• ;; :*• ''i v..''.. - r Najr očji slovenski dnmoik v 7firužeoih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta • « « • . $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 GLAS NARODA List islovenskih idelavcevv Ameriki. the United States. except Sundays and legal Holidays, 78,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 105. — ŠTEV. 105. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. NEW YORK, THURSDAY, MAY 5,. 1927. — ČETRTEK, 5. MAJA 1927. TELEFON: CORTLAKPT 3878. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. V DOLINI MISSISSIPPIJA SO SE PORUŠILI NADALJNI NASIPI Novi nasipi so se porušili in število ljudi brez strehe neprestano narašč a. — V Natchez begunskem taborišču se je pojavila malarija. — Ljudje beže v višje ležeče kraje. — Taborišča so polna beguncev. NEW ORLEANS, La., 4. aprila. - Malo pred tretjo uro včeraj popoldne so porušili valovi Mis-sissippija nasip na zapadnem bregu v Milliken Bend, La. Razpoka se nahaja kakih dvajset milj severno od Vicksburga. Vsled tega je naraslo število ljudi brez strehe za nadaljnih dvajset do trideset tisoč. VICKSBURG, Miss., 4. maja. — Polom pri Milliken Bend se je završil medtem ko je bilo na delu na stotine moških, da ga ojačijo. Pogrešajo večje število delavcev. Razposlana so bila svarila na kraje in vasi ogroženega ozemlja, naj se ljudje pripravijo na beg. Domnevajo, da se bo voda ulila preko okrajev Franklin in Tensas in da bo našla pozneje pot nazaj v Mississippi, nižje od Vicksburga. Polom b » najLrž zmanjšal pritisk, katerega izvaja vodovje na zidove Vicksburga, kjer je na stotine moški1, noč in dan zaposlenih, da preprečijo preplavljenje nižje ležečih delov mesta. Parnik "Vicksburg" je vzel včeraj v Chocktaw Landing na krov 585 ljudi, ki so pobegnili iz svojih stanovališč. V Onwald je 200 žensk in otrok stalo v vodi ter čakalo rešitve. NATCHEZ, Miss., 4. maja. — Na ducate krajev v severoiztočni in centralni Louisiani je bilo včeraj preplavljenih, ko sta se porušila nova nasipa pri Milliken Bend in pri Dickportu. angleških delavcev. ANGLEŠKA DEMONSTRACIJA v HONG KONGU W5C1K««*. ii i in — wjor BALDWIN NE BO PRODRL S PROTI ŠTRAJKARSK0 PREDLOGO "KDiRwooo t imtimMa n. Xa sliki vidite skupino angleških vojakov v bojni opremi, ko paradirajo po ulicah sta Hongkong. kitajskega me- GRAY IN RUTH SNYDER D0LŽITA DRUG DRUGEGA Hčerka obtožene Mrs. Synder je bila zaslišana kot priča, a ni bila zaprisežena. — Odgovorila je le na dve vprašanji. — Gary se izgovarja s pijanostjo. i Henry -Tudd < I rov in Lorraine V Natchez taborišču za begunce so razkrili vče-l5:nyder* hC'erka Rmh • j | v • i |Snvder. sta bila glavni priči raj dvajset slučajev malarije. , Grav-Snvder morilnem proeest Na tisoče beguncev skuša doseči višje ležeče i Long Island City. Cray jo nasto-! kraje. Prebivalci New Orleansa in direktno sever-i i'11- ko > govorništvo obtoženei m sre,.an,u no od mesta ležečih okrajev dihajo z vsakim dnem Lorrain< bolj prosto, čim bolj se poroča o porušen ju nasipov, ker zmanjša vsako tako porušenje pritisk na nasipe ob reki navzdolž. Prihod glavnega vala Missi-sippija pričakujejo v New Orleansu 15. ali 20. maja. Včeraj je moralo kakih 140,000 ljudi iz šestih okrajev zapustiti svoja, stanovanja. Begunci imajo se seboj le par svoj ih stvari. Seda i se je pojavila bojazen, da bodo preplavljeni sladkorni okraji I -ouisiane. Približno dvajset milj južno od Alexandria so se bali porušenja Egg Benda ob Rdeči reki. To bi o-prostilo velikansko maso vode, ki bi povzročila veliko škodo skrajno rodovitnemu okraju. Nova begunska taborišča v centralni Louisiani so se včeraj.hitro napolnila, ker je dospelo na tisoče ljudi iz okrajev, kjer so se porušili nasipi. stara devet lot. je sledila materi' na pričevalnem stolu. Izpovedala! jo. da jo poklicala sosedo na po- j moč. kakorhitro je slišala klice svoje matere, ki je bila "poveza-na". Sodnik ^cudder. ki vodi obravnavo ni dopustil, da bi bil o-trak zaprisežen, a je dovolil, da i/.pove kar iuu je znano. V splošnem so bile izpovedi o-beh obtoženih le ponovitve že preje sporočenih dejstev. Krivdo za umor Alberta Snyderja sta zvra-čala dru*r na drugega. Zaslišanje Lorraine je trajalo le par minut. Xato je bil poklican Gray, ki jej opisal svojo mladost, svoja šolska leta in svoje na daljno življenje. Ze pri drugem .srečanju jo postal intimen z Mrs. Snyder, ko ji jo moral pomeriti, vsled njene zahteve. korset. Prvikrat je srečal Mrs. Snyder v Henry restavrantu. Pila sta in se zabavala. Xeki Harry Folsom je bil navzoč pri dru-a je kmalu zopet odšel. Pri trojem srečanju v re-stavrantu je pripovedovala Mrs. ! Snyder o nekem prepiru z možem. | Na vse te prve sestanke pa je i povabila Mrs. Snyder. — je rekel (j ray. Neprestano mu je pisarila pisma ter določala kraj in čas. Ob vsaki priliki je baje tndi tožila, kako nesrečna da je m kako rada bi se loeila od svojega moža. Trdil je. da je ljubici prigovarja l.«la naj ne razdere svojega doma in da naj mirno ostane pri svo- Debata glede protistavkarske predloge v angleškem parlamentu je postala mirnejša. — Baldwin bo govorU v zbornicu — Govor F. Spencerja. — Značilen sklep delavskih voditeljev. LONDON, Anglija, 4. maja. — Medklici članov delavske stranke so značili drugi dan debate glede vladne predloge, s katero hočejo preprečiti general ne stavke in regulirati strokovno gibanje. Ker niso | bila motenja tako nasilna kot dan poprej, je bilo mogoče precej dobro zasledovati razpravo, j Celo F. Spencer, ki je bil izgnan iz svoje lastne stranke, ker je pomagal pri pogajanjih za krajevno uravnavo, na prošnjo stavkujočih premogar-jev, je bil deležen pozornosti, ko je včeraj nadaljeval s svojim govorom. Spencer je povedal, kako se je odzval mandatu premogarjev v svojem okraju, da izposluje povra-tek na delo in kako so ga unijski uradniki obsodili brez zaslišanja. Izjavil je, da so postali strokovno unijski sestanki politični klubi, v katerih razpravljajo o vseh stvareh, le ne o materijalnem blagostanju članov, ter dvignil obdolžitev, da so upo- ^ BRESCIA Italija. 4. maja. - rabljali sklade za plačevanje političnih izdatkov. Dvajset tisoe poljskih delavcev je M D ji i ■ vi • x t i a i i sprejelo desetedstotno znižanje . 1N' Koss^ delavski clan iz North Aberdeena, je plae, kot je sporočil včeraj Musso- istotako kritiziral svojo stranko. Rekel je, da sicer nasprotuje predlogi, da pa noče podpirati vsakega prismojenca, ki bi se hotel poslužiti generalne stavke. Trdil je nadalje, da ne odobrava stališča Delavske stranke, ker se mu zdi, da temelji na krutem obrekovanju in na nobeni drugi stvari. Tekom velikega inžinirskega izprtja je prišel baje do prepričanja, da je stavka brutalna in štupidna in Frank Nowakovski, ki je en dan da ne dovede nkamor. poprej streljal na svojo ženo in a .1 11 i 1 ti- i 1 njenega očeta, se je vrnil včeraj1 Arthur Henderson, eden voditeljev Delavske na dom svoje žene, pri eemur ga stranke, je izjavil, da pomenja predloga kaznova- je ubila krogla nekega policista, len in osveteželjan napad na delavsko organizaci- jem možu. Pozneje sta se parkrat k«lt?r° Pilili k narodni stavki le vlada in sestala v Waldorf-Astoria. Dotie-! lastniki premogovnikov, Čeprav se je temu ustavnih noči se pa more le malo spo- ljala. minjati. ker je bil zelo pijan. Nato sta se sestala v drugih hotelih. Delavci "sprejeli" znižanje plač. lini ju generalni tajnik fašistovske stranke, Avgust Rurati. Delovni čas znaša deset ur na dan. Ustreljen od policista. HERKIMER. U. Y., 4. maja. pijanost glavna obramba Grava. VSTAJA PROTI CALLES0VI VLADI Sir Laming Evans, vojni minister, kojega govor ženska je pila le malo. a on vedno je bil večkrat prekinjen, pa je trdil, da ima predlo-dostI/ lz ^ ^e„razvi?n'°^daLt)0 2a le namen oprostiti posameznika industrijalnega tiranstva strokovno linijskega bosa, prav kot je bil pred nedavnim časom oproščen volilnega bosa. Ministrski predsednik Baldwin bo govoril danes glede predloge ter obstaja mnogo špekulacije, če ga bodo istotako prekinjali ministrskega predsed- i Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno že, ako" boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 600 .. .. $ 9.40 Lir ... ... 100 ... ... $ 5.95 Din. . ... 1,000 .. .. $ 18.50 Lir ... ... 200 ... ... $11.60 Din. . ... 2,500 .. .. $ 46.25 Lir ... ... 300 ... ... $17.10 Din. . ... 5,000 .. .. $ 92.00 Lir ... ... 500 ... ... $28.00 Din. . ... 10,000 .. .. $182.00 Lir ... ... 1000 ... ... $55.00 Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazil* po brzojavnem pisma izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za sf reftke $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Phone: CORTLANDT 4687 New York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina zp izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a $35, ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pL smenem dogovora. Poroča se, da je vprizorjena vstaja proti Calleui. Četam v Chihauhui bo poveljeval general Obre-, nika kot druge člane kabineta, gon in sicer proti generalu Caraveo. | Delavska stranka bo razmišljala na svojem pri- hodnjem sestanku o resoluciji, katero je stavilo se WASHINGTON. D. C.. 4. maja V neofieijelnih sporočilih z mehi-ške meje se «rlas.i. da se je završil v Chilmahui vojaški preobrat, ki obeta nadaljnt' težkoče Callesovi vladi v Mehiki. Namigovalo se je tudi o napadu mehiških revoluei-jonarjev na Xogales. Vodstvo zveznih čet je prevzel general Obregon kot namestnik Callesa. Nikakih potrdil glede teh informacij pa ni bilo mogoče dobiti v tukajšnjih ofieijelnih krogih. — Nove razmere, — poročajo prijatelji revoliicijonarjev, — so nastale v Chilmahui, ker je zavrnil predsednika Callesa general Marcel Caraveo, načelnik vojaških operacij v državi, katerega podpirajo trije polki zveznih čet. Caraveo, star vojak in zmeren v politiki, je sedaj praktično diktator cele države, vsled cesar je odredil predsednik Calles tajno mobilizacijo v sosednji državi Coa-huila, obstoječo iz vseh sil, ki so na razpolago v drugih krajih in ssrzrfszrt da naj se dew^ vPf- se izvede presenetilen napad na lamentu vzdrže za šest mesecev pijače m tobaka Caravea. I p0 sprejemu predloge. To naj bo vzgled za njih Tekonx preteklih treh dni se — p^^ ^ gredstvo da se obme pozornost ne kri-se ostri boji v bouori južno od. .v . v j .. obmejnega mesta Nogales in si- VICni Značaj te Odredbe, eer med bataljonom Jaki vstašev in močno kolono zveznih vojakov pršenill in nevažnih tolp, katere generala Manzo, ki je bil baje pri- zaaiedujej0 *veZne čete. siljen poklicati ojačenja. Jaki če- MEXlCO CITY, Merika, 4. mate, dobro uniformirane in oborože- ja _ Nadaijna kazen je zadela ne, imajo baje s seboj številne bel- ^^ ki je napadla Guadalajara- Mexico City vlak pred dvema tednoma, — se glasi v poročilu voj nega tajnika, generala Amara Vstaše, razdeljene v dve skupini po 150 mož, so prehitele zvezne čete pri Los Pastorec in La Culebra. Devet in trideset je bilo ubitih. ii< več kot trideset ranjenih. Čete oso" zajele 129 konj, večje število pušk ce, med katerimi so tehnični častniki. MEXICO CITY, Mehika, 4. ma ja. — Revolucija v Mehiki je o mej ena v glavnem na državi Jalisco in Colima, — je izjavil general Jose Alvarez, načelnik Callesove-ga štaba. Vsled poraza vstašev v Zacate- cas, kjer jih je bilo 29 ubitih, je1 in dosti municije. 2RTVE PREMOGAR-SKE NESREČE organizirana vstaja proti vladi v oni državi praktično končana, — soglasno z generalom Alvarezom. V državi Guanajuato je par raz- General Amaro, ki načelaje kaz-nilni ekspediciji, je dostavil, da so vstaši razpršeni in da se nadaljuje z njih zasledovanjem. FAIRMONT, W. Va., 4. maja. Trupla sedmih nadaljnih žrtev velike premogarske katastrofe pri Everettsville so našli včeraj opoldne Slani reševadnih skupin. S tem je poskočilo Število ugotovljenih mrtvih na 24. Pogreša pa se Se vedno sedemdeset delavcev. Nadaljnje se z reševalnimi poskusi. Po temeljiti preiskavi rova je izjavil Robert Lamble, načelnik rudniškega department a v "West Virginiji, da pač ne obstaja nobeno upanje, da bi našli Se' koga živega. Jl-_ _ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A CorporationJ F ran I; Salcser, president.___Louis Benedik, treasurer. riai ' of business of the corporation and addresses of above officers: h2 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) VABILO n a katero priredi <1 Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanadf) ..........................$6.00 Z d pol h ta ..............................$5.00 Z< i rt h ta ...$1.50 Za New York ga cclo let o...$7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za not leta ................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. ■< Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pravnikov. brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. >H pošiljati po (JI. Denar naj se Money Order. Pri spremembi Kraja naročni-iruo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitrejfe najdemo naslovnika. NARODA", 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. 82 Cortlandt Street. New Telephone: Cortlandt 2876. Parrell, Pa. ( Doma se bo vršilo dne 3. in 4. juli-Delavski položaj v tukajšnji o- ja v Slovenskem Domu. Nazna-koliei je slab, kot se pa euje, bo--nja se vsem članom naše korpora-do tovarne začele delati s polno eije. da se zagotovo pripravite za paro. To je že itak kompanijska te dni. Naznanja se vsem tistim navada, dokler je hladno, po 3 društvom, ki imate zadolžniee v dni. ko pa pritiska vročina po G našem domu. 2 S. N. plačilni dan prazne. Delavci se- p. J. bo imelo svojo zabavo dne daj vidijo lepe obljube, ki so jih 14. maja v Slovenskem Domu. To obetali pred volitvami. V našem > prVa zabava v zadnjih 4 letih, mestu je še sedaj en oglas, ki pra- Pridite vsi. ke.r vam ne bo žal. vi: Ako hočete imeti na plačilni Imeli bomo domačo nniziko, da dan polne koverte. volite ves re- home vsi lahko poskočili. publikanski liket! | Članom Doma se naznanja, da Volili ste. danes so pa koverte ^ Vrše domove seje vsako ne-prazne. Tisoči in tisoči pa sploh deljo, ne več prvo kakor do sedaj, nobene koverte ne dobe, ker je Torej seja se vrši 10. junija. To je URAVNAVA Z NICARAGVO brezposelnost velika. Slovenski Delavski Dom le] »o napreduje. Dne 28. maja bo veselica v korist Doma. Svirala bo lamburica in ste vsi vabljeni. (J lavno zborovanje Slovenskega K4■ t- je bilo zntliije ras<* vse zaniinaujo osredotočeno na • i - - »«■ rrhtraino-aineriško republiko Niearagvo v naj-raj-ein easu uravnan. \'.\\<\ vojni tajnik Stimson je dospel tja kot zastop-t :-edx'dnika Coolirtge-a v namenu, da na lieu mesta : -m>:;<-i položaj ter stori vse, kar je v njegovi moči, da bo-• I■ * n.;-prostva, ki so se pojavila med obema republikama. < .tnprej odpravljena. i . naloga nikakor ni lahka. Zahteva velike previdnosti. iVehivalei eeutraliio-ameriskili republik so namreč ■ vrneekrviii ljudje. Prepiri in spletke so jim tako prirojene, in prepire najrajši rešujejo s pištolo in merejn. Zadnja pororila pravijo, da se je posrečilo Mr. Stinv "lin aranžirati mirovno konferenco, na kateri bo predlo- . i! sledeče predloge: n j er 1 se b<»j no razoroženje; pre takojšnje volitve, dočiin zahteva Diazova stranka, n: j se vrše volitve šele leta 1929. Saeasovi pristaši pravijo, da bi v slučajih rednih in 1 '-lenih volitev I)iaz nikdar ne dobil potrebne večine, s kaiei-o hi si zajamčil predsedniško mesto. S;i!i»in> se domneva. da se Diaz ne more vzdržati brez .>•"-; Združenih držav. Vprašanje bi bilo mogoče reši-i .[»i Miaii>nini potom, namreč tako, da bi se vršile volitve eno lot.> prej kot želi Saeasa. labetaleiV.ahtevajo zato udeležbo v kabinetu, ker se > da In ne dal Diaz tekom svojega predsedniškega ter-mina inozemeem dragocenih koncesij, kar bi bilo v nasprotju z interesi Niearagve. bilo zaključeno lica rtizvijala, tembolj' se je višala tiidi - vrednost hiš in zemljišč. Rojaki, ki so kupili pred vojno v Ridgewooda 1 hiše, jih danes vred preobrnil na železniškem kri V Podbrdu .aprila aretiranih 10 do- žiščn. Iiil j«> brez pomoči, ker sam si ni mogt-1 pomagati, ker ga je l»i!o 1 je kara pritiskala, močno na tir. mačih fantov. Pogovarjali so se z Slišal je že močan ropot bližajo- nekim svcjjm sovrstnikom, ki je čih se t renski h vozov. Pomagati l>il '»ne <1 n i sprejet k milici. Šalili si ni mogel in je molil grevengo. i so se med seboj, povsem nedolžno Na srečo sla dosneli dve kari vsaka od ene strani. Potniki teh kar, vidoč nevarnost, so porabi le svojo moč ter odstranili avto in moža s tira. Pol minute zatem je mimo prižvižgal brzovlak. -Louis Šuštaršič ni nevarno ra-nj« n, deloma razbit avtomobil pri bo zopet popravljen. On pa ima skušnjo, ki je ne bo pozabil vse svoje žive dni. Prihodnjič bo na ostrih ovinkih počasi gonil. mladenišl. > besedičenje, ali novi miličnik je vzel vsako besedo za zlo in šel je na orožniško postajo, ovadit svoje tovariše bog zna radi česa.. Fantje so bili uklon jeni kot razbojniki in odgnali so jih v zapore v Gorici. Na sodišču v Tolminu je bilo zaslišanih več prič. Tam sta bila aretirana še dva fanta in oddana v zapore k ostalim desetim. Tako se je razvila cela politična afera, sledila bo velika razprava in huda obsodba. Naš, čez 25-letni podpredsednik in vodja First National Bank of Porterviile je sprejel novo službo Izganjanje slovenščine iz cerkve, pri "Bank of Italy" v San Francisco z letno plačo $30,000. Bank Fašistični '*I1 popolo di Trieste'' je v velikem tednu za rohnel, da of Italy je tretji največji denar-!se morajo prenehati v cerkvi sv. ni zavod na ameriškem kontinen-j Antona starega v Trstu slovenske tup in Mr. 31. C. Carr bo zanaprej molitve in petje, ki se vršijo tam odgovorna oseba pri tem zavodu, "ostentativno". Ne zahteva tega Nimam ničesar proti italijan-jiz antiklerikalizma, ampak iz či-skim zavodom, rajši pa bi videl, stega verskega napriba. Slovensko tako velikansko podjetje s kakim petje zveni kot žaljenje Trsta. Slovanom na čelu. funkcijo s slovensko molitvijo in petjem so avstrijski ostanki, ki morajo izginili. Tiste slovenske služkinje znajo vse italijansko in ako bi ne hotele več hoditi v cerkev po izgonn sloveščine, ni treba. da bi sc cerkev zmenila za to "Jezik krščanstva je latinski" Ct.i Včeraj je bil uveljavljen prehod jo v fašistični razlagi za Trst: ita dobita dva ilalijanska državljana, eden iz -I u 11 jske Krajine, drujri recimo iz Abrueev. Slednji vpraša: Ali ste vi Tržačan^ Odgovor: Jaz? Seveda sem Trčan < Triest inissi-mo). Torej ste Italijan.' Odgovor. Naravno Italijan: < Italianisimo). lil kako se zovete Tržačan z nasmehom: E! Kraus . .. Italianissi-mo s takim priimkom ! "Popolo" zahteva, da se izpre menijo ali docela prevetle.jp vsi slovanski in nemški priimki. Velika ne volja pretresa redakcijo fašističnega "Popola", ker mora* Mlad fant je prijokal iz šole. Sreča ga dobrosrčna stara go-in ga vprašal: — Kaj ti je. fant! Kaj ti kali tvoje mlade dneve? — Influenza in rhenmatismus — je odvrnil fant. — Ni mogoče, — se je začudila. Tako mlad. pa da bi imel influen-eo in revmatizem.' — nimam ne tega in ne onega. — Toda zapisati nisem znal teh dveh besed, pa me je učiteljica zaprla. Časopisje poroča, da je nastal v republikanski stranki države New York u popr.Icii sporazum. Po dol-otrajnem prerekanju so se končno suhači in mokrači pobotali. * Časopisje ne omenja, s čim so zn- lili to svoje prijateljstvo. * Mussolini je na svoji farmi za-sejal pšenico, in kot pravijo poročila, mu bo dobro obrodila. Vse. kar Mussolini zaseje, obrodi. * naprimer seje, bo vihar. -V- Ali ksander Kerenski, svoječas-ni voditelj ruskega naroda, je bil že dvakrat javno oklofidan, odkar se mudi v Ameriki in predava po ameriških mestih. Enkrat jo je skupil v New Yor-ku. enkrat pa v Chicagu. Noben Rus nima toliko nasprotnikov kot jih ima Kerenski. Rusi so namreč razdeljeni v dva dela, v boljševike in coriste. Kerenski je sredi med obema. Veter, ki ga rodil strahovit Niti o«! prve niti od druge stra- v svojih člankih o zakonu za po-|ni ne sme in ne more pričakovati pravo priimkov navajati resnk-o. kakih nežnejših simpatij kot je da nosi 90 odst. tržaških Italijanov klofuta, "tuje "priimke". Nadaljni milijoni za * Prijateljstvo med Združenimi ,državami in zavezniki se je zače-|lo krhati. \Tzrok teqra je najnovej-kajzerja» zavozn»^'CJl politika na Daljnem [vzhodu. No, Združene države ne bodo . i vel iko izgubile, če bodo izgubile zavezniško prijateljstvo. Poročevalec. Dovoljena prodaja alkohola na Norveškem. 1 - OSLO, Norveška, 4. maja. — od prohibicije na Norveškem kjlijanski) prodajanju opojnih pijač v steklenicah. Tekom dopoldneva so hoče Diaz in eno leto pozneJe^or-praTlahko pfoaajo"'^VdVataatno .trinajst pr°a;,ji,.leu in vdm ljudje so pctrpežljivo čakali, ali trikratno ceno kot so dal^ zanje. Zanimanje za nakup dograjenih hiš je v zadnjem času precej poleglo, ker so hiše precej drage. Preostaja jim pa kljub temu še 33 let je služboval v čistilnici riža pri fsv. Roboti v Trstu delovodja Pran Profesor Wheeler umrl na Dunaju. dokler se ni pričela prodaja. Naj- Olavič. Pred kratkim pa mu je večje je bilo povpraševanje po ko- bila služba nenadoma odpovedn-njaku in žganju, a manjše po vi- na. Dobil pa je takoj enako menu. Edina omejitev se tiče starosti s-to v Hreslavi. v -Nt j eno sredstvo, kako razmeroma po- I >.a'a odločno taji, da namerava dati inozemeem kakejeeni priti do svojega doma — ku-i je. ('v lega res ne namerava, potem nima nobe-P^1 f^mljišče in si postaviti hišo vzroka protiviti se vključen ju liberalnih članov v ka- i1 It! 1 K*e Vi »ati je, 'ojno. | ali manj razočarani, i na staro domovino jej Rojaki, ki so bili vajeni ameri-ledtega bledeti, po skle- škega življenskega standarda, se nirja se je pa zopet oži-'nikakor niso mogli uživeti v sta- 'rokrajske razmere. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati yloge od $1.— naprej« Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ■mčiji, kamor je te dni odptoval. Glavič je znan narodnjak in poštenjak. "Trieste italianissima'. Veliki fašisti okoli "Popoln di Trieste" se bi jejo po glavi pri misli, koliko "tn j ili priimkov" je v Trstu. Pišejo, kako da se inozem-ci čudijo, ko vidijo na napisih tqliko neitalijanskih priimkov. Treba le malega sprehoda po Kor-zu X. E. IIT. in gledati na priimke trgovcev. Alarmantno je to. Pa se LONDON. Kot se glasi Dunaja, je umrl tam nof-i lačil bodo vrnilii t- • , i • i * -m . , J. Ko je preejtal rojak to poročilo, prejšnjemu kajzeriu še posestva. - T1-, T1 , . . 1 ,je zadovoljno vzklikni]: — Pa ffa gradove in umetniške zaklade. „ . - .... .. dajmo, no! Kar je prohibicija vzela. bodo znanstveniki nadomestili. P;l se l)o vse tako lepo zglilialo. * Pred kratkim je Časopisje poročalo. da sta bila predstavljena sodišču dva Indijanca, ki sla bila pripravljata z;i kolesarsko tekmo. Xa valjarjih, ki avtomatično zaznamujejo ras in brzino, dirjata z velikansko naglico — toda ne prideta nikamor. je za njenim pogrebom, a ko se je vrnil s pokopališča. se ga je lotila taka melanholija, da um ni bilo \it obstanka v življenju. le. ki se je njegova ekseelenea domislila. tt os pod minister se je na? mrce dotlej podpisoval s polnim krstnim imenom "Xeville". Sedaj is^ti® Sklenil je. da gre prostovoljno! pa je sklenil napraviti konec tej v smrl in si je nabavil močno do-1 pot ratnost i in bo poslej signirali zo vemnala. Zvečer ki ' zgol j z inicijalko X'. veeer KO je lege! k počitku, jej 'Tihdi to je prihranek", je ute-p. vžil strup in položil na iio«'-iio| moljeval svoj korak novinarjem, omarico listek z napisom: "Draga j <£ i,.,,, namreč prištetimi i "Slnž-rnati. zdaj grem za teboj!!" Leg >1. he,,;,,, novinam" i vsem tiskovi-je ter zaprl oči za vedno. j nam. kjer se blesti moj pod pod- Drugo jutro so ga našli v po- pis. posest črk". stelji mrtvega. Vest o njegovi smr-j - ti je izzvala v Xapolju in Sirom južne Italije globoko žalost. Po- SMRT GASTONA LEROUXA. kojnik je bil literaren sot rudnik I - mnogih vplivnih italijanskih dnev-! Xa veliko soboto je umrl v Xici nikov ter je zidal svojčas original-! sloviti francoski pisatelj lahnega ne. mizautropskega duha polne.pe-j kriminalnega čtiva in napetih smi /. naslovom "Poezije". J fVljtonov — Gaston Leroux. P»il je MENIT MILLE«, WASH. O C Kakor pesniki povečini, je bil fiaetsi nepraktičen človek. Obup nad usodo življenja ga je pri ved« 1 na samomorilno misel, ki ga je končala v najbolj zrelih letih. zelo plodovit pisec iti je bil pri j publiki splošno priljubljen. Xje- j gov i romani so izhajali v pariškem j "Journalu". "Matinu". "Oeuvru". Avtomobilskih tekem v Floridi se bo udeležil tudi major Sea-grave. ki upa pobiti s svojim novim avtomobilom Ase dosedanje rekorde. Dvojni*inotor v njegovem avtomobilu proizvaja tisoč. konjskih sil ter zamore voziti z naglico 1200 milj na uro. - , , t , . . . • Gospod Madei vragu m je bd pes slepca. j sedaj m govora ... Rečem vam. da -pn _ ^ Od jutra do večera, v vetru in mora tega biti konec! Spor med Madejevima in slep-'da sva midva gospod in gospa .' Vi eem na ulici je nastal radi Ka- torej viditef" storja. | — Trideset in sedem let je pre- Kastor je bil črn. mršast pes z šlo. odkar sem izgubil vid. toda liil je mrtev, grtlimi zelenimi očmi. podoben sluha nisem izgubil ... Toda o tem r. , o ostane prepla-i ZadosTi! stor tulitiT ^""'v11 PriiIneKa-! dežju. v solneu in snegu sta pre-'Ti nepridiprav! Bodi miren! j '' W> ,uu ine- bila pes in slepec dneve na ogulje-l Surovo potegne za vrv. | ~ ^ Vzame,ua s seboj / je nih kamenitih stopnicah vdolbe-| Kastor, ki je ravno glodal kost. za5oPetil1 >" nato iztegne roko. daj nih vrat neke stare kapele. Slepec toliko da se ni zadušil. Toda kost z-rf,bl Kastorja za vrat. j«- sedel vse leto v kučmi in raatr-Jmu je izpadla iz grla, ko ga je sle-j Pes se naježi, njegove zelene obleki; včasih je zaigral v pec udaril z nogo v glavo. oči se zasvetijo, plane "po .Made je- i Gospa Made jeva plane pokonci: vi rok in mu zasadi z vso silo v' gani oblaki; včasih je zaigral svoj klarinet, običajno pa je molčal kakor kamenje, na katerem je sedel. Xa prxili je imel tablico, na ka- "To jete V je sramota! Zakaj ga bi-'roko svoje zobe. Zato. ker mi je odvraten... teri je bilo nekaj napisano, kar je Tn vi ste mi odvratni! Xe pustim, dež že davno izpral. pred njim T»a da mu še dajete za žreti! Odkar je ležala lesena skleda. V katero'ste ga pričeli pitati, je postal len je spustil kak mimoidoči denar.!in neposlušen ... Kastor je sedel poleg skledice z| "Pa on je crkaval od gladu. Sa-vrvieo okoli vrat. pazil na skledojma kost in koža ga je hiUi.Ogab- RAZPOROKA ZAKONA Z ZAPREKAMI toda nikdar ni gnil. lajal, niti se d vi- S drugod. I 'dejstvo val pa se jo J dovršen in se bo prieol predvajati i tudi 1 cot zurnalist. j Perlinu te dni. j Med najbolj znanimi njegovimi! Za drugi del trilogije je dolo- ____; romani naj omenimo: "Fantom pa-jr-en naslov "Narod v stiski". Tu Neville Chamberlain je minister I 0p°re" ^'^o nanizani prizori iz pomorske- MINISTRSKA ŠTEDNJA. zdravja v sedanji angleški vladi. O priliki pripravljanja prora-čnna je kakor njegovi kolegi tudi on dobil nalog, da reducira izdatke svojega resorfa. Minister je šel žnrno na posel in je v resnici na Lina Cavalieri be", ciklus "Rouletabille '('heri-jpra življenja, življenje na fronti in dame v črnem"' v zaledju. Tretji del filma se bo imenoval Nekatera njegova dela so tudi j"rso*la narotl;l" in bo prikazoval ufilmljena; od teh je naši javnosti j zaključno farzo vojne ter polom Ribi". "Parfum itd. poznan le "Fantom". SARAJEVSKI ATENTAT FILMU. Nemčije. Nemci naglasa jo. da bo film na moč objektiven in da bo izdelan natančno v skladu z godovinskimi • dejstvi, kakor jih hranijo arhivi nemškega zunanjega ministrstva. MMDW4M k UHHRWOOD. •>. »- mednarodna lepotica^ ter operna pevka, ki je pred kratkim otvo rila v Parizu heaiitv parlor. "Londonske "Times" javljajo iz | Berlina, daje ondotna fil mska i00'000 frankov odškodmne radi -[družba "rta" začela snimati pri-j fotografije. ^ j zore za prvi del vojne trilogije, j Francoski listi pišejo obširno o | Film se pripravlja na podlagi aferi plesalko Spinelli. Gospodična gradiva, ki se je našlo v nemških ^ J> dala fotografirati v | državnih arhivih. To jamči za ne-(Ev5nem ^tiumi. To njeno sliko j potvorjenost vseh potrebnih po--'4* P^M« njena prijateljica D'Ora jdatkov, na katerih je režiser zgra-jbrPZ vednosti dunajski gle- .lil svoje delo. dališki reviji "Die P.iihne". ki jo ; je reproducirala. Vsled tega je j Prvi del filma bo prikazoval] Vložila plesalka zoper svojo pri-tekmovanje evropskih držav v jnteljieo tožbo na plačilo odškod-bonževanj.1. Sarajevski atentat, nine 100.000 frankov. Svoj tožbe-ima v filmu posebno važno vlogo.|ni ^htevek utemeljuje plesalka s V nadaljnem je prikazana mobili-_ t,.(litvi^ ,la je llotol;1 priroditi baš zaeija. ,>rvi spopadi na zapadu in Rcunaju plesni večer, kar vzhodu in drugo. Posneti so tudi! j; j,. sednj nemogoče, ker je izgu prizori iz bitke pri Tannenbergn, bile v.ied'slike v "P.iihne" ves re-na Marni in drugod. Ta del je že 'mo 5n svoj dobri glas... Made jeva sta bila bivša trafikanta. Živela sta zadovoljno s svojimi skromnimi dohodki in stanovala v ulici Monge. od koder sta rada odhajala v botanični vrt. kit je bil v bližini. Ko sta se nekoč počet kom ok-| tobra sprehajala, sta zapazila Kast orja in njegovega slepca, kako sedita nepremično na kamenitih stopnicah. Tn sta se vstavila, — Tzprledata kakor slika, reče gospa Madejeva. ki se je pred tridesetimi leti. ko je bila še gospodična. učila slikati. — Poglej, te prosim, kako dela peš z nosom in gobcem! odgovori gospod Madcn. Smešna žival. Xato se zamisli in spusti v skle-dieo deset santimov. V znak hvaležnosti prične svirati slepec na klarinet neko žalostno melodijo dočim prične Kastor, ki ni ma ral dosti za muziko. mahati z re pom. lajajoč tiho pri sebi po svoji navadi. Madejeva sta nadaljevala pot in imela pripraven predmet, za razgovor in drugi dan sta prišla zo pet. — Tudi včeraj sva vam dala milost in jo. dober človek, reče gospod in spusti v skledieo deset santi m o v, medtem ko je gospa Madejeva gladila Kastorja. — Kako je ime vašemu psu? — vpraša ona. "Kastor!" zamrmra slepec. — Glej ... Po zakaj? "Zato. ker mu je tako ime". On zmigne z rameni. Kaj ga sprašujejo ti ljudje? Toda vseeno. iz hvaležnosti vzame klarinet, da bi jim zaigral. 1 .Nesrečna zakonska dvojica Du-I mitru in Elena Baca v Duštani; fblizu Srnaja) v Romuniji je nvi-' del«;.da nista druga za druirega. Zato sta sklenila, da ideta nara-! zen. /ena je prodala vse svojci stv ari ter odšla v bližnje selo ('am- pino. dočim jv ostal mož v Ruštei- ni. Tako sta čakala na obravnavo! o tožbi na razporoko. Medtem pa' sc je mož premislil. Spomnil se je lepih tiric. ki jih je preživel prej- ... -mw . ,, . , . šuja leta s svojo ženo. To ga ie na- prosil !... Kaj me nadlegujete I p0tg0 fla no je tako mučiti žival I — Pa kaj! Ali mislite vi, da jaz uživam? Tudi jaz trpiiu in gladu-jem! Xaj trpi še on! Od silnega zrenja se je razbolel. X'a vse strani izmetava. Tega mora biti konec... Pustite naju na miru! Zginite brez sledu! _ ( "Vi ste nesramen!" vzklikne Made j. "Kaj je to zahvala za najino dobroto?" — Jaz nisem od vaju ničesar - Ali me hočete prisiliti, da zapu- jo je obiskal ter prosil. na se vrne k njemu. Gospod Madej dvigne roko, da bi udaril, toda žena ga zadrži. — Vi ste divjak, jaz bom obvestil policijo. Jezna sta odšla Madejeva in ot. tedaj je nastala vojna, tiha vojna polna prevar in intrig, v katerih sta ona uživala. Razume se, d nista ničesar več dala slepcu, toka kljub njegovi pažnji sta ne prest a no pitala psa. Sedaj sta mu nosila toliko mesa, da bi se ga mogli najesti tri psi. Metala "sta mu ga iz daljave in včasih so kosi prileteli slepe v o-braz. Včasih pa sta se tiho priplazila k zidu in pitala psa tik pred nosom njegovega gospodarja. Požrešni Kastor. boječ se. da ne bo tepen. je jedel kolikor mogoče tiho. Toda slepec je zelo pogosto slišal njegovo hlastanje in tedaj so padale psovke in udarci kakor dež. Slepec je živel vedno na prpži in niti trenutka ni imel več miru. Madejeva se pogledate skoraj j Vsak dan je bil bolj j.ezen in.huj-jezno. Kakšen berač je to! Človek šal je kolikor je postajal debel. stim to mesto, kjer sem že osem najst let ? Prokleti! | Toda žena ni hotela o tem ni- V svoji jezi zopet udari Kastor- česar slišati, ( im bolj se je bližal jo z nojro po glavi. Ta pa si ne u- *lan razprave, tembolj je bil mož pa, da bi dal glasu od sebe, tem- nesrečen. Končno mu je šinila v več samo zamiži. ,glavo originalna rešilna misel. Na "Divjak!" j predvečer obravnave je izvedel. kdaj se odpelje njegova žena Bolečine v križu so morda brezpomembne, toda če ne odnehajo, če se čutite slabega, če imate glavobol, neprebavo, nespečnost — pazite! Zamuda je nevarna v slučaju bolezni na ledicah ali mehurju. Kar 'fsmatrate danes za malenkosti bo mor-•»f NAJBOLJŠI VESLAČ NA SVETU DOMAČA ZDRAVILA V »a logi imam Jedilne ditaiT«, Kiajpovo Ječmenovo kavo ln Im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgT. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, t katerem je nnkratko popisana vsaka rastlina za kaj 36 Talil. V ceniku bodete na Sil Be mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772. City Hall tU. New York, N. Y. * l.iitJli.111. je major Gooosell. Na sliki ga vidite z njegovim čolnom, ki je te-žr.k samo osemnajst funtov. Enkrat uporabljana. Vedno uporabljana. 'OLD HONESTY SOAP1 Varstvena znamka "Y KOSIH. LFSKAIT, PRAŠKIH in TOALETNA MILA" Izdetaje P. L. FALCK & COMPANY Old Honesty Street, North Side, Pittsburgh, Pa. Milo. ki se prodaja naravnost ix tovarne odjemalcu. Phone Cedar 0218 mu daje milostinjo, on pa je ne-uljuden! Toda Kastor, ki je mahal z repom, ju pripravi na smeh. Drugi dan mu prinese gospod Madej sladkorja in mesa. Kastor postane zmešan in hoče vstati. — Sedi. Slepec potegne za vrv in ne zahvaljujoč se za dar, ki je padel v skledieo, prične mrmrati neke besede, ki so bile vse preje kot prijazne. Naslednjih petnajst dni sta prihajala Madejeva redno. Tudi če naprej sta dajalci slepcu milostinjo. toda samo po pet santimov. To je bilo za tako neuTjudno bitje čisto zadosti! Sicer pa ona nista prihajala radi .slepca, temveč zaradi Kastorja. Vzljubila sta tega psa. Govorila sta o njem kakor o rodnem prija-j Nekega decemberskega dne sta Madejeva kolebala ali naj gresta na ulico ali ne, ker je padal sneg vse jutro. — Nit i on ne bo na svojem me: stu. reče gospa Madejeva. ki je bila zelo zmrznjena. "Nič ni to! Samo malo snega . . Treba, da greva. Kastor ostane drugače lačen .. Zavila sta nekoliko kosov mesa in kolača in odšla po opolzkem trotoarju. Na kamenitih stopnicah je sedel slepec zavit v nekake cunje in pred njim v snegu je čepel tresoč se od mraza, Kastor. Skle-dica se je počasi polnila s snegom. Madejeva nista od onega prepira nikdar več govorila s slepcem! Toda sedaj je bilo preveč! i *. ■ "To je sramota! zavpije gospod Madej. pristopajoč odločno. Vi sta se mu veselo Rte oviti v sto vas Pes Pa cr" kava od zime!... Naznanil vas bom policiji! Ali ste razumeli?... •Taz tega ne trpim!... telju in vedno približala. Kastor, katerega so pitali s hrano, je bil presrečen. Slepec se je pretvarjal, da ne ve, kaj se dela, toda v njem je kuhalo. Nekega dne. ko je Kastor hlastno požiral hrano, ki so mu jo prinesli, se ni mogel več premagati. — Oprostite * gospod in gospa. toda tega mora biti konee___ "Gospod in gospa?" ga prekine Madej. "Ampak odkod ▼i' znate, KNJIGO KAKO SE POSTANE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi Stane Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Ooptlaadt St., New- York šiljajte «lennrj:i v mili. Pisma niso hitrejša jih zamorejo prevažali vlaki. Vaša žena in otro«-i ali vaša mati 'loma i>otrel»uje takoj denar. Ko >te iilaeani na plačilni tlan. pojdite v bli/.iiji Western 1'nioii Telegraph m-a«I ter jMišljin- denar po l>r-zojavu. Eno uro zatem, ko -te pineal! svoj denar v Western I'liion Telegraph uradu. hoi izplačan denar vaši družini. Western I'nion Telegraph u-rad je v vaši lili/.ini. Naši uradniki s(» p<.si-Iimo iz ve/, liani, da vam il.-ijo Idtro in ujudno ]n>strežlm. 1'otom naše ("aide Money Order Servi«-e lahko jiošljete denar kamorkoli v svo. jo domovino. Izplneil:i s<- iz-vrš»« v .lennrjtl flotiene ilržiivr s»'i pa v ameriškili dolarjih. THE WESTERN UXIOV TELEGRAPH COMPANY povšeri. temvee jo je tembolj raz-ljntil. tako Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM "ILE DE FRANCE" se vrši 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET. : : YORK. N. Y. \m J L u MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA, Za Glas Naroda priredil O. P. Najstarejša Indijanka. 4:$ (Nadaljevanje.) Naenkrat pa mu je preMinilo prsi kot zbodljaj z nožem. — Zn-jrlednl je oba brata. — Sred i dvorane sta »Jala. ponosna in žareča ter zrla /. uiagoslavnint smehljajem po" vrsti belo-obleeenih deklic. — Tako. — >e«laj sta mi zapadhi, — j»* zamrmraJ /. jriobokini vzdihom. Čutil je, da ne more biti zanj nobenega "nazaj". Nato pa se je >kril v tih kotiček, odkoder je mogel zasledovati z očmi svoji žrtvi. Itlesk luči je žarel kot solnce. godba je šumela v akordih njegovih ušes. h ui je >Jišal, kajti v>i njegovi čuti so izginili v divji, krvavi strasti. Ko je zrl v ljudsko množico, je čul za seboj pogovor dveh starejših moških : — Ali boš šel jutri na pogreb? — Da. to bo velika reč. Pri tem ne smo človeka manjkati. — Ali je bila dolgo bolna ? — Zelo dolgo. Naš stari doktor jo je zdravil že pred leti. Nato se je napotila s svojo hčerko proti jugu ler je po svojem po vrat ku ne vem kako dolgo še vztrajala*. . . Prisluškoval je. — Temna slutnja je pričela vstajati v njem... Smrečje, smrečje! (ilas pa je nadaljeval: — Povej mi: —- Hčerka mora biti že dolgo v godni starosti. Alij se še vedno ui zaročila? — Znana je radi korbic, katere deli. — je rekel drugi glas. — Nekateri pravi jo, da je delala to raditega. da ne zapusti svoje boleč matere, a drnjri. da radi tajne ljubezni, katero goji do svojega sorodnika. one«»a Leona Ileilerja. katerega gotovo poznaš. A. ta. — je rekel drugi g!a<. — Prejšnji teden je izgubil pri igri HH) mark. pri oderuhih liči globoko in vzdržuje si celo ljubico. Tak vesel dečko je zopet zmožen ujeti kako zlato ribico. Pavel je imel negotov občutek kot da se mora vreči na tla ter zariti svoj obraz v prah... Rdeča megla je valovala preti njegovimi oemi . . . Torej, prestala je, ta bleda, prijazna gospa, ki je kot dobri angelj čtivabi na«l domačijo, na kateri je viselo njegovo srce. odkar je živelo. No, sedaj je mrtva in prosta je pot za pogibelj in zločin! Ill Elsbet .' Kako zelo s«. j<> tresla pred to strašno uro, kako zelo i je prisegal, da bo v njeni bližini! In mesto tega preži tukaj kot roparska žival, s krvavimi mislimi v duši. on, edini, kateremu se je neko«' zaupala nje čista duša ... JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jed nota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja In sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. Čitajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za nogo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier, Ely, Mian. KUUIT.KIUlll. WASH. D. C, je Therese Benewah, članica Coeur d'Alenc indijanskega plemena. Stara je dosti nad str ler. BETHLEN JE POTOLAŽEN ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU KAKO NASTAN EJ0 POVODNJI? stanje parvuko« - Stripping nik pravi, da je Musso- , . . .. . . . ' da se povoden j prepreči, lini zopet uvel javil 'čast Sedanja povodenj je začela Največja povodenj v zgodovini skrajnem delu reke Mississippi re- --j reke Mississippi sedaj razsaja.! ši pred povod njo, so vojaški inži- Madžarski min. predsed- Prikovali SO jo že pred osmimi I nirji presekali nasip ali merski meseci, ko se nič ni dalo storiti,'jez, da se deroče vodovje izlije v {jezero Jiorgue, ki je direktno spo-l že jeno z morjem. * Madžarske *. - Vzdra-1 kasno v avgrustu lanskega leta, ko' Kavno pred mestom New Or- doščen vspričo P0g0d-'R" nastol>jl;5 deževja, ki SO leans blizu jezera Borgne reka be. j natekla vodovja enega ali dveh Mississippi na pravi ja oster ovinek J rek v Kansasu in Oklahomi. lin ta ne bi mojrel vzdržati pritisk BUDIMPEŠTA. Madžarska. 3.! V oktobru je bila povodenj rek vodovja. Da so poplava mesta maja. — Madžarski ministrski' Arkansas in Neosho, ki je povzro-j prepreči, je bilo treba presekati predsednik Bethlen je govoril vče- '"ila škodo kakih 44) milijonov do- tamosnji nasip ob reki, da se tako, raj pred konferenco vladne stran- larjev Lani v jeseni je zastopnik zniža silni pritisk vodovja deroče-! ke o italijansko-madžarski po*rod- federalnega vremenskega urada ga dol po Mississippi ju. S tem re-'( bi. o Mussolini ju in o drugih itaji-.v"lel kepe blata lepeče na steblih ka dobi dva iztoka, enega v jeze-janskih stvareh z navdušenjem in j koruze, deset čevljev visokih. da-( ro in drugega po navadni strugi S. maja: Cleveland. Cherbourg. Ham bur®. 1. maja: Berlin. Cherbourg. Bremen. T. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Prea. Wilson. Trtt. SKUPNI IZLET 11. maja: Aquitania, Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Mtienchen, Cherbourg, Bremen. 14. maja: Paris, Havr«. SKUPKI IZLET 17. maja: Berengarla; Cherbourg; Columbus,' Cherbourg, Bremen. 18. maja: George Washington, Cherbourg Bremen. 19. maja: Westphalia. Hamburg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg; France, Havre; Uerfll'nger, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Trst; Reliant*, Cherbourg, Hamburg. 26. maja: Mauretania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, iirtmen. 2*. maja: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg 28. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bre men, Cherbourg. 31. maja: Aquitania, Cherbourg; Thurlngla. Hamburg. 4. junija: Paris Havre. 23. junija: Pres. Wilson. Trst. SKUI'XI IZLK7 2. julija: lie 09 France, Havie. — SKUPN) IZLET 5. avgusta: PVe.sio-lui»». Cherbourg, Hamburg. 8. junija: B«r» ngaria. Cherbourg. 9. junija: Deutschland, Cherbourg. Ilambuig. 10. junija: Columbus, Cherbourg. Bremen. 11. junija: Leviathan. Clu-rbotifST: France, — Havre; Homeric, Cherbourg. 15. junija: Mauritania. Cht-ibourg. Ceo. Washington, Cherbourg, Bremen. 16. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen, Cherbourg, Bremen; <>-lympic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitania, Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen. 23. junija: Wilson, Tr>it (Skupni izb-t); Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 2S Junija: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 29. junija: Berengarla, Cherbourg; Pres. It<*>-scveJt, Cherbourg, Bremen. 30. junija: WeatphiUia, Hamburg. 2. Julija: Leviathan, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; lie i'0e sredi prerije. Potem je do izliva v mehikanski zaliv, kij« najtesnejše vezi med obema naro- fb'/.evanje prešlo na vzhod čez dr- nekoliko milj daleč od New Or loki or bo ostal m-i mo."-i I žave Missouri, Illinois, Ohio. Ten-|leansa. idOllUl. <1 pn moei sedanji režim. |nesse. (iovor Betlilr-na je izzval pogo>t! Poro,je Kentucky in Cumberland In vse to so je zgodilo v j aplavz pri njegovih pristaših, JriiIetnem r*asn- ko I SO vstali ter nazdravljali, da jelmailJ VOt]o v rcki vrnil dogovor Madžarski nekaj dostojanstva, če n^ ozemlja, katero je izgubila vsi cd Trianonske pogodbe. — Xikdo nima verjela interesa njenih pritokih. »streslo prt je. — i 'u kaj z; i to? Tnlny.ii <>v ima dosti, — predvsem onega veselega. L»*ona. katei ini ima l»a,jc "tajne ljubezenske stik«'". — naj ta razvije svoje umetnosti. Naglas in porogljivo st- j<* zasmejal in potem ko si je pojasnil, da um Erdmana ne moreta- it j iti. če ju bo ča-kal ob poti, je zapustil dvorano. Ko se je odpeljal v tišino zimske noči, osvetljene od lune. je kot Madžarska pri močni italijan-postalo tudi a njegovi dur* ti.še in končno je pričel brit ko jokati, j ski straži ob Adiži in Sredozera- — Le cmeri so, stara baba, le emeri se. — je rekel ter najrnal skem morju. — je rekel liethlen. ■ Iiitiem konja, da so krajrnljt'-ki irlasneje zvonili. To žvenketanjc mu j— drujri strani ]>a ima Italija ,jr donelo v nšesili kot nadrobno zvonenje vsega "dobrega. interes, da živi morna Madžarska, V gozdu, kjer se je odcepila stranska pot proti IjOtkeimu. se v dolini Donave. Pogodba v Rimu j.-U stavil, privezal konja k ilreves« ter odvezal kragnljeke, da bi približale gozdnemu robu in v saneh sta sedela dva v kožuhe zavita Človeka . . . bila sta ona. — Ah. kako doljio je trajalo to! Sani *»o vozile počasi, korak za korakom. Zvončki so žvenk-Ijali leno in vajeti pri konjih so visele navzdol. Brata sta smrčala. — bila sta mu izročena brez obrambe. Hitro je skočil kvišku, prijel konja ter snel vrvi. Sani so obstale — a brata sta mirno smrčala naprej. Postavil se je pred oba ter zrl nanju. Roka. ki je držala pištolo. se je močno tresla. — Kaj naj storim ž njima? — je mrmral. — V spanju ju vendar ne morem umr-riti. — Pijana morata 1 udi biti. kajti drugače bi se davno predramila. — Xnjboljše je. če ju spustim naprej ter čakam na drugo priliko. Ko je hotel zopet za preči konja, nui je Sinilo skozi glavo, da je prisegel svoji materi, da ju bo ubil. — Saj sem vedel, da sem beden bojazljivec, — si je mislil.__in da ne bom imel nikdar poguma za kaj takega. — Niti za morijo-nisem dosti dober. — Sedaj pa bom storil, — je zamrmral. stopil dva koraka nazaj ter pomeril ostro na prsa starejšega brat, a petelin se ni hotel sprožiti. — Ce bom pač sioril? — si je mislil, ko je vztrajal nekaj časa v •ej poziciji. — Xaio , a si je pričel izslikavati. kaj se bo zgodilo, ko bosta ležala oba mrtva pred njim. — Ah bom ustrelil nato samega sebe ter pustil očeta in sestri a bedi. ali f»a se ne ustrelim, ter se izročim sodišču, nakar bo beda doma prav tako velika — Pdaznost, je na vsak način. — je rekel ob! zaključku svojih razmišljanj, — a storil bom vendar... f Xato pa je zapazil pod kožuhom starejšega brata na prsih različne rede. katere pripenjajo pri plesih dame svojim plesalcem. — Torej od drugih se imstita krasiti. — si je mislil, — in sestri sedita med tem v bedi, Tn tedaj je pričelo vreti v njem in čutil je, da bo vemlar storil tonične ljubezni, temveč pripomoček za dva močna naroda, ki imata željo, da živita. Madžarska je doživela ponižanje po pogodbi v Trianonu. "Velik, zmagovit" narod. Italija .pa je vrnil Madžarski čast. — Zahvaljujemo se italijanskemu narodu in njegovim voditeljem. posebno Musscliniju, ki so spoznali ob pravem času vrednost madžarskega naroda. Bojevite lastnosti madžarskega naroda so imele za posledieo prijateljstvo italijanskega naroda. Glede Jugoslavije je napravil Rethlen le par splošnih pripomb, ko je omenil potrebo pogajanj z Beogradom glede nekaterih vprašanj. Ob zaključku nagovora so nazdravljali razni Lajoši in Janoši Bethlenu in Mussolini ju. Poročila o pretečih povodnjih so bržkone najtančnejša proroko-; vanja. ki jih izdaje federalni vre-J menski urad. In svarila se izda jejo toliko časa vnaprej, da je mo-! goČe ukreniti potrebno v sili. Svarila vremenskega urada ima-! ,io velikanski pomen za prizadete Vremenski urad je tedaj znal. da. ako bo v nastopni zimi in spomladi veliko dežja čez normalo. je ... , . , , prebivalce, ki se po niih nemudo velika povodenj nei70gibna. Alij . , . _ nihče ne more uganiti vnaprej količino dežja in zato niti vremen- ski urad ni mogel prorokovati veličino sedanje povodnji. Poplave nastanejo v Mississippijn. kadarkoli je nenavadno veliko deževja v spomladi. ma ravnajo, dasi morda splošno| občinstvo o njih veliko ne izve. dokler ni zares prišlo do povodnji. Inženirji in nadzorni sveti, ki se brigajo za nasipe ali jezove ob poree.pl rek; organizirajo takoj svoje delavce in spravljajo vse potrebne priprave na lice mesta. Xasipi se kajti pokrajina ob veliki reki i"|učvršČajo in prebivalstvo se opo-njenih pritokih je jako plana in zaraj na pretečo nevarnost. Ali v ne ■ deževnice kot se to godi porečju dolnjega Mississippija gozdnih pokrajinah. prehiva mnogo tisoč črnih farmar- v fro rat o Raz vseh strani se deževnica prili- jeY ;n delavcev s svojimi druži- va v reke. ki pritakajo v Mississippi in dosledno kmalu napolnijo veliko reko z deročim vodovjem, ki ga umetni nasipi ali "levees" (kot jih tam imenujejo) ne morejo več ustavljati, (."im voda udere skozi nasip ali presega višino nasipa, poplavi vso okolieo, ki leži le par čevljev visoko nad normalno površino reke. Kasno v decembru je veliko deževja v državah Tennessee In Kentucky. Na to se je poročalo, da nami, ljudje, ki dostikrat obtičijo v svojih hišah in rajši splezajo na. strehe sredi poplave, mesto da bi utekli, ko so posvarjeni. Dokler bodo' ljudje poskušali držati vodovje Missssippija in njegovih pritočnih rek znotraj ozkih mej. do tedaj bodo morali obračati stalno pozornost na nevarnost povodnji. V minulih dobah se je reka sama brigala za to po svoje iii si napravila obsežna od-točišča. Človek pa je zgradil čez j de zevanje še bolj razširilo čez de-ADVERTISE in GLAS NARODA |želo. Tekem marca je vsak pritok -j Mississippija — od Des Moines. bil je reka Cumberland presegla vse 2000 milj nasipov, da napelje tok rekorde in da voda reke Tennessee! vodovja znotraj struge, in zares je bila jako visoka. Ti dve reki se dobro držijo. Ali ako se voda cedi zlivata v reko Ohio, ki pritaka v skozi malo luknjo v nasipu, raz-Mississippi. J poka lahko postane večja in več- Veliko deževja so natekla reko. ja in deroča s t Ki j a se izlije v pla-Oliio že v januarju in potem se je!njavo onkraj nasipa, kakor se je to zgodilo v sloviti povodnji pri wom covtmo phw .to covcuej Pta.o — SEST DNI PREKO OCEANA Nalkrajšn in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parntklh: PARIS — 14. maja; 4. junija FRANCE — 21. maja; 11. junija MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York KJE JE moj brat ANTON SKD-; LA1\ Pred dvema letoma je bil nekje v Penna. Jaz sem došel iz' starega kraja Iti sem brez denarja. Ce mi more, naj mi pomaga telegrafično. Frank Sed-) lar, 451 St. Johns Ave., Winni-1 peg, Man, Canada. (2x 4.5) KJE JE RUDOLF PK ESSE LI. po poklicu pek. Pred 5. leti je imel naslov 711 Atkinson Ave., Milwaukee, "Wis. Ker že ~> let nisem nič slišal o rnem in imam I __ zolo važna poročila zanj. znto^--— prosim, da se mi javi. ali p« čei POZI V. kdo kaj ve o njem. da mi spoJ Podpisani poživljam Mr. & Mrs. roči. — L. Preželj, Litija 28, j Jpe Urbas 1825 East 31 St ? Lo_ i rain, Ohio, da mi v javnosti potom | časopisov dokažete do 15. maja ---j 1927, da sem jaz vaju naznanil ra- POZOR ROJAKI! L-jj opojne pijače, kar vidva mene VODNIKOVA DRUŽBA nam jo,v javnosti obtožujeta in obrekuje-poslala še 25 zbirk svojih knji^, ki ta. Lastnoročni podpis jih lahko naroče rojaki po $1.00 Frank Justin, zbirka. To so štiri knjige — dva 1708 East 28. St., Lorain, Ohio. DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO COSULICH LINE Hitro in ceno želez, potovanje v domače mesto. Vozni Jistki za drugi, medrazredni drugi in tretji razred