuje seštevek vseh stroškov, ki ga mora pokriti prodajna cena določenega proizvoda. Metoda obračuna po direktnih stroških pa v kalkulacijah abstrahira indirektne (fiksne) stroške in upošteva samo direktne (variabilne stroške). Lastna cena proizvoda je po kalkulaciji samo vrednost izdelav-nega materiala in izdelavnih plač. Tako nastajajo v poslovanju podjetja kot celote direktni stroški, ki se jih po tej metodi spremlja oziroma izračunava s kalkulacijami in indirektnimi stroški, ki so iz kalkulacij izločeni. Prodajna cena za vsak proizvod se določa bistveno drugače. Osnova je kalkulacija proizvoda in tako imenovano pokritje kot pribitek kalkulacijski osnovi, to je del indirektnih stroškov, ki naj jih pokriva prodaja tega proizvoda. Prodajna služba ima pri določenih prodajnih cenah v vidu indirektne stroške kot celoto za določeno obdobje in jih poljubno razdeljuje na posamezne proizvode pač v odvisnosti od položaja na trgu za vsak posamezni primer. Tako se lahko na proizvod, ki je iskan na trgu in gre ne glede na ceno dobro v prodajo, pribije večje pokritje s proizvodi, ki imajo večjo konkurenco in so na trgu manj iskani pa se lahko nastopa z nižjo ceno saj so indirektni stroški pokriti že s prodajo konjukturnejših proizvodov. Lastna cena se po novi metodi spremeni in pomeni nek proizvod prodajati z izgubo šele takrat, ko se s prodajno ceno ne pokrivajo niti stroški (material, OD izdelave). Pomembno prednost pomeni tudi vodenje in izkazovanje zalog gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje. Zaloge so ovrednotene v taki višini kot se na trgu sigurno lahko plasirajo, torej ne pomenijo nekega efektivnega dohodka. Urejanje obračuna po direktnih stroških je pogojeno z natančnim in pravočasnim planiranjem. Planski oddelek mora planirati vse stroške v podjetju, tehnični in prodajni oddelek pa morata strogo u-poštevati planirano količinsko proizvodnjo. Spremljanje dejanskih stroškov in primerjava s planiranimi pa so že same po sebi analize, ki samo s prikazom odstopanj opozarjajo na nepravilnosti v poslovanju. V našem podjetju smo že pred letom dni začeli razmišljati o tej metodi, vendar nismo imeli še vseh pogojev za te spremembe. Z ustreznimi kadrovskimi spremembami rezerviranimi sredstvi za razvrednotenje zalog in s pomočji strokovnjakov iz tega področja pa imamo Kako sva si različna Moja ljuba mati je zmeraj rekla mi, Polona ti predraga, kaj boš postala TI. Danes bom šivilja, pa jutri kuharca, če pride kak falot, pa zvesta ljubica. Jaz se ne sekiram, prepevam skozi vas, onoči se potepam, falotom hodim spat. Sem »cajzelca« dobila, me strašno rad ima, ponoč biljarde špila, nikol ga ni doma. Otroci so jokali, ker kruha ni bilo, biljard smo zdaj prodali, da športa več ne bo. A. R. pogoje za uspešno izvedbo te metode. Na eni izmed zadnjih sej je tudi DS podjetja postavil komisijo za izvedbo obračuna po direktnih stroških. Za strokovno pomoč smo se dogovarjali z Zavodom za ekonomiko in revizijo poslovanja iz Ljubljane in Zavodom za napredek gospodarstva iz Celja. Strokovnjaki celjskega zavoda so ravno po tem vprašanju že delali v »Pletenini« v »Novoteksu«, »1MV« v Novem mestu in »Topsu«. Uvedbo metode obračuna povezujemo z uvajanjem in prilagajanjem dokumentacije in poslovanja z visokomehanografsko obdelavo podatkov. Po predvidevanjih bomo prišli na novi obračun s 1. 1. 1970 čeprav bi treba vsebinski del prehoda urejati in delati še precej časa po tem datumu. Ha, ha, ha, ha Na sodišču Sodnik: Kaj bo z vami obtoženi! Deset let ste že presedeli v zaporu, zdaj pa ste spet tukaj? Obtoženi: Hm, tov. sodnik saj ste me sami poklicali, razen tega pa nisem sedel deset let, saj sem tudi ležal in se dnevno pol ure obvezno sprehajal! Iznajdljivi Tonček Mati se jezi nad Tončkom rekoč: ali se ob treh pride iz šole, ko ste imeli pouk samo do dveh? »Neka gospa je izgubila ta rdeči stotak«, je odvrnil Tonček. »Kaj ti je bilo to mar? Domov bi šef kot drugi, ne pa, da si ji ga pomagal iskati. »Saj ga nisem izkal mama, le nogo sem držal na njem toliko časa, da je gospa odšla.« V sredo, 26. 11. 1969 bo svečana seja delavskega sveta podjetja. Na seji se bomo spomnili na dogodke v novembru 1942, obravnavali razvoj našega podjetja in v počastitev občinskega praznika podelili nagrade članom kolektiva. Za dan republike 29. november in občinski praznik 26. november čestitamo vsem svojim bralcem in sodelavcem. Hkrati prosimo za še večje dopisovanje v naše glasilo. Uredniški odbor glasila »Beti« K r i ž a n k a ti VZHOD POJAV NA MORJU KALU &0Q LJUBEZNI PMTR&tl' NltA PRISTEN LUKNJICA V K.OŽ1 OSEBA .KI RAtUNA KANNCTEZ' S TELES NAMEN, CI13 RAZPRE- DELNICA PRINCIPI ZLAVVER ST- PFRZOV Ql.NEST0 ALBANIJE [TUTE ŽENSKO IME. PROTEST TAHTSKI UClTELJ EGIPČAN. ftOCj > MORSKA RIBA IGRALKA VLADT HOŠKO IMI MtfjTi? Z V. ATO TRGANJE SADJA orSki BOG ■zmage NOČNI POJAV TOVARNA smuči MOČVIR- NATI PRAGOZD TELESNA POŠKOD- BA VSE V REOO (ANRLJ RIMSKA LiaoJZj TsICILBKT OGNJENIK MITOLOŠKI SM ZEVSA IZRAZ PRI šahu IZDELOVAL Ull&______ UR.NAZIV IRSKE Atmos- fera ekvator igralna KARTA GIPS pReTOčn PARNI STRR DARILO [7513® PREBIVAL' Cl NOVE ZSLANJOC GEOMET NIJSNI POTEM ČISTO m- M ANT IH KOZAŠKI POGLAVAR PELA NA AKORD STVAREN Človek GRAM KRAT PRI ljoouani VARDE A6SES ČOLNIK fOLSVHOU TKANINA IZDELOVAL- KA TKANIN VODNA ŽIVAL itSTAVILA--V. GRLIC A ODLOČNO« MESTO V BIH PLEYEl_ FIZIKALNA ENOTA ZA OJLVS. S650NI DRŽAVA v AZITI OKRATŠA- VA ZASTRAN VRSTA KONOPLJE TEKSTIL. VZOREC ŽENSKI GLAS AVTOIIOB. OZNAKA NEMČIJE SPLET _ LAS učinki PREPIR VAROVAL' POV^I VALA GRŠKA ČRKA OKRAJ, ZAtlEtltld »RLVOREO SORODNI CA RADIKAL RIŽEVO ŽGANJE VW]EH0JT KOŠAR*. KLUB DENARNA ENOTA FRANCIJE [23531 CELOVŠKI MOK«. KLUB AMPER teniIkT KLUB TRSKA SILIČU TONA LATIN. VEZNIK DEL VOZA VZKLIK ANTON INGOLIČ SENO DRUGE KOŠNJE SEVER ŽENSKO IME OZNAKA SARAJE- VA SPAJANJE S KISIKOM RIMSKA ENA