URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE Stu: us*« J Knj .ca , V (ULJU LETO I. CELJE, DNE 28. MARCA 1956 ŠTEV. 1 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 1. Odlok o začasnih gradbenih in urbanističnih Ureditvah v okraiu Celje. 2. Odlok o sklepnem računu in izvršitvi proračuna za leto 1954. 3. Odlok o spremembi odloka o družbenem planu bivšega okraja Celje'za leto 1955. 4. Odlok o izenačenju predpisov za okraj Celje. 5. Odločba o ustanovitvi Komunalne banke v Celju. 6. Odločba o ustanovitvi Uradnega vestnika okraja Celje. 7. Pravila o organizaciji in poslovanju finančno samostojnega zaveda Uradni vestnik okraja Celje. 8. Odločba o ustanovitvi Centra za pospeševanje gospodinjstva v Celju. 9. Navodila o odkupovanju kmetijskih proizvodov neposredno od proizvajalcev. 10. Sklep o pritrditvi k likvidaciji podjetij Pekarna Šentjur, Mesarija Šentjur in Mesarija Ponikva. 1. Sklep o pritrditvi k redni likvidaciji podjetja čevljarska delavnica v Solčavi. 12. Sklep o pritrditvi k likvidaciji podjetja Meso-izdelki v Šoštanju. 13. Sklep o najetju dolgoročnega kredita za regulacijo porečja Savinje- 14. Sklep o pritrditvi k likvidaciji kmetijskega posetva Družmirje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE 15. Odlok o kategorizaciji stanovanj v občini Kozje. 16. Odlok o stanovanjski skupnosti. 17. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov. 18. Odlok o poslovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih obratovalnic v občini Kozje. 19. Odlok o plačevanju skr.čnine in izplačevanju vzdržcvalnine rejcem plemenskih bikov. 20. Odločba o ustanovitvi Zdravstvene postaje v Bistrici ob Sotli. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 21. Odlok o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PLANINA 22. Odlok o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. 23. Odlok o poslovalnem času gospodarskih organizacij, zasebnih gostišč in obrtov, ki poslujejo s strankami. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA 24. Odlok o plačevanju skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR 25. Odlok o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. 26. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. OB PRVI ŠTEVILKI URADNEGA VESTNIKA S prehodom na komunalni sistem se je pri nas .zvršila temeljita sprememba v družbenem samoupravljanju. Občine niso postale zgolj osnovne poli-ične teritorialne organizacije samoupravljanja delov-pih ljudi, temveč istočasno tudi osnovne družbeno-gosP°darske enote prebivalstva na svojem področju. jTudi okraju so s to spremembo dane nove naloge. Le-ta izvršuje splošno družbene posle, ki presegajo nterese občin. Razumljivo je, da se je zato bistveno spremenila Vsebina dela občinskih in okrajnih ljudskih odborov, jjove pristojnosti jim zlasti nalagajo vrsto . najraz-Jčnejših ukrepov na področju gospodarske, komunal-te, prosvetne, zdravstvene in socialne dejavnosti. Po Jbliki 50 to ali splošno obvezni pravni predpisi, kakor )dioki, odredbe, navodila ali Pa sklcpi, ki urejajo s tdeve za posamezne, gospodarske organizacije. Z reorganizacijo so se izpolnili tudi organi družbenega upravljanja. Ljudski odbori imajo svoje svete in vrsto komisij za reševanje zadev s posameznih področij družbene dejavnosti. Delo in sklepi tako poglobljene ljudske samouprave pa bi ne našli potrebnega odmeva med državljani, če bi o njih javnosti ne obveščali. Zato smo se odločili, da bomo za svoj okraj izdajali Uradni vestnik, ki bo seznanjal širšo javnost o tekočem delu okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, njihovih svetov in komisij. V Vestniku bomo objavljali vse splošno obvezne pravne predpise, družbene plane občin in okraja, proračune, razne sklepe, razprave in važnejša poročila, zaključne račune ter vse ostalo, kar je potrebno javne objave. Tudi gospodarska združenja bodo mogla z objavami v Uradnem vestniku seznanjati svoje članstvo o svojih navodilih in ukrepih. Upamo, da bomo s tem odpravili vrzel, ki je doslej bila občutna ravno v pogledu obveščanja naše javnosti o delu lokalnih organov ljudske oblasti in državne uprave. Uredniški odbor 1. Na podlagi prvega odstavka 15. člena v zvezi s 107. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi z 9. členom statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvah v okraju Celje. 1. člen Naselja v okraju Celje se glede na predpise o gradbeni izgraditvi dele na: a) gosta naselja z zazidanimi celimi frontami; b) srednja naselja z zgradbami, ki so na eni strani proste, na drugi strani pa se dotikajo sosednjih mej; c) redka naselja z zgradbami, ki so na vseh straneh proste in v katerih je število stanovanj lahko poljubno. 2. člen Občine razdele na svojem območju vsa naselja v skladu z delitvijo po 1. členu tega odloka. 3. člen Občine določijo za potrebe gradbene izgraditve največ za 3 leta meje zazidalnih okolišev v vseh naseljih svojega območja. Pri določanju zazidalnih okolišev morajo občine upoštevati uredbo o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS štev. 44-143/53) in uredbe o varstvu javnih cest (Uradni list LRS, štev. 41-134/53) in druge ustrezne predpise. 4. člen Občine morajo predloge za meje zazidalnih okolišev v vseh naseljih svojega območja predložiti Svetu za urbanizem okraja Celje do 30. aprila 1956. Meje se določijo s tekstom in v načrtu po zaslišanju komisije iz 8. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. člen Načelna dovoljenja, da se sme uporabljati zemljišče za določeno gradnjo po 9. členu uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene, smejo izdajati komisije iz 8. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene v naseljih pod a) in b) 1. člena le v mejah zazidalnih okolišev. 6. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog Sveta za urbanizem izdal natančnejše predpise, ki bodo obravnavali varstvo, ureditev in gradbeno izgraditev posameznih naselij, ki imajo zdraviliški, turistični, športni, telesnovzgojni ali podoben pomen. Prav tako bo okrajni ljudski odbor na predlog Sveta za urbanizem izdal predpise, ki bodo obravnavali varstvo pokrajinskih naravnih lepot. 7. člen Okrajni ljudski odbor bo na predlog Sveta za urbanizem izdal predpise, ki bodo uredili vprašanje razmikov med zgradbami, vprašanje odmikov, lastnosti gradbišč, najmanjšo oziroma največjo dopustno velikost gradbišč, odstotek ploščinske zazidave, pogoje za potrditev lokacije, vprašanje zidanja objektov ali gradbenih kompleksov v etapah, vprašanje obvezne inadzidalve ozinrotma odstranitev etaž ali tiotirajalih celih zdgradb in podobno. Do izdaje teh predpisov naj občine uporabljajo pri izdaji gradbenih dovoljenj obstoječe gradbene, tehnične, sanitarne in požarno varnostne predpise, 8. člen Ta odlok velja, dokler ne bo potrjen regionalni načrt okraja Celje oziroma, dokler ne bodo potrjeni generalni urbanistični načrti za posamezna naselja na območju občin. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 28. decembra 1955. Štev.: 01-1292/1-56 Predsednik: Jerman Riko, 1. r. 2. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) v zvezi z določilom 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK o sklepnem računu in izvršitvi proračuna za leto 1954. 1. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1954 po proračunu Okrajnega ljudskega odbora Celje za leto 1954 znašajo: a) dohodki OLO Celje din 836,321.268,— b) izdatki OLO Celje din 836,321.268,— c) presežek dohodkov din — Finančno samostojni zavodi: a) dohodki din 415,960.952,— b) izdatki din 419,175.835,— Presežek dohodkov din 18,545.815,— Presežek izdatkov din 21,760.698,— 2. člen Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se prepusti finančno samostojnim zavodom za razdelitev na sklade v znesku din 18,545.815,— 3. člen Primanjkljaj finančno samostojnega zavoda Bolnica Celje v znesku din 21,760.698,— pa se krije: a) z dotacijo iz okrajnega proračuna din 10,000.000,— b) iz skladov Bolnice Celje din 9,238.361,— c) iz doseženega presežka v letu 1955 din 2,522.337,— 4. člen Sklepni račun za leto 1954 obsega dohodke in izdatke Okrajnega ljudskega odbora Celje in finančno samostojnih zavodov. 5. člen Potrjujejo se izdatki po 33. členu uredbe o izvajanju proračuna in 49. členu zakona o proračunih. 6. člen Sklepni račun za leto 1954 se potrdi. 7. člen Sklepni račun je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Okrajni ljudski odbor Celje, V Celju, dne 28. decembra 1955. Štev.: 01-1293/1-56 Predsednik: (Jerman Riko) 3. Na podlagi 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK 0 spremembi odloka o družbenem planu bivšega okraja Celje za leto 1955 (Ur. list LRS št. 41-120 55) 1. člen Tretja točka XIV. poglavja se spremeni tako, da se glasi: Za posamezna gostišča, manjša obrtna podjetja, obrtne delavnice in komunalna podjetja določi okrajni ljudski odbor pavšalno znesek, s katerim je udeležen okraj na dobičku, znesek drugih prispevkov družbeni skupnosti ter znesek prometnega davka. Katere gospodarske organizacije s področja obrti se štejejo za manjša podjetja, bo določil Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Posamezna gostišča, obrtne delavnice in komunalna podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih, lahko po vračilu obveznosti iz prvega odstavka samostojno razpolagajo z ostankom dohodka. Gostišča, obrtne delavnice in komunalna podjetja, ki imajo nad 5 zaposlenih in so jim družbene obveznosti pavšalirane, kakor tudi manjša obrtna podjetja, katerim so družbene obveznosti pavšalirane pa od ustvarjenega dobička samostojno razpolagajo s 30 %, preostanek odvedejo v okrajni kreditni sklad za investicije. za pospeševanje obrtništva in gostinstva. V sklad za pospeševanje obrtništva in gostinstva se prenesejo tudi zneski, doseženi kot pavšali. 2. člen Drugi odstavek 3. točke XV. poglavja se spremeni tako, da se glasi: Kolikor gospodarske organizacije s področja trgovine presegajo odstotek blagovnega prometa, preračunanega na 1 zaposlenega, za več ko 20 %, smejo uporabiti od dosežene razlike samo tolikšen del za povečanje sklada za plače, določenega po tarifnem pravilniku. da ta ne presega 20 % za neto izplačilo, pri čemer prispevek za socialno zavarovanje ni zajet v teh 20 % im se računa posebej. 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1955. 4. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) v zvezi s 70. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26-269/55) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. decembra 1955 sprejel ODLOK o izenačenju predpisov za okraj Celje. 1. člen Odlok o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov in vinogradov na območju okraja Celje, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Celje in objavljen v Uradnem listu LRS štev 29-428/54, velja na vsem območju okraja Celje s tem, da se v odloku označeni svet za gospodarstvo nadomesti s svetom za kmetijstvo in kmečko zadružništvo. Z razširitvijo veljavnosti tega odloka na vse območja okraja Celje preneha veljati odlok o načrtnem obnavljanju vinogradov in sadovnjakov in o nadzorstvu nad prometom s trsnimi in sadnimi sadikami, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Krško in objavljen v Uradnem listu LRS štev. 16-260/54. 2. člen Odlok o varstvu vodnih naprav in čiščenju vodotokov na območju okraja Celje, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Celje in objavljen v Uradnem listu LRS štev. 28-415/54, velja na vsem območju okraja Celje s tem. da se v prvem odstavku 3. člena označeni Okrajni ljudski odbor nadomesti s Tajništvom za gospodarstvo OLO Celje. Z razširitvijo veljavnosti tega odloka na vse območje okraja Celje preneha veljati odlok o varstvu hi-drotehničnih objektov, in čiščenju potokov na območju okraja Krško, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Krško in objavljen v Uradnem listu LRS št. 25-272/53. 3. člen Odlok o nadzorstvu nad prodajo vina v gostinskih obratih in o ravnanju z vinom, namenjenim neposredni potrošnji, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica in objavljen v Ur. listu LRS štev. 27-318/53, velja na vsem območju okraja Celje. 4. člen Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Šoštanj, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Šoštanj in objavljen v Uradnem listu LRS štev. 22-241/53, velja na vsem območju okraja Celje. Z razširitvijo veljavnosti tega odloka na vse območje okraja Celje prenehata veljati: odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju Celje-okolica, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica in objavljen v Uradnem listu LRS štev. 25-269/53, in odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Krško, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Krško in objavljen v Uradnem listu LRS št. 20-205/53. 5. člen Odlok o obveznem vodenju poslovnih knjig v zasebnih gostinskih obratih, sprejet po Okrajnem ljudskem odboru Šoštanj in objavljen v Uradnem listu LRS 7-105/54, preneha veljati. 6. člen Naslednji predpisi Okrajnih ljudskih odborov Celje, Krško in Šoštanj veljajo za območja, za katera so bili i/.dani, še dalje, in sicer, dokler ne bodo pristojni občinski ljudski odbori izdali posebnih zadevnih predpisov: I. Predpisi Okrajnega ljudskega odbora Celje: 1. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Uradni list LRS štev. 2-51/55); 2. odlok o spremembi odloka ad 1. (Uradni list št. 34-634/55); 3. odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka (Uradni list LRS štev. 11-240/55); 4. odlok o tržnem in sejmskem redu (Uradni list LRS štev. 3-94/55); 5. odlok o stanovanjskih skupnostih (Uradni list LRS štev. 1-5/55; 6. odlok o poslovalnem času gospodarskih organizacij, ki poslujejo s strankami (Uradni list LRS štev. 1-4/55); 7. odlok o plačevanju pavšalne skočni ne in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov (Ur. list LRS štev. 36-533/54); 8. odlok o kategorizaciji stanovanj na območju okraja Celje (Ur. list LRS štev. 29-426'54); 9. odlok o stanovanjskih skupnostih (Uradni list LRS štev. 29-425/54); 10. odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Celje-okoli-ca (Uradni list LRS štev. 3-40/54); 11. odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine v okraju Celje-okolica (Uradni list LRS štev. 25-267/53. II. Predpisi Okrajnega ljudskega odbora Krško 1. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o kategorizaciji stanovanj v okraju Krško (Uradni list LRS štev. 14-290/55); 2. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času trgovinskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic v okraju Krško (Uradni list LRS številka 5-145/55); 3. * odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vpeljavi občinskih taks in prometnega davka (Uradni list LRS štev. 3-100/55); 4. odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS štev. 49-747/54); 5. odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter o volitvah hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti (Uradni list LRS štev. 43-656/54); 6. odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka — prečiščeno besedilo — (Uradni list LRS štev. 40-597/54); 7. odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb na območju okraja Krško (Uradni list LRS štev. 38-5J7/54); 8. odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve (Ur-.dni list LRS štev. 36-538/54); 9. odlok o kategorizaciji stanovanj na območju okraja Krško (Uradni list LRS štev. 36-537/54); ln odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter o volitvah hišnih svetov in svetov stanovanjske skupnosti (Uradni list LRS štev. 36-536/54); 11. odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine v okraju Krško (Uradni list LRS štev. 13-208/54); 12. odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev (Uradni list LRS štev. 13-207/54); 13. odlok o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS štev. 11-171/54); 14. odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratovalnic v območju okraja Krško (Ur. list LRS štev. 5-66/54); 15. Odlok o javnem redu in miru (Uradni list LRS štev. 26-291/53); 16. odlok o določitvi krajev v okraju Krško, za katere se uporablja Uredba o razdeljevanju' in odpovedi stanovanj v celoti (Uradni list LRS štev. 31-547/55); Predpisi Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj 1. odlok o občinskem prometnem davku (Uradni list LRS štev. 35-666/55); 2. odlok o določitvi krajev, za katere velja uredba o razdeljevanju in Odpovedi stanovanj (Uradni list LRS štev. 29-524/55); 3. odlok o dopolnitvi odloka o vpeljavi občinskih taks in prometnega davka (Uradrti list LRS številka 12-259/55); 4. odlok o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS štev. 35-431/53 s spremembami in dopolnitvami štev. 30-452/54 in štev. 49-754/54); 5. odlok o plačevanju pavšalne skočnine in o plačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov (Ur. list LRS štev. 49-753/54); 6. odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za obnovo stanovanjskih hiš v Solčavi (Uradni list LRS številka 46-701/54); 7. odlok o poslovalnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah v okraju Šoštanj (Uradni list LRS štev. 45-686/54); 8. odlok o višini najemnine in sklepanju najemnih pogodb za stanovanja v okraju Šoštanj (Uradni list št. 43-657/54); 9. odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Uradni list LRS štev. 34-523/54); 10. odlok o kategorizaciji stanovanj na območju okraja Šoštanj (Uradni list LRS štev. 31-479/54); 11. odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter o volitvah hišnih svetov in sveta stanovanjske skupnosti (Uradni list LRS štev. 23-351/54); 12. odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Šoštanj (Ur. list LRS štev. 6-83/54); 13. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru — prečiščeno besedilo — (Uradni list LRS štev. 21-228/53); 14. odlok o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine na območju Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj (Ur. list LRS štev. 1-3/53). 7. člen Naslednji predpisi okrajnih ljudskih odborov Celje, Krško in Šoštanj veljajo za območja, za katera so bili izdani, še dalje: 1. odlok o kategorizaciji cest III. reda na območju okraja Celje-okolica (Uradni list LSR štev. 18-163/53); 2. odlok o kategorizaciji cest III. reda fia območju okraja Krško (Uradni list LRS štev. 18-166/53); 3. odlok o spremembi in dopolnitvi o kategorizaciji cest III. reda na območju okraja Krško (Uradni list LRS štev. 33-583/55); 4. odlok o kategorizaciji javnih cest III. redu na območju okraja Šoštanj (Ur. iist LRS štev. 19-185/53); 8. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem listu LRS. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 28. decembra 1955. Štev.: -01-4237/1-56 5. Na podlagi 22. člena, 6. točke 64. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) v zvezi s 63., 64., 66., 70. in 75. členom uredbe o bankah in hranilnicah (Ur. list FLRJ štev. 4-34/54) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 22. septembra 1955 sprejel 6. Na podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51-426/53) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. novembra 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Komunalne banke v Celju. ODLOČBO o ustanovitvi Uradnega vestnika okraja Celje. 1. člen Ustanovi se samostojna gospodarska organizacija s posebnim položajem pod imenom »Komunalna banka«. Sedež Komunalne banke je v Celju, Vodnikova ul. št. 2. 2. člen Komunalna banka opravlja te-le posle: 1. zbira prosta denarna sredstva; 2. dovoljuje kredite do višine zbranih denarnih sredstev; 3. opravlja po pooblastilu, ki ga dobi od Narodne banke, določene posle v zvezi s plačilnim prometom s tujino; 4. opravlja plačilni promet v državi za svoje komitente; 5. opravlja blagajniško službo v zvezi z izvrševanjem proračunov lokalnih enot, po odločbi Zveznega izvršnega sveta pa vodi tudi knjigovodstvo o^ izvrševanju proračunov teh enot; opravlja tudi določene posle po proračunih federacije, ljudske republike in avtonomne enote; 6. opravlja službo v zvezi s posojilom lokalnih enot in določene posle v zvezi z notranjimi posojili federacije, ljudske republike in avtonomne enote; 7. opravlja posle, katere ji v zvezi z javno službo poveri Narodna banka iz svojega delovnega področja, 8. opravlja druge posle, ki se ji naložijo z zveznimi ali republiškimi predpisi, oziroma odloki ljudskega odbora — ustanovitelja. Poleg teh poslov opravlja Komunalna banka na podlagi pogodbe z Državnim zavarovalnim zavodom FLRJ in z Jugoslovansko loterijo določene posle tudi za nje. 3. Upravni odbor Komunalne banke sestavljajo predsednik, podpredsednik in 9 članov. Predsednika, podpredsednika in '2I., članov upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor, '/= Pa izvoli kolektiv banke. Direktor komunalne banke je po svojem položaju ..član upravnega odbora in ga imenuje ustanovitelj. 4. člen Nadzorstveni odbor Komunalne banke sestavlja 5 članov, ki jih imenuje ustanovitelj. 5. ‘ člen Komunalni banki da potrebna sredstva ustanovitelj, ki je tudi porok za njene obveznosti. 6. člen Komunalna banka je pravna oseba in posluje na podlagi gospodarskega plana, veljavnih predpisov in svojega statuta. 7. člen Gospodarsko upravni organ Komunalne banke je Svet za gospodarsto Okrajnega ljudskega odbora Celje. 1. Ustanovi se Uradni vestnik okraja Celje kot finančno samostojen zavod s sedežem v Celju. 2. Naloga zavoda je izdajati za okraj Celje in za občine v okraju glasilo z imenom »Uradni vestnik okraja Celje«. V uradnem delu glasila se objavljajo: a) odloki in uredbe okrajnega ljudskega odbora Celje; b) odloki in uredbe občinskih ljudskih odborov okraja Celje, če ti ljudski odbori določijo tak način objave; . c) odločbe o izvolitvi organov ter o imenovanju m razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje in razrešuje Okrajni ljudski odbor Celje; č) odločbo o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih volijo, imenujejo in razrešujejo občinski ljudski odbori okraja Celje, če ti ljudski odbori določijo tak način objave; d) razpisi natečajev za uslužbence Okrajnega ljudskega odbora Celje; e) razpisi natečajev za uslužbence občinskih ljudskih odborov in za direktorje (upravnike) gospodarskih organizacij, če občinski ljudski odbori določijo tak način objave; f) odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov. g) odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. V neuradnem delu se objavljajo poročila o delu ljudskih odborov in njihovih organov. 3. Objave v »Uradnem vestniku« se plačujejo po ceniku, ki ga določi organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda. Ta organ določi tudi cene posameznim številkam glasila in naročnino. Zavod naroča tiskanje glasila v tiskarskih podjetjih. 4. Zavod ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del proračuna okraja Celje. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je upravnik zavoda. 5. Zavod vodi upravnik. Upravnika imenuje in razrešuje Okrajni ljudski odbor Celje. 6. Plače delavcev in uslužbencev zavoda se določajo po predpisih o nazivih in plačah delavcev in uslužbencev državnih organov. . 7. Zavod ima pravila, ki jih predpiše Okrajni ljudski odbor Celje. 8. Organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda, je Svet za notranje zadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Celje. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 9. novembra 1955. Štev.: NO-1155/1-55 Predsednik: (Jerman Riko 1. r.) 7. Na podlagi 19. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51-426/53) in 7. točke odločbe o ustanovitvi Uradnega vestnika okraja Celje, štev. NO-1155/1-55 z dne 9. novembra 1955, predpisuje Okrajni ljudski odbor Celje kot ustanovitelj po sklepu V. seje okrajnega zbora in VI. seje zbora proizvajalcev dne 9. novembra 1955 PRAVILA o organizaciji in poslovanju finančno samostojnega zavoda »Uradni vestnik okraja Celje«. I. Splošne določbe. 1. člen Ta pravila urejajo organizacijo Uradnega vestnika okraja Celje kot finančno samostojnega zavoda, organ upravljanja ter način njegovega poslovanja. 2. člen Uradni vestnik okraja Celje je ustanovljen kot finančno samostojen zavod z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Celje štev. NO-1155/1-55 z dne 9. nov. 1955. 3. člen Zavod posluje pod imenom: »Uradni vestnik okraja Celje«; sedež zavoda je v Celju, Trg svobode štev. 9. 4. člen Naloga zavoda je izdajati za okraj Celje in za občine v okraju glasilo z istim imenom: »Uradni vestnik okraja Celje.« To glasilo objavlja v uradnem delu: 1. odloke in uredbe Okrajnega ljudskega odbora Celje; 2. odloke in odredbe občinskih ljudskih odborov okraja Celje, če ti odbori določijo tak način objave; 3. odločbe o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje in razrešuje Okrajni ljudski odbor Celje; 4. odločbe o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih volijo, imenujejo in razrešujejo občinski ljudski odbori na območju okraja Celje, če ti ljudski odbori določijo tak način objave; 5. razpise natečajev za uslužbence Okrajnega ljudskega odbora Celje; 6. razpise natečajev za občinske uslužbence in za direktorje (upravnike) in poslovodje gospodarskih organizacij; 7. odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov; fl. odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij. V neuradnem delu objavlja »Uradni vestnik okraja Celje« poročila o delu ljudskih odborov in njihovih organov. 5. člen »Uradni vestnik okraja Celje« je pravna oseba in kot taka lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, sme tožiti in je lahko tožena. Za svoje obveznosti jamči s sredstvi, glede katerih ima pravico upravljanja. Zavod mora biti vpisan v register finačno samostojnih zavodov na oddelku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Celje in pridobi lastnost pravne osebe šele z vpisom v ta register. 6. člen Pravico podpisovanja zavoda ima upravnik samostojno v obsegu zakonitih pooblastil in teh pravil za vse posle zavoda, vštevši tudi posle denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega značaja in posle, po katerih se sprejema in izdaja denar. Podpis imena zavoda se opravi tako, da se za podpisovanje upravičena oseba podpiše poleg natisnjenega, napisanega ali s štampiljko odtisnjenega imena zavoda. Poleg lastnoročnega podpisa se v oklepaju pristavi rodbinsko in rojstno ime podpisnika, in sicer z odtisnjenim mehaničnim sredstvom ali s čitljivim rokopisom. Tisti, ki je pooblaščen za podpisovanje zavoda, mora biti vpisan tudi v register zavoda, ki se vodi na oddelku za gospodarstvo ObLO Celje, kjer mora biti hranjen tudi njegov izvirni podpis. II. Organ zavoda 7. člen Organ zavoda je individualen in sicer upravnik. Postavlja in razrešuje ga Okrajni ljudski odbor Celje, 8. člen Upravnik neposredno vodi zavod po pravnih predpisih, po določbah teh pravil ter po smernicah Sveta za notranje zadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Celje, ki je pristojen za posle in naloge zavoda. Pri vodstvu zavoda mora upravnik gledati na namen zavoda in na uresničevanje njegovih nalog. 9. člen Upravnik ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti: 1. zastopa zavod v premoženjsko-pravnih in drugih razmerjih; 2. sestavi predračun dohodkov in izdatkov in ga_ izvršuje; 3. sestavi po preteku proračunskega leta zaključni račun o finančnem poslovanju zavoda; 4. skrbi za pravočasno in pravilno izdajanje glasila »Uradni vestnik okraja Celje«. III. Finančno poslovanje 19. člen Zavod posluje finančno po obstoječih predpisih za poslovanje finančno samostojnih zavodov. Ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del proračuna okraja Celje. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je upravnik. 11. člen Dohodki zavoda so: naročnina, izkupiček iz prodaje posameznih številk glasila in plačila za objave posa-' meznih uradnih aktov, obvestil in letnih bilanc, ki se objavijo v glasilu. Izdatki zavoda so predvsem stroški za tiskanje in razpečavanje Uradnega vestnika okraja Celje ter stalni mesečni honorar za upravnika, honorarji uredništva in drugega administrativnega osebja. 12. člen Zavod opravlja svoje finančno poslovanje po tekočem računu pri Komunalni banki v Celjij, na katerega vlaga svoje dohodke in event. dotacije iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora Celje, in razpolaga samostojno s sredstvi na tekočem računu. Banka izvrši plačilni nalog v mejah razpoložljivih sredstev, ki so na tekočem računu. 13. člen Objave v glasilu »Uradni vestnik okraja Celje« se plačujejo po ceniku, ki ga določi Svet za notranje zadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Celje. Ta svet določi tudi cene posameznim številkam glasila in naročnino. 14. člen Zavod naroča tiskanje glasila v tiskarskih podjetjih, s katerimi sklene v ta namen posebno pogodbo. Na enak način lahko zavod prepusti s posebno pogodbo tretjim osebam izvrševanje vseh poslov v zvezi evidenco naročnikov, plačevanjem naročnin in razpečavanjem glasila. 15. člen Po potrebi lahko zavod ustanovi posamezne sklade ter v takem primeru vplačuje sredstva posamezno za vsak sklad na posebne (namenske) račune pri Komunalni banki v Celju. 16. člen Upravnik prejema za svoje delo stalno mesečno nagrado, katero mu določi Svet za notranje zadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Celje. 17. člen V primeru, da zavod ne bo prepustil tretjim osebam s posebno pogodbo izvrševanja vseh poslov v zvezi z evidenco naročnikov, plačevanjem naročnin in razpečavanjem glasila, bo v ta namen zaposlil določeno število uslužbencev in delavcev, ki bodo prejemali plače Po predpisih o nazivih in plačah delavcev in uslužbencev državnih organov. IV. Končne določbe 18. člen Kolikor ta pravila za posamezna vprašanja in razmerja nimajo nadrobnih določb, veljajo določbe temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51-426/53) in drugi predpisi, izdani na podlagi te uredbe. V primeru spremembe pravnih predpisov, ki bi bili v nasprotju z določbami teh pravil, je treba pravila spremeniti in jih spraviti v sklad s temi spremembami. 19. člen Ta pravila prično veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Okrajni ljudski odbor Cel-je, v Celju, dne 9. novembra 1955. Štev,- NO-1155/2-55 8. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ številka 19-89/52) in 3. točke 9. člena in 8. točke 26. člena statuta okraja Celje v zvezi z 2. in 10. členom temeljne -uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51-426/53) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 9. novembra 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Centra za pospeševanje gospodinjstva v Celju kot 'finančno samostojnega zavoda. 1. Ustanovi se Center za pospeševanje gospodinjstva v Celju kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Celju. 2. Zavod ima nalogo, da strokovno pivučuje celotno gospodinjsko področje v okraju Celje in da v ta namen sodeluje z ustreznimi državnimi organi, gospodarskimi organizacijami, ustanovami in društvi. Za opravljanje svojih nalog ima zavod komisije, stalne naprave ter prostore za preizkušnje, tečaje in demonstracije, razstave in razne oblike organizirane pomoči za proučevanje gospodinjstva. 3. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu bo dodeljeno kasneje od okraja Celje. 4. Zavod ima naslednje sklade: a) sklad za nagrade delavcem in uslužbencem (sklad za nagrade); b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev). 5. Organ zavoda je upravni odbor, ki šteje 11 članov. Člane upravnega odbora imenuje Svet za šolstvo OLO Celje. Upravnik zavoda, katerega imenuje Okrajni ljudski odbor, je po svojem položaju član upravnega odbora. 6. , . Za zadeve in naloge je pristojen Svet za šolstvo OLO Celje. 7. Zavod posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1956 dalje. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 9. novembra 1955. Štev.: NO-1239/1-55 9. Svet za gospodarstvo OLO Celje izdaja na osnovi 129. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19 52) in 2. odstavka 2. člena odloka o posebnih pogojih, ob'katerih lahko kupujejo gospodarske organizacije kmetijske proizvode naravnost od individualnih proizvajalcev (Ur. list FLRJ št. 48/55) NAVODILO o odkupovanju kmetijskih proizvodov neposredno od proizvajalcev. I. Trgovske organizacije na drobno, bolnišnice, sanatoriji, ustanove in drugi večji potrošniki ne morejo kupovati kmetijskih proizvodov neposredno od proizvajalcev. II. Gostinske organizacije smejo kupovati kmetijske proizvode neposredno od proizvajalcev t' svojem sedežu in v neposredni okolici razen živine v živem in zaklanem stanju (goveda, teleta, prašiče), vina, krompirja in mleka, toda ne po nakupovalcih. III. To navodilo velja takoj, objavi pa se pri občinskih ljudskih odborih na način, v kraju običajen, ter v »Uradnem vestniku« OLO Celje. Okrajni ljudski odbor Celje Svet za gospodarstvo Štev.: 03-9/7-56 Celje, dne 25. februarja 1956 Predsednik Sveta za gospodarstvo Žganic Nesti, 1. r. 10. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 9. novembra 1955 sklenil, da se da soglasje k redni likvidaciji podjetij Pekarna Šentjur, Mesarija Šentjur in Mesarija- Ponikva pri Gro-belnem. Izvršitev sklepa se poveri Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje. . Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 9. novembra 1955. Štev.: NO-II-533/1-55 Predsednik: Jerman Riko, 1. r. 12. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. decembra 1955 sklenil, da se da Občinskemu ljudskemu odboru Šoštanj pritrditev k likvidaciji podjetja Mesoizdelki Šoštanj. Izvršitev sklepa se poveri Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje. Štev.: Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 28. decembra 1955. NO-936/1-55 Predsednik: Jerman Riko, 1. r. 13. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 9. novembra 1955 sklenil, da se odobri najetje dolgoročnega kredita za regulacijo in melioracijo porečja Savinje v znesku 681,208.000 din za dobo 30 let s tem, da se kredit črpa po odobrenem programu v 3 letih, kakor sledi: Leta 1956: 200,000.000 din Leta 1957: 240,000.000 din Leta 1958: 241,208.000 din Okrajni ljudski odbor Celje se zavezuje, da bo iz sredstev svojega vodnega sklada sodeloval pri investicijskih stroških do višine 15 % za vsako leto posebej, kar znaša: Za leto 1956: 30,000.000 din Za leto 1957: 36,000.000 din Za leto 1958: 36,000.000 din Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 9. novembra 1955. Štev.: NO-1012/1-55 Predsednik: zanj: podpredsednik: Cvenk Miran, 1. r. 14. 11. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. decembra 1955 sklenil, da se da soglasje k redni likvidaciji podjetja Čevljarska delavnica Solčava. Izvršitev sklepa se poveri Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 28. 'decembra 1955 sklenil, da se da soglasje k likvidaciji Kmetijskega posestva Družmirje. Izvršitev sklepa se poveri Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 28. decembra 1955. Štev.: NO-II-1173/1-55 15. Na podlagi 2. odstavka 15. člena, 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS številka 19/52), v zvezi 2. točke 24. člena občinskega statuta, z 19. in 24. členom uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ štev. 52/53) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. 12. 1955 sprejel ODLOK o kategorizaciji stanovanj za območje občine Kozje. I. kategorija stanovanj od 100 do 110 točk; II. kategorija stanovanj od 86 do 99 točk; III. kategorija stanovanj od 71 do 85 točk; IV. kategorija stanovanj od 56 do 70 točk; V. kategorija stanovanj od 41 do 55 točk; VI. kategorija stanovanj od 26 do 40 točk; VII. kategorija stanovanj do 25 točk. V VII. kategorijo stanovanj spadajo tudi stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija šteje kot neprimerna za bivanje. Najemnino po tem odloku predpiše občinski ljudski odbor. 1. člen 2. člen Vsa stanovanja, ki se izdajajo na območju občine Kozje, se razporedijo po kakovosti v 7 kategorij, in sicer: Stanovanja se meznih prvinah, ki predelnice 3. člena razvrstijo s točkovanjem po posa-so obsežene v 32 postavkah raztega odloka. 3. člen Razpredelnica za točkovanje stanovanj: Zap. št. Opis vrednosti, ki se točkujejo Ocena točke 1- Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje, razgledi neugodna 1 srednja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smradi močan 0 srednji 3 brez 5 3. Razgled (orientacija) stanovanjskih prostorov t neugoden 1 srednji 2 dober 4 4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja neugoden 0,5 srednji 1 ugoden 1,5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 0,5 dober 1 6. Uporabnost dvorišča, vrta in parka nič 0,5 deloma 1 v celoti 1,5 7. Odtoki (kanalizacija) ' brez 0 pomanjkljiva 1 dobra 1,5 1 zgrajena 8. Starost stavbe (oziroma stanovanja) do 1900 1 zgrajena 1900—1914 2 zgrajena 1914—1940 4 zgrajena po 1940 5 9. Vpliv nadstropij, nad v. nadst. V. nadstr. IV. če ni dvigala 0 1 nadstr. III. nadstr. I 1,5 2 I. nadstr. I. 2,5 nadstr. pritličje 3 3,5 10. Lega (položaj) stanovanja kletno stanov., tla nad 1,0 m pod nlv. 0 kletno stanov., tla otf 0—1,0 m pod niv. 1 podstrešno navadno stanovanje stanovanje 2 6 I. nadstropje 8 11. Zasnova stanovanja nepraktična 1 zadovoljiva 4 sodobna 7 12. površina Razmerje sobnih površin in pritiklin 1 : 1 0 površina 2 :1 1 površina 3 : 1 3 površina 4 :1 5 13. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnina pritikUn*1 do l5 m" 5—10 m2 0 1 2 za vsakih nadaljnjih 10—15 m2 15—20 m2 nad 20 m2 3 4 5 10 m2 še ena točka 14. Dnevna razsvetljava brez oken 0 pomanjkljiva 1 dobra 3 15. Višina prostorov do 2,4 m 0,5 2,4—2,8 m 1 2,8—3,2,m 2 nad 3,2 m 3 16. Oskrba z vodo . vodnjak zunaj stanov. 0,5 vodnjak zunaj stanov. 1 vodnjak 1 iztok 3 vodnjak več iztokov 4 17. Kopalnica brez kopalnice 0 kad in peč ali prha 5 kad in peč in umiv. '6 bogato opremljena kompletna 8 Zap. št. Opis vrednosti, ki se točkujejo Ocena točke 18. Stranišče suho zunaj stanov. 1 WC za več stanovanj 2 WC v stanovanju 4 19. Električna napeljava brez 0 pomanjkljiva 1 zadovoljiva 2 sodobna 3 20. Plin ne 0 da 2 21. Ogrevanje prostorov brez peči 0 nezadovoljivo ogrevanje 1 lončene in patent, peči 2 5 centralna kur. topli zrak 22. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanje 0 delno pomanjkljiva 2 zadovoljivo 4 23. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen strop 0 lesen strop 3 masiven strop 3 24. Izolacija proti vlagi vlažno 0,2 mestoma vlažno 0,7 suho stanovanje 2 25. Kakovost ometa, slikarije in opleskov suha in zanemarjena 0 normalna kakovost 2 zelo solidna in trpežna 3 26. Kakovost tal v sobah in kuhinji mehki les 1 deščična tla in ksilolit 3 linolej, klobučevina, parketne ploščice 4 27. Kakovost tlakov v pritiklinah opeka beton 0,5 teraco tlaki, ksilolit, beton plošče 1,5 narav, kamen, keram. linolej 2 28. Obloge sten v stranskih prostorih in kuhinji brez 0 oljnati plesk 1 lesene obloge (lamberije), keram. plošče, naravni kamen 2 29. Kakovost mizarskih izdelkov slaba 1 pomanjkljiva 3 zadovoljiva 6 30. Okenski zasloni brez 0 platneni zastori, polknice 1 lesene rebrače (rolete) 2 31. Pri stanovanjih, ki so v lesenih zgradbah z značajem barak, se odbije 10 točk 32. Ce je delilna stena med stanovanji tanjša od 25 cm, se odbijejo 3 točke 4. člen Za izvedbo tega odloka je pristojen svet za gospodarstvo, ki lahko izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 5. člen Vsi organi za upravljanje hiš, ki so last SLP, zadružnih in družbenih organizacij, zasebni lastniki in stanovalci sami morajo omogočiti uradnim osebam kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati za to vse potrebne, popolne in resnične podatke ter omogočiti dostop v vse hiše in vse stanovanjske prostore. ' 6. člen Kdor se ne ravna po predpisih 5. člena tega odloka, stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 din, v kolikor ne gre za sodno kaznivo dejanje. 7. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. 1. 1956. Kozje, dne 16. 12. 1955. Štev.: I-P-1055/1-1955 16. Na podlagi 2. odstavka 15. člena, 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS številka 19/52), v zvezi z 2. točko 24. člena občinskega statuta, v zvezi s 4., 14., 16., 25., 33., 41., 45., 77., 90. in 92. členom uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ štev. 29'54) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ štev. 46/51) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. 12. 1955 sprejel ODLOK o stanovanjski skupnosti. I. Splošne določbe 1. člen Za območje občine Kozje sc ustanovi ena stanovanjska skupnost. 2. člen Stanovanjsko skupnost sestavljajo hiše, ki jih upravljajo uživalci stanovanj s hišnimi sveti in syeti stanovanjskih skupnosti. 3. člen V stanovanjsko skupnost se vključijo hiše, ki so družbena lastnina, hiše zasebnih lastnikov, ki so tri ali več stanovanjske, in hiše zasebnih lastnikov, ki jih lastniki s pogodbo prostovoljno vključijo v stanovanjsko skupnost. 4. člen V stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše družbene lastnine, namenjene za poslovne in upravne prostore družbene organizacije, in stanovanja za njene uslužbence. 5. člen V stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše zasebnih lastnikov s tremi manjšimi stanovanji. Kot manjše stanovanje se šteje največ dvosobno stanovanje z običajnimi pritiklinami. Kot stanovanja se ne štejejo podstrešna in kletna stanovanja. Hiše zasebnikov, ki imajo več sezonskih turističnih oseb zgolj za oddajanje sob turistom in potnikom v sezoni, se ne vključijo v stanovanjsko skupnost; za take hiše'odloči za vsak primer posebej občinski svet za gospodarstvo. 6. člen Za vključitev hiše zasebnega lastnika v stanovanjsko skupnost izda občinski ljudski odbor odločbo ali pa sklene z lastnikom pogodbo o vključitvi. Zoper odločbo o vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost je dovoljena pritožba na Svet za komunalne zadeve pri OLO Celje v 8 dneh po prejemu odločbe. , Po pravnomočnosti te odločbe ali po podpisu pogodbe o vključitvi prevzame hišo tričlanska komisija, ki jo imenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzema se mora udeležiti lastnik oziroma njegov zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik. Zapisnik mora biti sestavljen tako, da. je iz njega razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzemu. Če lastnik hiše zapisnika noče podpisati in to noče storiti niti njegov zastopnik ali pa če k prevzemu ne pride niti prvi niti drugi, se to vpiše v zapisnik. II. Hišni svet 7. člen Za vsako hišo v stanovanjski skupnosti se izvoli hišni svet. Hišni svet volijo vsi uživalci stanovanj. Hišni svet v hišah do pet stanovanj šteje 3 člane, do deset stanovanj pa do sedem članov. V majhnih hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanja in polnoletni stanovalci. 8. člen Hišni svet se voli za eno leto in se mora izvoliti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Voli se na sestanku, če je navzočih nad polovico volilnih upravičencev na način, kakor to sami določijo; če se sestanka ne udeleži zadostno število volilnih upravičencev, se lahko pol ure nato izvedejo volitve ob vsaki udeležbi. O izidu volitev se napravi zapisnik, ki ga je treba dostaviti stanovanjski skupnosti. Člani hišnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika. Izvolitev predsednika se da na zapisnik o izidu skupaj s hišnim svetom. 9. člen Hišni sveti se sestajajo redno enkrat mesečno. Sestanke sklicuje predsednik oziroma tretjina članov. Sklepi sveta se vpisujejo v zapisnik, predsednik sveta pa skrbi, da se izvajajo oziroma jih predloži stanovanjski upravi v izvedbo. Hišni svet poroča vsem stanovalcem hiše o svojem delu vsaj dvakrat letno. Poročilo o delu pa mora podati, če to zahteva tretjina volilnih upravičencev. 10. člen Član hišnega sveta se lahko razreši: če to zahtevajo volilni upravičenci, če se preseli, če svojih nalog ne opravlja resno, če je kaznovan zaradi prekrškov, ki izvirajo iz kršitve uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in predpisov na podlagi te uredbe, če sicer nima več moralnih kvalifikacij, da bi lahko opravljal delo člana hišnega sveta in stanovalci nimajo več zaupanja vanj. Člani sveta se razrešijo na sestanku volilnih upravičencev na isti način, kakor se izvedejo volitve same, Na izpraznjeno mesto se voli nov član. III. Svet stanovanjske skupnosti 11. člen Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo zastopniki vseh hišnih svetov. Člane svetov stanovanjske skupnosti izvolijo hišni sveti izmed sebe, in sicer: hišni sveti do pet članov po enega, hišni sveti do sedem članov po dva ali tri in to na prvem sestanku hišnega sveta, vendar najpozneje do 31. januarja vsako leto. Volitve članov stanovanjske skupnosti se izvedejo tako, kakor to hišni sveti sami določijo. V svet stanovanjske skupnosti pridejo kot člani tudi zastopniki delavskega sveta podjetij, oziroma kolektiva zavoda v primeru 3. odstavka 40. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. 12. člen Novoizvoljeni svet stanovanjske skupnosti skliče na prvo zasedanje predsednik prejšnjega sveta stanovanjske skupnosti. Najpozneje štirinajst dni po izvolitvi mora svet stanovanjske skupnosti izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika sveta in, tri elane poravnalnega sveta. 1 Predsednik, oziroma podpredsednik sklicuje svet stanovanjske skupnosti najmanj dvakrat letno in vodi zasedanje. Po potrebi se svet sestane tudi večkrat. Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati, če to zahteva tretjina zastopnikov hišnih svetov in šef stanovanjske uprave. Sklepe, ki so bili sprejeti na seji sveta, piše tajnik, podpišeta pa jih predsednik in tajnik. 13. člen Člani sveta stanovanjske skupnosti se razrešijo svoje dolžnosti v primerih, kakor to določa 10. člen tega odloka, ali pa, če to sklene svet z večino glasov. Člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu sveta hišnim svetom in članom stanovanjske skupnosti vsaj dvakrat letno. 14. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba, nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem hiš. Stanovanjsko skupnost zastopa v premoženjskopravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu. 15. člen Stanovanjska uprava opravlja svoje delo .v mejah 36. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, določbah tega odloka ter po navodilih in sklepih sveta stanovanjske skupnosti in hišnih svetov. IV. Kategorizacija stanovanj in tarifa 16. člen Vsa stanovanja v hišah stanovanjske skupnosti in stanovanja zasebnih lastnikov, ki oddajajo v najem, morajo biti kategorizirana po predpisih odloka o kategorizaciji, ki ga izda ljudski odbor. 17. člen Stanovanjska uprava mora izdati po kategorizaciji odločbo. Zoper to odločbo se lahko pritoži uživalec stanovanja kakor tudi lastnik hiše v 8 dneh na občinski ljudski odbor. V. Stanovanjska pogodba 18. člen Stanovanjska uprava in zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, morajo skleniti z uživalci stanovanj za stanovanja pogodbo. 19. člen Stanovanjska pogodba mora obsegati naslednje bistvene elemente: Ime in priimek uživalca stanovanja, površino stanovanjskih prostorov, kategorijo, ceno za 1 m2 stanovanjskega prostora, mesečno najemnino, odpovedni rok in druge določbe, ki so jih pogodbene stranke pri dogovoru izrekle. 20. člen t Stanovanjska uprava sme skleniti pogodbo za izpraznjeno stanovanje šele takrat, ko se je prepričala, da ni potrebe po stanovanjskih prostorih, ki bi izvirale iz sodnih ali sicer izvršljivih odpovedi, uživalcem teh stanovanj pa mora občinski ljudski odbor preskrbeti drugo stanovanje, kakor to predpisuje 62. člen uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, in v primeru, če so stanovanja potrebna za namestitev državnih uslužbencev. Sider pa se morajo upoštevati pri sklenitvi pogodbe za prazno stanovanje nujnosti in potrebe intersentov. Omogočiti se morajo sporazumne zamenjave stanovanj med posameznimi uživalci. 21. člen Za stanovanje v hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, sme zasebni lastnik skleniti stanovanjsko pogodbo samo s tisto osebo, ki ji izda stanovanjska uprava odločbe o nakazilu za stanovanje. Če se s to odločbo lastnik hiše ne strinja, ima pravico pritožiti se na odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Pritožba se vloži v treh dneh po prejemu odločbe. Za vse sklenjene pogodbe se vodi pri stanovanjski upravi register pogodb, in sicer posebej za stanovanjsko skupnost in posebej za stanovanje, ki niso vključena v stanovanjsko skupnost. 22. člen Najemnina se izračuna na podlagi izvedene kategorizacije, tako da se število m-’ pomnoži z ugotovljenimi stanovanjskimi točkami, ta zmnožek pa pomnoži s tarifno postavko, ki je za občino Kozje 0,22 dinarjev. Površina za posamezne prostore, ki presega 30 m2, se ne računa. Pri izračunavanju najemnine se skupna površina zaokroži na cele m2, skupna najemnina pa na dcsetdi-narske zneske, do 5 din navzdol in nad 5 din navzgor. 23. člen Nihče se ne sme vseliti v stanovanje, ne da bi prej sklenil stanovanjsko pogodbo. z VI. Delitev najemnine 24. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, pripada 10 % najemnine od njegove hiše, če je stalno zaposlen, če je kmetovalec, obrtnik ali se ukvarja s kakršnimi koli poklici in ima sicer stalne dohodke. Če je komu najemnina izključni vir dohodkov za preživljanje, se lahko pripadajoči del najemnine zviša. To določi gospodarski svet občine na prošnjo 'prizadetega po prejšnjem zaslišanju občinskega ljudskega odbora. 25. člen Od najemnin hiš, ki so v stanovanjski skupnosti, se plačuje 50 % v amortizacijski sklad. Od tega se mora plačevati 10 % v sklad za zidanje novih hiš v občini Kozje. Kolikšen del najemnine gre v sklad za hišno upravo, odloči svet za gospodarstvo v sorazmerju na celotno najemnino in sicer v odstotkih za vse hiše enako. Ostanek najemnine gre v sklad pa vzdrževanje hiše. 26. člen Zasebni lastniki, ki oddajajo poslovne prostore, morajo plačati v sklad za zidanje novih hiš občinskega ljudskega odbora 5 % od določene najemnine. VII. Predhodne in končne določbe 27. člen Stanovanjska uprava in zasebni lastniki morajo skleniti stanovanjske pogodbe do 15. januarja 1956. 28. člen Občinski ljudski odbor vodi do ustanovitve nove stanovanjske uprave vse zadeve stanovanjskih uprav, kakor jih določa uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. 29. člen Sklad, dosežen od hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, se- črpa tako, da se 80 % v sklad vplačanih sredstev porabi za vzdrževanje hiš, iz katerih ta sredstva izvirajo, 20% pa se vplača v sklad občinskih sredstev za vzdrževanje in gradnjo stanovanjskih hiš. 30. člen Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznujejo za prekrške: I. kdor ob popisovanju stanovanj daje namenoma netočne ali krive podatke; vinj" *t<^or ov‘ra Popisovanje in kategorizacijo stano- 3. kdor nevestno ali pomanjkljivo zbira uradne podatke, če mu je bilo to delo poverjeno; 4. kdor proti predpisom sklene najemno pogodbo za stanovanje ali poslovni prostor; 5. kdor pri sklepanju najemne pogodbe za stanovanje zamolči, da že ima stanovanje; 6. kdor se vseli brez odločbe o nakazilu stanovanja; 7. kdor pobira višjo najemnino, kakor je določena s pogodbo; 8. kdor oddaja stanovanje in poslovne prostore, pogodbe pa ne registrira pri stanovanjski upravi; 9. kdor oddaja poslovni prostor in ne odvaja s tem odlokom določenega dela najemnine v sklad za zidanje stanovanjskih hiš; 10. kdor odda v najem stanovanje, ne da bi prejel odločbo o nakazilu stanovanja stranki; II. kdor hoče prisilno izseliti uživalca stanovanja mimo zakonitih predpisov; Poleg kaznovanja strank v primerih 6. točke tega člena, sc stranka tudi izseli. 31. člen Ta odlok začne ve.ljati z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Celje. St. I-P 1057/1-1955 Kozje, dne 16. 12. 1955 17. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in točke 2. člena 50. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52), člena 2. zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34/55), člena 57., 58. in 59. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, štev. 6/54) in člena 3. zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 58/55), je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel ODLOK o upravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na sejmih, priložnostnih shodih in prireditvah, na trgih in prometnih krajih in v podobnih priložnostih je potrebno dovoljenje, ki ga izda odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določeiV čas oziroma najdalje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje po prednjem členu se izda gospodarskim in družbenim organizacijam ter društvom, ki nameravajo take storitve opravljati samo za postrežbo z jedjo in pijačo in le za določen čas, največ pa za čas, ko traja prireditev, zaradi katere je dano dovoljenje. Prošnja mora obsegati utemeljitev, ime in priimek vodeče osebe ter izjavo lastnika zemljišča, da prosilcu dovoljuje uporabljati svoje zemljišče. 3. člen Gostinske storitve zunaj poslovnih prostorov se lahko opravljajo samo pod vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo vsaj polkvalificiranega gostinskega delavca. Dovoljenje se ne more izdati: 1. če prosilec ne more nuditi dovolj poroštva za kulturno postrežbo; 2. če ni dovolj poroštva,- da bodo izpolnjeni zdrav-stveno-higienski in drugi pogoji; Pri manjših prireditvah lahko odsek za gospodarstvo obveznosti iz 1. odstavka tega člena tudi spregleda. 4. člen Pri opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov mora biti izobešena firma. To pa ne velja za družbene organizacije in društva. Jedila morajo biti zavarovana proti mrčesu in prahu,. na razpolago mora biti čista voda za umivanje kozarcev ter posebej voda za umivanje rok in brisača. Osebe morajo imeti zdravstveno izkaznico ali pa potrdilo krajevnega zdravnika. - 5. člen Zasebna gospodinjstva lahko izdajajo potnikom in turistom opremljene sobe v njihovih zasebnih stanovanjih samo z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora. 6. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se štejejo za gostinsko dejavnost in mora zasebnik imeti zanj dovoljenje za izdajanje prenočišč po uredbi o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, štev. 14/54). 7. člen Zasebniki, ki oddajajo po uveljavljenju tega odloka opremljene sobe potnikom po 4. členu tega odloka, morajo v 8 dneh priglasiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddajati, in cene, po katerih bodo oddajali sobe. 8. člen Na podlagi prijave po prejšnjem členu odredi občinski ljudski odbor pregled prijavljenih sob. Komisijo morajo sestavljati zastopniki sanitarne inšpekcije ljudskega odbora in turistične organizacije. Tako sestavljena komisija z zapisnikom ugotovi, ali sobe odgovarjajo predpisom in ali so primerne za sprejem gostov. Dovoljenje se ne more izdati, če sobe za izdajanje niso primerne. , 9. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere je komisija ugotovila, da izpolnjujejo pogoje, izda občinski ljudski odbor dovoljenje, prijavljene sobe pa vpiše v poseben seznam. Seznam mora obsegati: lastnikovo ime in priimek, poklic in stalno bivališče, število sob in postelj ter ceno take sobe. Po en seznam pošlje občinski ljudski odbor še pred začetkom sezone turističnemu društvu v kraju in okrajni gostinski zbornici ter tržnemu inšpektorju pri občini. 10. člen Priglašene sobe, za katere izda občinski ljudski odbor dovoljenje, so obremenjene s turistično takso, če je ta predpisana. 11. člen Zasebna gospodinjstva lahko imajo na hrani največ 3 abonente. Ako imajo zasebna gospodinjstva več kakor 3 abonente, sc šteje to za gostinsko dejavnost in je za njo potrebno dovoljenje po predpisih o zasebnih gostiščih. 12. člen Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. Kdor opravlja brez. dovoljenja gostinske storitve zunaj poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč; če opravlja gostinsko podjetje ali gostišče gostinske storitve zunaj poslovnih prostorov brez dovoljenja, sc kaznuje po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih; 2. imetnik dovoljenja za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov, ki ne izpolnjujejo higienskih in zdravstvenih predpisov, ali drugače nekulturno posluje, kolikor za taka dejanja ni z drugimi predpisi določena kazen; 3. kdor daje potnikom in turistom opremljene sobe brez dvoljenja občinskega ljudskega odbora. Kdor ne izpolnjuje pri gostinskih uslugah v smislu tega odloka zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, se mu dovoljenje za oddajanje sob lahko odvzame. 13. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1956 dalje, objavi pa se v »Uradnem vestniku okra j a'Cel j e«. Občinski ljudski odbor Kozje, v Kozjem, dne 16. 12. 1955. Štev.: I-P-1058/1-55. 18. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55), čl. 59 uredbe o trgovanju ter o trg. podjetjih in trgovinah (Uradni list štev. 37/55), čl. 48. uredbe o gostinskih podjetih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev. 6/54), čl. 25. uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ štev. 5/54), čl. 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel ODLOK o posiovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih obratovalnic na območju občine Kozje. A. Poslovalni čas I. Ob delavnikih 1. člen Trgovske poslovalnice: Trgovske poslovalnice, prodajalne tobaka in bencinske črpalke morajo biti odprte, če ni drugače določeno, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Za poletni čas se štejejo meseci: maj, junij, julij, in avgust. Trgovska podjetja, ki imajo bencinske črpalke, morajo v letnem času od 6. do 8. ure, od 12. do 16. ure ter od 19. do 20. ure urediti dežurno službo tako, da je nabava goriva potrošnikom vsak čas omogočena. 2. člen Mesnice: Prodajalne svežega mesa so odprte v poletnem času od 6. do 11. ure, v zimskem času od 7. do 12. ure. Če prodajajo prekajeno meso in delikatesne izdelke obratujejo tudi popoldne kakor druge trgovine. Ob sobotah poslujejo prodajalnice svežega mesa tudi v popoldanskem času od 15. do 18. ure. 3. člen Prodajalne kruha in mleka: Prodajalne kruha in mlekarne so odprte od 6. do 12. ure in 15. do 18. ure vsak dan, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ob ponedeljkih in dnevih po državno priznanih praznikih smejo pekarne obratovati od 5. do 18. ure. 4. člen Obrtne delavnice: Obrtne delavnice so, če ni v naslednjih členih drugače določeno, odprte od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7. do 12. ure ter od 16. do 19. ure, lahko pa glede na lokalne razmere obratujejo v neprekinjenem obratovalnem času od 6. do 14. ure. 5. člen Brivske in frizerske obratovalnice so odprte od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki pa od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Ob ponedeljkih so obratovalnice zaprte. 6. člen Avtomehanične in kovaške delavnice smejo biti odprte tudi čez poldne, če je treba izvršiti neodložljivo in nujno popravilo vozil ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Podkovske delavnice smejo poleg tega biti odprte tudi še eno uro pred rednim in eno uro po rednem delovnem času. 7. člen Gostinske obratovalnice: 1. Hoteli, gostilne, nočišča in drugi obrati so za oddajanje sob odprti časovno neomejeno, ne morejo pa vršiti gostinskih uslug izven določenega časa. 2. Restavracije so odprte do 23. ure. 3. Gostilne so odprte do 22. ure ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih do 23. ure. Če zgoraj ni določeno drugače, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti ob 7. uri zjutraj. Gostinske obratovalnice, kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapirati ob 21. uri. II. Ob nedeljah in priznanih praznikih 8. člen Vse trgovske poslovalnice in obrtne delavnice morajo biti praviloma ob nedeljah in državno priznanih Praznikih zaprte. Izjemoma so lahko ob teh dnevih odprte: 1. pekarne in mlekarne od 8. do 19. ure; 2. brivski in frizerski obrati od 7. do 12. ure; 3. fotografski obrati od 8. do 12. ure; 4. prodajalne tobaka od 8. do 12. ure. B. Splošne določbe: 9. člen Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, sc morajo zapirati vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru, je treba postreči, vendar to redoma ne sme trajati več kot pol ure po času, določenem za zapiranje. V gostinskih obratih se pol ure pred časom, določenim za zapiranje, ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo. 10. člen Gospodarski svet občine lahko v sporazumu s Svetom za notranjo upravo po izkazani potrebi izjemoma podaljša ali skrajša obratovalni čas posameznega podjetja s posebno določbo. 11. člen Za ty-šitve člena 1. tega odloka se storilci kaznujejo po ustreznih določilih uredbe o trgovanju ter o trg. podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55): za kršitve čl. 7 po ustreznih določilih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev. 6/54); za kršitve čl. 2., 3.. 4. in 5. po ustreznih določilih uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ štev. 5/54). ' ' Kot prekršek po tem odloku se šteje in kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: a) odgovorne osebe gostinskih organizacij in zasebni gostilničarji, če poslujejo brez dovoljenja preko določenega poslovnega časa: b) odgovorne osebe obrtnih organizacij in zasebni obrtniki, če poslujejo brez dovoljenja izven določenega poslovnega časa. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje.« Štev.: I-P-1059/1-1955. Kozje, dne 16. 12. 1955. 19. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), čl. 2. zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS štev. 26/55) čl. 6. uredbe o odbiri plemenske živine (Ur. list LRS štev. 32/47), čl. 7 in 9. pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS štev. 41/48), v zvezi s členom 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55 je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel ODLOK o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanje vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. I. Povprečna skočnimi 1. člen Na območju občine Kozje se uvaja plačevanje pov: prečne skočnine. Povprečno skočni no v znesku 500 din plačujejo lastniki in rejci od vsake krave in nad 1 leto stare telice, in sicer za prvo in dve dodatni pripustitvi, oz. za prvo in dve dodatni osemenitvi. Četrta pripustitev oz. osemenitev se plača ponovno. Bilcorejci, ki goje bike pogodbeno, plačujejo za krave in nad 1 leto stare telice, ki jih redijo na svojih gospodarstvih, povprečno skočni no prav tako kot ostala kmetijska gospodarstva. Povprečno skočnino ne plačujejo tista gospodarstva, ki, redijo priznane plemenjake izključno za svoje potrebe. 2. člen Povprečno skočnino odmerja in pobira občinski ljudski odbor in krajevne pisarne. Občinski ljudski odbor lahko tudi pooblasti kmetijske zadruge za pobiranje skočnine. Za odmero povprečne skočnine je odločilno število krav in nad 1 leto starih telic na dan 1. januarja. Število živine, od katere sc mora plačati povprečna skočnina, ugotavlja občinski ljudski odbor s posebnim popisom (rednim ali izrednim), ki se opravi najkasneje do 1. januarja vsako leto. Ob popisu krav in telic mora občinski ljudski odbor ugotoviti tudi, koliko je za pleme sposobnih bikov in koliko jih je potrebnih glede na število krav in za pleme sposobnih telic. Pri tem je potrebno upoštevati določila 6. člena uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 22/47). 3. člen Povprečno skočnino pobere občinski ljudski odbor vsako leto do 31. januarja. Plačilo povprečne skočnine so dolžni plačati živinorejci sami vnaprej na občini ali v svojih krajevnih uradih. Če sc skočnina ne plača, zapade v rubežno izterjavo. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od kmetijskih gospodarstev in gospodarstev, ki so plačala povprečno skočnino, pobirati nobenega drugega prispevka, nagrade ali plačila. Pripuščati pa smejo plemenjake le tistim lastnikom krav ali telic, ki se izkažejo s potrdilom o vplačani povprečni skočnini. Osemenjevanje živali se vrši prav tako proti predložitvi potrdila o plačani skočnini. Potrdilo o vplačani skočnini se izstavi za vsako žival ločeno. Kmetovalci so dolžni vsako telico in kravo, ki so jo kupili izven občine, dati v pregled občinskemu veterinarju pred pripustom, da ugotovi eventuelno okužbo. Na podlagi veterinarskega potrdila šele lahko bi-korejec i-zvrši pripustitev. 5. člen Če mora lastnik žival oddati v zakol ali če je žival, na katero je plačal povprečno skočnino, poginila, ni pa žival še pripustil, mora občinski ljudski odbor na podlagi pismenega veterinarjevega potrdila vrniti plačano skočnino za tisto žival. Če se žival zaradi plodnostnih motenj (jalovosti) ne more oploditi, se prav tako vrne plačana pavšalna skoč-nina in to le na podlagi veterinarskega potrdila. V primeru, da se je žival pripustila, se skočnina ne vrne. II. Plačevanje vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov 6. člen Plačana povprečna skočnina se sme uporabljati samo za izplačevanje vzdrževanja plemenskih bikov in za nabavo potrebnega števila plemenskih bikov, v kolikor ostane kaj denarja po izplačanih vzdrževalninah. * 7. člen Okvirno vzdrževalnino določi vsako leto vnaprej Svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Na območju občine Kozje se določijo naslednji ple-menilni krogi; lrvplemenilni krog KZ Lesično; 2. plemenilni krog KZ Kozje: 3. plemenilni krog KZ Podsreda; 4. plemenilni krog KZ Bistrica ob Sotli; 5. plemenilni krog KZ Polje ob Sotli. 9. člen Vzdrževalnina za plemenske bike se plačuje v štirih obrokih, in sicer do 15. aprila, do 15. julija, do 15. oktobra in do 15. januarja. Za osemenjevanje plemenic izplačuje občinski ljudski odbor osemenjevalnemu centru oziroma osemenjevalni postaji mesečno po 500 din za vsako osemenjeno žival na podlagi priloženih osemenjevalnih potrdil. Vzdrževalnina se izplača bikorej-cem za največ 100 plemenic letno. 10. člen Kmetijski referent in veterinar sta dolžna in pooblaščena, da četrtletno kontrolirata plemenjake glede na vzrej no in zdravstveno štanje in da o tem vodita kontrolni zapisnik. 11. člen Svet za kmetijstvo (pri Občinskem ljudskem odboru Kozje) se pooblašča, da izda potrebna potrdila za izvajanje tega odloka. 12. člen Za prekrške iz 4. člena tega odloka se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev. 13. člen Ta odlok začne veljati z objavo v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Občinski ljudski odbor Kozje, v Kozjem, dne 16. dec. 1955. Štev.: I/P-840/1-55. 20. Na podlagi 16. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ štev. 51/53) je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 16. decembra 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Zdravstvene postaje v Bistrici ob Sotli. 1. člen Ustanovi se Zdravstvena postaja v Bistrici ob Sotli kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Zdravstvena postaja v Bistrici ob Sotli. Sedež zavoda je v Bistrici ob Sotli. 2. člen Naloga Zdravstvene postaje je, da na svojem območju: a) nudi zdravstveno pomoč v ambulanti in na domu; b) zdravstveno pregleduje šolsko mladino in učno osebje; c) prijavlja nalezljive bolezni, odreja vse sanitarno-epidemiološke ukrepe zoper prenos nalezljivih bolezni, predlaga sanitarni inšpekciji potrebne higienske ukrepe, preventivno cepi, prijavlja zastrupitve z živili in skrbi za izvajanje vseh nalog Zdravstvenega doma s področja preventivnega zdravstva; č) nadzira delo babic, pregleduje vse noseče žene v četrtem in osmem mesecu nosečnosti in sodeluje pri porodih na poziv babice ali porodnice; d) nadzira delo vsega podrejenega strokovnega osebja; e) opravlja in nadzira mrliško-pregledniško službo; f) sodeluje v vseh zdravstvenih akcijah na svojem območju; g) opravlja še druge strokovne naloge, ki mu jih naloži pristojni višji forum; h) poroča nadzornim organom in nadrejenemu forumu o svojem delu. . 3. člen Zdravstvena postaja v Bistrici ob Sotli prejme potrebni inventar in inštrumentarij od občine Kozje. • 4. člen Zdravstveno postajo upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje občinski ljudski odbor. Upravnika zdravstvene postaje imenuje Občinski ljudski odbor. 5. člen Za zadeve in naloge zdravstvene postaje je pristojen Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora Kozje. 6. člen Ta odločba velja od 1. januarja 1956 in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! Predsednik: Lojen Joško, 1. r. 21. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni •list LRS štev. 19-88/52) čl. 2. zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS štev. 26 55) čl. 6 uredbe o odbiri plemenske živine (Ur.. list LRS štev. 32/47), čl. 7 in 9 pravilnika d vzdrževanju državnih, zadružnih in-zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Ur. list LRS štev. 41/48), v zvezi s členom 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 21. 12. 1955 sprejel ODLOK o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdržcvalninc rejcem plemenskih bikov. I. Povprečna skočnina 1. člen Na območju občine se uvaja plačevanje povprečne skočnine. Povprečno skočnino v znesku 500 din plaču-•|e.i° lastniki in rejci od vsake krave in nad eno leto stare telice, in sicer za prvo in dve dodatni pripustitvi, °z. za prvo in dve dodatni osemenitvi. Četrta pripustitev oz. osemenitev se plača ponovno. Bikorejci, ki redijo bika pogodbeno, plačujejo za krave in nad eno leto stare telice, ki jih redijo na svojih gospodarstvih, povprečno skočnino prav tako kot ostala kmetijska gospodarstva. ' Povprečno skočnino ne plačajo tista kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje potrebe. 2. Člen Povprečno skočnino odmerja in pobira občinski ljudski odbor po svojih organih. Za odmero povprečne skočnine je odločilno število krav in nad leto starih telic na dan 1. januarja. Število živine, od katere se mora plačati povprečna skočnina, ugotavlja občinski ljudski odbor s posebnim popisom (rednim ali izrednim), ki se opravi najkasneje do 1. januarja vsako leto. Ob popisu krav in telic mora ljudski odbor ugotoviti tudi, koliko je za pleme sposobnih bikov in koliko jih je potrebno glede na število krav in za pleme sposobnih telic. Pri tem je potrebno upoštevati določila 5. člena uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list štev. 32/47). 3. člen Povprečno skočnino lahko občinski ljudski odbor pobira pri popisu živali. Pobrana pa mora biti vsako leto najkasneje do 31. januarja. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, ki so plačali povprečno skočnino, pobirati nobenega drugega prispevka, nagrade ali plačila. Pripuščati pa smejo plemenjake le tistim lastnikom kVav in telic, ki se izkažejo s potrdilom o plačani povprečni skočnini. Osemenjevanje živali se vrši prav tako le proti predložitvi potrdila o plačani povprečni skočnini. Pri pobiranju skočnine se mora obvezno za vsako posamezno žival ločeno izdati potrdilo o plačani skočnini. 5. člen Cc mora lastnik žival oddati v zakol ali če je žival, za katero je plačal povprečno skočnino, poginila, ni pa žival še pripustil, mora občinski ljudski odbor na podlagi pismenega veterinarjevega potrdila vrniti vplačano skočnino za tisto žival. Ce se žival zaradi plodnostnih motenj (jalovosti) ne more oploditi, se prav tako vrne vplačana pavšalna skočnina in to le na podlagi veterinarskega potrdila. II. Plačevanje vzdržcvalninc rejcem plemenskih bikov. 6. člen Plačane pavšalne skočnine se smejo uporabljati samo za izplačevanje vzdrževalnine plemenskih bikov in za nabavo potrebnega števila plemenjakov, v kolikor preostane kaj denarja po izplačanih vzdrževalninah. 7. člen Okvirno vzdrževalnino določi vsako leto vnaprej Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Občinski ljudski odbor določi sporazumno z okrajnim živinorejskim centrom in v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami za vsakega plemenjaka posebej ple-menilni okoliš. 9. člen Vzdrževalnina za plemenske bike se plačuje v štirih obrokih, in sicer do 15. aprila, do 15. julija, do 15. oktobra in do 15. januarja. Za osemenjevanje plemeni-ce izplačuje občinski ljudski odbor osemenjevalnemu centru in osemenjevalni postaji mesečno po 500 din za vsako osemenjeno žival na podlagi priloženih osemenjevalnih potrdil. Vzdrževalnina se izplača bikorejcem le za največ 100 plemenic letno. i 10. člen Občinski kmetijski referent in občinski veterinar sta dolžna četrletno kontrolirati plemenjake na vzrej no in zdravstveno stanje. O tem vodita kontrolni zapisnik. 11. člen Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 12. člen Za prekrške iz četrtega člena tega odloka se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 1000 dinarjev. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku« OLO Celje. 22. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52), člena 2. zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS štev. 26/55), člena 6. uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47), člena 7. in 9. pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS štev. 41/48), v zvezi s členom 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Planina na svoji seji dne 15. decembra 1955 in 23. januarja 1956 sprejel odlok o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vzdrže-valnine rejcem plemenskih bikov. I. Povprečna skočnimi 1. člen Na območju občine Planina pri Sevnici se uvaja plačevanje povprečne skočnine. Povprečno skočnino v znesku 500 din plačujejo lastniki in rejci od vsake krave in nad 1 leto stare telice, in sicer za prvo in dve dodatni pripustitvi, oziroma prvo in dve dodatni osemenitvi. Četrta pripustitev oziroma osemenitev se plača ponovno. Bikorejci, ki redijo bike pogodbeno, plačujejo za krave in nad 1 leto stare telice, ki jih redijo na svojih gospodarstvih, povprečno skočnino prav tako kot ostala kmetijska gospodarstva. Povprečne skočnino ne plačajo tista kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje potrebe. 2. člen Povprečno skočnino odmerja in pobira občinski ljudski odbor. Za odmero povprečne skočnine je odločilno število krav in nad eno leto starih telic na dan 1. januarja. Število živine, od katere se mora plačati povprečna skočni na, ugotavlja občinski ljudski odbor s posebnim popisom (rednim ali izrednim), ki se opravi najkasneje do 1. januarja vsako leto. Lastniki krav in nad eno leto starih telic so dolžni popisovalcu dati natančne podatke o številčnem stanju živine. Občinski ljudski odbor ugotovi pri popisu, koliko je za pleme sposobnih bikov in koliko jih je potrebno glede na število krav in za pleme sposobnih telic. Pri tem je potrebno upoštevati določila 6. člena uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47). 3. člen Povprečno skočnino občinski ljudski odbor lahko pobira pri popisu živine, pobrati pa se mora najkasneje do 31. januarja. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, ki so plačali povprečno skočnino pobirati nobenega drugega prispevka, nagrade ali plačila. Pripuščati pa smejo plemenjake le tistim lastnikom krav in telic, ki se izkažejo s potrdilom o plačani povprečni skočnini. Osemenjevanje živali se vrši prav tako le proti predložitvi potrdila o plačani povprečni skočnini. Pri pobiranju skočnine se mora obvezno za vsako posamezno žival ločeno izdati potrdilo o plačani skočnini. 5. člen Če mora lastnik oddati žival v zakol ali če je žival, za katero je plačal povprečno skočnino, poginila, ni pa živali še pripustil, mora občinski ljudski odbor na podlagi pismenega veterinarskega potrdila vrniti vplačano skočnino za tisto žival. Če se žival zaradi plodnostnih motenj (jalovosti) ne more obrejiti, se mora prav tako vrniti vplačani znesek skočnine in to le na podlagi veterinarskega potrdila. II. Plačevanje vzdržcvalnine rejcem plemenskih bikov 6. člen Plačane povprečne skočnine se smejo uporabljati samo za izplačevanje vzdrževalnine plemenskih bikov, preostanek skočnine pa se lahko uporabi za nabavo potrebnega števila plemenjakov in kritje drugih stroškov. 7. člen Okvirno vzdrževalnino določi vsako leto vnaprej Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Občinski ljudski odbor določi sporazumno z okraj nim živinorejskim odborom in v sodelovanju s kme.ij-skimi zadrugami za vsakega plemenjaka posebej ple-menilni okoliš. 9. člen Vzdrževalnina za prirodne skoke sel plačuje v 4 obrokih, in sicer do 15. aprila, do 15. julija, do 15. oktobra in do 15. januarja. Za osemenjevanje plemenic plačuje občinski ljudski odbor osemenjevalni postaji mesečno 500 din za vsako osemenjeno žival na podlagi priloženih osemenjevalnih potrdil. Vzdrževalnina se izplača bikorejcem le za največ 100 plemenic letno. 10. člen Kmetijski referent in veterinar sta dolžna četrtletno kontrolirati plemenjake glede na vzrej no in zdravstveno stanje ter o tem voditi kontrolni zapisnik. 11. člen Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 12. člen Za prekrške 4. člena tega odloka se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 13. člen Povprečna skočnina, ki ni plačana do 31. januarja, se izterja na način, ki je predpisan za izterjavo proračunskih dohodkov. 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Občinski ljudski odbor Planina, v Planini, dne 23. januarja 1956. Štev.: P-315/1-55 23. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55), čl. 59. uredbe o trgovanju ter o trg. podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55), čl. 48. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev. 6/54), čl. 25. uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ štev. 5/54), čl. 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljenega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Planina pri Sevnici na svoji seji dne 24. januarja 1956 sprejel ODLOK ° Poslovnem času gospodarskih organizacij, zasebnih gostišč in obratov, ki poslujejo s strankami. 1. člen S tem odlokom se predpisuje najkrajši poslovalni čas za trgovine in gostilne, najdaljši poslovalni čas za gostilne ter poslovni čas za obrtne delavnice. V mejah teh časov določijo svoj poslovalni čas delovni kolektivi trgovin in gostiln sami. 2. člen Odsek za splošne zddeve Občinskega LO Planina Pr* Sevnici lahko za posamezne priložnosti dovoli podaljšanje poslovnega časa po plačilu predpisane takse. Pi av tako lahko v izjemnih primerih, zaradi čiščenja, smrti, bolezni in podobno, dovoli, da se obrat med po-slovalnim časom zapre. 3. člen Poletni poslovalni čas traja od 1. maja do 30. septembra, zimski pa od 1. oktobra do 30. aprila. 4. člen Trgovine morajo biti odprte: a) Trgovine z živili in mešane: poleti od 7. do 12. ure, od 15. do 18. ure; pozimi: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure. Trgovine morajo biti odprte vsak delavnik, razen ob četrtkih popoldne. b) Trafike: poleti: od 12. do 15. ure; pozimi: od 12. do 14. ure. Trafike morajo biti odprte vse dni v tednu. 5. člen Restavracije, gostilne in krčme morajo biti odprte: poleti od 6. do 23. ure: pozimi od 7. do 22. ure. Gostilne, ki so ob avtobusnih postajah, se morajo odpreti zjutraj pol ure pred odhodom rednega avtobusa. Za gostilne, ki so v centru trga, se pooblašča Odsek za splošne zadeve obč. LO, da za vsak mesec v naprej določi, katera gostilna bo morala biti odprta pol ure pred odhodom rednega avtobusa. 6. člen Gostilne smejo biti odprte najdalje: V poletnem času do 23. ure ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa do 24. ure. V zimskem času do 22. ure ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih do 24. ure. 7. člen Gostiln«; morajo nehati streči najpozneje četrt ure pred časom, določenim za zapiranje, poslovni prostori pa morajo biti prazni in zaprti najpozneje četrt ure po tem času. 8. člen Obrtne delavnice, ki poslujejo s strankami, morajo biti odprte: a) Mesnice in pekarne: poleti: od 6. do 9. ure, od 16. do 19. ure; pozimi: od 7. do 10. ure, od 15. do 18. ure ob sobotah. Pekarne morajo biti odprte vse dni, razen v nedeljo, mesnice pa samo v ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota in nedelja, če pa pade od države priznan praznik ali sejem na četrtek, morajo biti mesnice odprte tudi na ta dan. b) Ostale obrtne delavnice: poleti: od 7. do 12. ure, od 15. do 18. ure; od 7. do 13. ure ob sobotah; pozimi: od 7.30 do 12.30 vsak delavnik, od 16. do 19. ure vsak delavnik. Svet za gospodarstvo lahko na predlog Okrajne obrtne zbornice določi po potrebi nekaterim poslovalnicam drugačen poslovalni čas. 9. člen Poslovalni čas morajo imeti vse gospodarske organizacije, ki so zajete s tem odlokom, vidno objavljen, Prav tako morajo imeti objavljeno dovoljenje, izdano po 2. členu tega odloka, če je obrat zaprt. 10. člen Za kršitve čl. 4 tega odloka se storilci kaznujejo po ustreznih določilih uredbe o trgovanju ter o trg. podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37/55); za kršitve čl 5 in 6 po ustreznih določilih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ štev. 6/54); za kršitve čl. 8 po ustreznih določilih uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ štev. 5/54). Kot prekršek po tem odloku se šteje in kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din: a) odgovorne osebe gost. organizacij in zasebni gostilničarji, če poslujejo brez dovoljenja preko določenega poslovnega časa; b) odgovorne osebe obrtnih organizacij in zasebni obrtniki, če poslujejo brez dovoljenja izven določenega poslovnega časa. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraja Celje. Planina pri Sevnici, dne 27. 1. 1956. Štev.: 01/1-176/1-56 24. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 3. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev 19-88/52), člena 2. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS štev. 26/55), člena 6. uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47), člena 7. in 9. pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS štev. 41/48) v zvezi s členom 3. zakona o -spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina na svoji seji dne 23. decembra 1955 sprejel ODLOK o plačevanju skočnine in izplačevanju vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. I. Povprečna skočnina 1. člen skočnini. Pri pobiranju skočnine se mora obvezno za vsako posamezno žival ločeno izdati potrdilo o plačani skočnini. 5. člen Če mora lastnik žival oddati v zakol ali če je žival, za katero je treba plačati povprečno skočnino, poginila, ni pa živali še pripustil, mora občinski ljudski odbor na podlagi pismenega veterinarskega potrdila vrniti vplačano skočnino za tisto žival. Če se žival zaradi plodnostnih motenj (jalovosti) ne more oploditi, se prav tako vrne vplačana povprečna skočnina in to le na podlagi veterinarskega potrdila. II. Plačevanje vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov 6. člen Plačane povprečne skočnine se smejo uporabiti samo za izplačevanje vzdrževalni n plemenskih bikov in za nabavo potrebnega števila plemenjakov, v kolikor preostane denar po izplačanih vzdrževalninah. 7. člen Na območju občine se uvaja plačevanje povprečne skočnine. Povprečno skočnino v znesku 500 din plačujejo lastniki in rejci od vsake krave in nad eno leto stare telice, in sicer za prvo in dve dodatni pripustitvi, oziroma za prvo in dve dodatni osemenitvi. Četrta pripustitev oziroma osemenitev se plača ponovno. Biko-rejci, Iji rede bika pogodbeno, plačujejo za krave in nad eno leto stare telice, ki jih redijo na svojih gospodarstvih, povprečno skočnino kot ostala kmetijska gospodarstva. 2. člen Povprečno skočnino odmerja in pobira Občinski ljudski odbor. Za odmero povprečne skočnine je odločilno število krav in nad eno leto starih telic na dan L januarja. Število živine, od katere se mora plačati povprečna skočnina, ugotavlja Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo občinskega ljudskega odbora s posebnim predpisom (rednim ali izrednim), ki se opravi vsako leto najkasneje do 1. januarja. Ob popisu krav ih telic mora Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo občinskega ljudskega odbora ugotoviti, koliko je za pleme sposobnih bikov in koliko jih je potrebno' glede na število krav in za pleme sposobnih telic. Pri tem je potrebno upoštevati določila 6. člena uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47). 3. člen Povprečno skočnino lahko oddelek za gospodarstvo pobira pri popisu živali. Pobrana pa mora biti najkasneje do 31. januarja. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od kmetijskih gospodarstev, ki so plačali povprečno skočnino, pobirati nobenega drugega prispevka, nagrade ali plačila. Pripuščati pa smejo plemenjake le tistim lastnikom krav in telic, ki se izkažejo s potrdilom o plačani povprečni skočnini. Osemenjevanje živali se vrši prav tako le proti predložitvi potrdila o plačani povprečni Okvirno vzdrževalnine določi vsako leto vnaprej Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo pri občinskem ljudskem odboru. 8. člen Občinski ljudski odbor določi sporazumno s kmetijskimi zadrugami za vsakega plemenjaka posebej ple-menilni okoliš. 9. člen Vzdrževalninaza plemenske bike se plačuje v štirih obrokih, in sicer do 15. aprila, do 15. julija, do 15. oktobra in 15. januarja. Za osemenjevanje plemenic izplačuje Občinski ljudski odbor osemenjevalnemu centru in osemenjevalni postaji mesečno po 500 din za vsako osemenjeno žival na podlagi priloženih osemenjevalnih potrdil. Vzdrževalnina se izplača bikorejcem le za največ 100 plemenic letno. 10. člen Kmetijski referent in veterinar sta dolžna četrtletno kontrolirati plemenjake glede na vzrejo in zdravstveno stanje in o tem voditi kontrolni zapisnik. 11. člen Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo pri občinskem ljudskem odboru se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 12. člen Za prekrške iz četrtega člena tega odloka se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina, v Rogaški Slatini, dne 23. decembra 1955. Štev.: 1270/55-1 / 25. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52), člena 2. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS štev. 26/55), člena 6, uredbe o odbiri, plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47), člena 7 in 9 pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS štev. 41/48), v zvezi s členom 3. zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na svoji seji dne 23. 12. 1955 sprejel ODLOK o plačevanju povprečne skočnine in izplačevanju vztlrževalnine rejcem plemenskih bikov. I. Povprečna skočnina 1. člen Na območju občine se uvaja plačevanje povprečne skočnine. Povprečno skočnino v znesku 500 din plačujejo lastniki in' rejci od vsake krave in nad eno leto stare telice, in sicer za prvo in dve dodatni pripustitvi, oziroma za prvo in dve dodatni osemenitvi. Četrta pripustitev oziroma osemenitev se plača ponovno. Biko-rejci, ki redijo bika pogodbeno, plačujejo za krave in nad eno leto stare telice, ki jih redijo na svojih gospodarstvih, prav tako povprečno skočnino kot ostala kmetijska gospodarstva. Povprečno skočnino ne plačujejo tista kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje potrebe. 2. člen Povprečno skočnino odmerja in pobira občinski ljudski odbor. Za odmero povprečne skočnine je odločilno število krav in nad eno leto starih telic na dan 1. januarja. Število živine, od katere se mora plačati povprečna skočnina, ugotavlja občinski ljudski odbor s posebnim popisom (rednim ali izrednim), ki se opravi od 1. januarja vsako leto. Vsak popisovalec je pooblaščen od občinskega ljudskega odbora, da ugotovi stalež živine v hlevih. Ob popisu krav in telic mora občinski ljudski odbor ugotoviti tudi, koliko je za pleme sposobnih bikov in koliko jih je potrebno glede na število krav in za pleme sposobnih telic. Pri tem je potrebno upoštevati določila 6. člena uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 22/47). 3. člen Povprečno skočnino lahko občinski ljudski odbor pobira pri popisu živali. Pobrana pa mora biti najkasneje do 31. januarja za leto vnaprej. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, ki so plačali povprečno skočnino pobirati nobenega drugega prispevka, nagrade ali plačila. Pripuščati pa smejo plemenjake le tistim lastnikom krav in telic, ki se izkažejo s potrdilom o plačani povprečni skočnini. Osemenjevanje živali se vrši prav tako le proti predložitvi potrdila o plačani povprečni skočnini. Pri pobiranju skočnine se mora obvezno za vsako posamezno žival ločeno izdajati potrdilo o plačani skočnini. 5. čleh Ce mora lastnik žival oddati v zakol ali če je žival, za katero je plačal povprečno skočnino. poginila, ni pa živali še pripustil, mu mora občinski ljudski odbor na podlagi pismenega potrdila veterinarja vrniti vplačano skočnino za tisto žival. Ce se žival zaradi plodnostnih motenj (jalovosti) ne more oploditi, se mu prav tako vrne vplačana povprečna skočnina in to le na podlagi veterinarskega potrdila. II. Plačevanje vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov • 6. člen Plačane povprečne skočnine se smejo uporabljati samo za izplačevanje vzdrževalnine plemenskih bikov in za nabavo potrebnega števila plemenjakov, v kolikor preostane denarja po izplačanih vzdrževalninah. 7. člen Okvirno vzdrževalnine določi vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Na področje občine se morajo obvezno formirati plemenilni krogi, ki bodo skupno zajeli vse plemenice na področju občine. Plemenilne kroge formirata kmetijski referent in veterinar. Rejci plemenjakov, za katere je določen plemenski krog, ne smejo pripuščati nobenih drugih plemenic, ki niso v določenem pleme-nilnem krogu. 9. člen Vzdrževalnina za plemenske bike se plačuje v štirih obrokih, in sicer do 15. aprila, do 15. julija, do 15. oktobra in do 15. januarja. Za osemenjevanje plamenic izplačuje občinski ljudski odbor osemenjevalnemu centru ali osemenjevalni postaji mesečno po 500 din za vsako osemenjeno žival na podlagi priloženih osemenjevalnih potrdil. Vzdrževalnina se izplača bikorejcem le za največ 100 plemenic letno. . 10. člen Kmetijski referent in veterinar sta dolžna četrtletno kontrolirati plemenjake glede na vzrejno in zdravstveno stanje, o čemer vodita kontrolni zapisnik. 11. člen Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 12. člen Kršilci določil 4. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju, v Šentjurju pri Celju, dne 23. dec. 1955. Štev.: 1/1-1216/1-55. Predsednik: Hlastec Peter Na osnovi čl. 57., 58. in 59. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni L FLRJ št. 6-53/56) in na osnovi točke — f — LXXVIII. pogl. Tabele I/A zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na svojem zasedanju dne 26. januarja 1956 in na predlog Sveta za gospodarstvo sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih-podjetij in gostišč, na sejmih, priložnostnih shodih in prireditvah, na ulicah, prometnih krajih in v podobnih primerih je potrebno dovoljenje, ki ga izda odsek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določen čas, oziroma najdalje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje po 1. čl. se izda gospodarskim in družbenim organizacijam ter društvom, ki nameravajo opravljati take storitve, samo za postrežbo z jedjo in pijačo in le za določen čas, največ pa za čas trajanja prireditve, zaradi katere se izda dovoljenje. Prošnja mora obsegati utemeljitev, ime in priimek vodeče osebe ter izjavo lastnika zemljišča, da prosilcu dovoljuje uporabljati svoje zemljišče. 3. člen Gostinske storitve izven poslovnih prostorov se lahko upravljajo samo pod vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo vsaj polkvaliliciranega gostinskega delavca. Dovoljenje se ne more izdati: 1. Če prosilec ne more nuditi dovolj poroštva za kulturno postrežbo. 2. Če ni dovolj, poroštva, da bodo izpolnjeni higienski pogoji, ki so predpisani s teip odlokom. Pri manjših prireditvah lahko odsek za gospodarstvo obveznosti iz prvega odstavka tega člena spregleda. 4. člen Pri opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov mora biti izobešena firma. To ne velja za družbene organizacije in društva. Jedila morajo biti zavarovana proti mrčesu in prahu, na razpolago mora biti čista vodg za umivanje kozarcev ter posebej voda za umivanje rok z brisačo. 5. člen Zasebna gostinstva smejo, kadar so sobe gostinskih prenočišč zasedene, oddati potnikom, turistom in letoviščarjem opremljene sobe v svojih zasebnih stanovanjih. 6. člen Za oddajanje opremljenih sob je potrebno dovoljenje, ki ga izda odsek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur. 7. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko dejavnost in mora zasebnik zanj imeti dovoljenje za izdajanje prenočišč po uredbi o zasebnih gostiščih. 8. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom po 5. čl. tega odloka, morajo v 14 dneh prijaviti odseku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur število in popis opremljenih sob, ki jih nameravajo 'oddati, in cene, po katerih bodo oddajali sobe. 9. člen Na podlagi priglasitve po prejšnjem členu odredi odsek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur komisijski pregled priglašenih sob. Komisijo sestavljajo poleg zastopnika občine, sanitarni inšpektor in zastopnik krajevne turistične organizacije, povabi pa se k sodelovanju tudi zastopnik gostinske zbornice. Tako sestavljena komisija ugotovi, ali so pregledane sobe glede na splošne predpise neoporečne in primerne za sprejem gostov. Odločitev te komisije je za Občinski ljudski odbor glede izdaje dovoljenja obvezna. 10. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere je komisija ugotovila, da izpolnjujejo pogoje, izda odsek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Šentjur dovoljenje, priglašene sobe pa vpiše v posebni seznam. Seznam mora obsegati: lastnikovo ime in priimek, poklic in stalno prebivališče, število sob in postelj ter ceno vsake sobe. Po en izvod seznama pošlje odsek za gospodarstvo Ob. LO Šentjur pri Celju pristojni turistični organizaciji, Okrajni gostinski zbornici in tržnemu nadzorniku. 11. člen Priglašene sobe, za katere izda odsek za gospodarstvo dovoljenje, so obremenjene s turistično takso. Opremljene sobe se lahko oddajajo z zajtrkom ali brez njega, dajanje drugih obrokov in pijač za plačilo pa se šteje za gostinsko dejavnost. 12. člen Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo hrano največ petim abonentom. V kolikor zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, se šteje to za gostinsko dejavnost in je zanje potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih. 13. člen Z denarno kaznijo 3.000 din se kaznujejo za prekršek: kdor opravlja brez dovoljenja gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč; če opravlja gostinsko podjetje ali gostišče gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, sc kaznuje po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih; imetnik dovoljenja za opravljanje godmskih storitev izven poslovnih prostorov, ki ne izpolnjujejo "pri opravljanju gostinskih storitev higienskih in zdravstvenih predpisov, ali drugače nekulturno deluje, v ko-. Ukor za taka dejanja ni predpisana strožja kazen z drugimi predpisi; kdor daje potnikom, turistom in letoviščarjem opremljene sobe brez dovoljenja odseka za gospodarstvo. Kdor pa ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, se mu dovoljenje za oddajanje sob lahko odvzame. 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju Predsednik Hlastec Peter, 1. r. RAZNO Poročilo tov. Vivoda Bogdana, šefa uprave za ceste pri Okrajnem LO Celje, na seji obeh zborov dne 28. dec. 1955: Na Okrajni skupščini dne 20. 6. 1955 je bilo podano obširno poročilo Uprave za ceste z vsemi tehničnimi in statističnimi podatki. V tem poročilu so bili obrazloženi tudi vsi problemi, ki pa do danes žal še niso popolnoma rešeni. Zato bo to poročilo obsegalo samo dodatne podatke ter probleme, ki so se pokazali v času od zadnjega zasedanja skupščine dalje. 1. Tehnični podatki Po združitvi bivšega okraja Šoštanj ter po spremembi teritorialne meje z OLO Krško se je dolžina cestne mreže povečala za ceste III. reda za 50 km. tako da znaša danes skupna dolžina mreže 491,279 km, in sicer: Celje . . . 23,808 km Žalec . . . 84.699 km Laško . . . 58,275 km Šentjur . . . 60.178 km Rog. Slatina . . . . . 42.995 km Šmarje .... . . . 19.690 km Planina . . . 22,494 km Kozje . . . . . . . . 19.777 km Vojnik .... . . . 32,066 km Sl. Konjice . . . 82,362 km Vransko .... . . . 4,496 km Šoštanj .... . . . 17,870 km Mozirje .... Cestno vzdrževalno službo vrši danes 86 cestarjev, 183 cestnih delavcev, 5 šoferjev in mehanikov, 6 cestnih nadzornikov in 10 uslužbencev na upravi. 2. Delo uprave v letu 1955 Uprava razpolaga s 6 polstahvmi in s 17 nestalnimi kamnolomi, ki so v preteklem letu proizvedli 12.000 m:l cestnega gramoza. Zavoljo nezadostne kapacitete ter klede na razdalje na terenu smo bili primorani kupiti °d dobaviteljev še 3000 m:! gramoza. Kamnolome je potrebno v letu 1956 izpopolniti s silosi ter s strojno opre-mo. da bi s tem znižali stroške nakladanja. Investirani stroški se bodo krili s prihranki v enem koled. letu. Poleg že omenjenih kamnolomov nameravamo v letu 1956 odpreti še nov kamnolom v Dramljah, kjer nam bo mogoče pridobivati črni andezit s trdoto 7. Za prevoz gramoza smo se posluževali v letu 1955 tujih voznikov ter 2 lastnih tovornih vozil. S tujimi vozili smo prevozili 8000 m3, z lastnimi pa 7000 m:l. Ker so prevozi z lastnimi vozili cenejši zaradi nižjih režijskih in amortizacijskih stroškov ter odvodov, si moramo prizadevati, da bi se v prihodnjih letih razmerje izboljšalo, oziroma, da bi ves prevoz lahko vršili sami. Za vzdrževanje cest smo v letu 1955 porabili 15.000 m:l gramoza, t. j. povprečno 30 m3 na 1 km. Nekatere ceste so dobile do 120 m-‘/km, medtem ko so druge vzdrževali samo s 5 m '/km glede na težo prometa in na značaj ceste. Povpt-eček za srednje dobro vzdrževanje cest III. reda je 100 m:l/km, iz česar je razvidno, da so sc morala vzdrževalna dela v letu 1955 omejiti samo na nujno krpanje cest. Iz računov izhaja srednja dobavna cena gramoza frco. cestišče, t. j. dobava v kamnolomu s prevoznimi stroški na cestni rob povprečno 1500 din za 1 m-, kar je ceneje glede na republiške ceste in gradbene obrate, kjer se giblje ta cena med 1800 do 2500 din. Ako hočemo ohraniti ceste v rednem stanju, je potrebno v letu 1956 dvigniti količine gramoza za posipanje cest vsaj na 80 m3/km v povprečju. Zaradi zmanjšanja sredstev se niso mogli vzdrževati cestni objekti tako, kot bi bilo želeti. Napravila so se le nujna popravila, da se je lahko vršil promet. Popravili smo 10 lesenih mostov, 1 kameniti propust, zgradili smo nov železobetonski most ter nov lesen most v dolžini'5.00 m, nadalje smo popravili 15 provizornih mostov, zabetonirali 390 m3 betona v oporne zidove in sanirali 1 zemeljski plaz. Preložitev smo izvršili na eni cesti v količini 1050 m2, zbetonirali in na novo smo namestili 120 kom. smernikov. Obseg teh del je le minimalen. Leta 1956 moramo pospešiti delo pri cestnih objektih, zlasti še izmenjave sedanjih provizornih ureditev s stalnimi objekti. Po poplavi v letu 1954 so neprevozne naslednje ceste: št. 1701 Rimske Toplice—Jurklošter; št. 1679 Sevnica—Planina; št. 1720 Št. Rupert—Lahomno. Teh cest ni bilo mogoče odpreti v letu 1955 ter so danes še zaprte. Iz obče komunalnih ter iz prometnih razlogov je nujno, da se v letu 1956 popravijo omenjene ceste in odpre promet v normalnem obsegu. 3. Ureditev cestnega omrežja Po pregledu priključenih in že prej vzdrževanih cest III. reda ugotavljamo, da nekatere ceste ne odgovarjajo deklaraciji cest III. reda niti v tehničnem niti v funkcionalnem pogledu. Zato naj se izločijo iz sedanjega sestava cest vse tiste ceste, ki tehnično predstavljajo ceste IV. reda in služijo izključno lokalnemu prometu na vasi. Te ceste naj bi prevzele uprave cest občinskih ljudskih odborov. V poštev pridejo naslednje ceste: a) V Občinskem ljudskem odboru Konjice: odcep ceste št. 1733 od Stranic na Zaburg cesta št. 1734 Stranice—Bukovje cesta št. 1724 Konjice—pokop, cesta št. 1726 Draža vas—Koblje cesta št. 1727 Pobrež—Brdo cesta št. 1728 Vošenik—Škalce 12,425 km v dolž. 1,560 km 1,865 1,000 3,000 2,500 2,500 b) V občinskem ljudskem odboru Šentjur: odcep Šentjur—Kincl v dolž. 0,250 km cesta št. 1718 Loka—Sv. Štefan „ „ 3,000 „ cesta št. 1719 Loka—Zamerk „ „ 2,000 „ 5,250 km c) V Občinskem ljudskem odboru Vojnik: c. št. 1752 Frankolovo—Črešnjice v dolž. 3,500 km č) V Občinskem ljudskem odboru Rog. Slatina: cesta št. 1709 Sodna vas—Vonarje v dolž. 2,000 km cesta št. 176 Tlake—Sv. Florjan „ „ 3.650 ., cesta št. 1747 Krtinci—Gabernik „ „ 2,850 „ 8,450 km d) V Občinskem ljudskem odboru Šmarje: c. št. 1718/a Šmarje—Sv. Stefan v dolž. 2,000 km e) V Občinskem ljudskem odboru Šoštanj: c. št. 1652 Družmirje—Velenje c. št. 1655 Šoštanj—Sv. Florjan c. št. 1742 Šentilj—Socka v dolž. 5.200 km » » 3,340 „ „ „ 2,100 „ 11,640 km Ij V Občinskem ljudskem odboru Mozirje: c. št. 1655 Ljubija—Lepa Njiva v dolž. 5,000 km c. št. 1656 Nazarje—trg Rečica „ „ 2,330 „ 7,330 km g) V Občinskem ljudskem odboru cesta št. 1742 Šentilj—Socka Žalec: v dolž. 4,075 km 4. Program dela za leto 1956 Ceste, ki jih bo vzdrževala Uprava za ceste, je treba tehnično urediti tako, da bodo odgovarjale tehničnim in varnostnim predpisom za ceste III. reda. Te ceste je treba razširiti na širino od 4 do 6 m ter jih je treba postopoma modernizirati, v kolikor bodo za to sredstva na razpolago. Zamišljam si petletni program od katerega naj bi se v letu 1956 izvršila naslednja dela: a) Ureditev neprevoznih cest zaradi poplave v letu 1954: cesta Rimske Toplice—Jurklošter, cesta Sevnica—Planina, cesta Šentjur—Lahomno. b) Sanacija plazov ob naslednjih cestah: Rimske Toplice—Jurklošter, Crnolica—Planina, Breg—J u rklošter, Drensko Rebro—Virštanj, Ponikva—Loče, Dramlje—Gora—Žiče. c) Gradnje in rekonstrukcije mostov. Rekonstrukcija in razširitev mostov na cesti Šmar- jeta—Hrastnijc. Gradnja dveh novih žel. bet. mostov Višnja vas—Vitanje. Gradnja novega žel. bet. mostu preko Savinje na cesti Žalec—Zabukovca. Gradnja žel. bet. mostu preko Eolske na cesti Gomilsko—Braslovče. Gradnja novih žel. bet. propustov v skupni dolžini ca. 50 m. d) Dovršitev cest: Cesta Lesično—Golobinjek v sektorju Drensko Rebro—Virštanj. e) Razširitev cest za kasnejšo modernizacijo: Višnja vas—Vitanje, Smarjeta—Hrastnik, Konjice—Poljčane, Latkova vas do serpentin pod Marijo Reko. f) Modernizacija cestišč: Katranizacija ceste Višnja vas—Dobrna; Katranizacija ceste Šoštanj—Topolščica; Katranizacija ceste in površinska obdelava na cesti Petrovče—Liboje. Na prvih dveh cestah bi se površinska obdelava izvršila v letu 1957, da se porazdele stroški na dve proračunski leti. 5. Problematika poslovanja Za redno poslovanje uprav<$ je potrebno urediti knjigovodstvo ter namestiti pravnika za vse pravne posle, ki se dnevno pojavljajo. Vsa danes nezasedena mesta so razpisana ter so plače določene za proračun v letu 1956. Z zasedbo mest bodo predstavljali uslužbenci 5 % od celptnega števila zaposlenih na upravi. Sedanji prostori v IV. nadstropju niso primerni, ker so premajhni. Uprava naj se čimprej preseli v poslopje Gozdne uprave, kjer je danes še LIP Celje. V novih prostorih se bo dalo urediti poslovanje uprave mnogo bolje. Nadzor dela na terenu ni zadovoljiv, ker manjka prevoznih sredstev. 6 cestnih nadzornikov nadzoruje cestarje na 100 km cestnega omrežja s kolesi in peš. Potrebno je nabaviti vsaj 4 motorna kolesa, da se omogoči nadzornikom dnevni pregled omrežja. Uprava sama ima dotrajan osebni avtomobil, ki obratuje povprečno le 60 dni v letu, v ostalem času je pa v popravilu. Potrebno je nabaviti dober terenski avto. Tako se bo lahko povečal nadzor na terenu v tehničnem in v disciplinskem pogledu. Za predvideno delo v letu 1956 je potrebno nabaviti še naslednjo strojno opremo: 2 brizgalki za katran, 3 pogonske motorje za kamnolome, 1 kladivarski drobilec, 1 cestni valjar 8 ton, 1 rijač, težak 2—3 tone. Sedanje prostore delovišča na Ostrožnem je potrebno razširiti. Dodeli naj sc agrarna zemlja in postavi skladiščno poslopje. — V zvezi z gornjim poročilom se je razvila živahna in stvarna razprava, katere rezultat je bil, da sta oba zbora soglasno sprejela naslednji sklep: 1. Izločijo naj se vse ceste, ki so naštete v točki 3. poročila iz seznama vzdrževanja cest III. reda in prenese na občinske cestne uprave. Svetu za komunalo se naroča, da skupno z občinami prouči predlagani prenos. V kolikor je predlog Uprave za ceste realen, se naj izvede, sicer pa naj se ponovno predloži OLO. Prenos naj bo postopen. 2. Vzdrževanje cest se okrepi z gramozen jem 80 m:l/km, kar se mora v proračunu Uprave za ceste prioritetno zagotoviti. 3. Gradnja cestnih objektov bo stalnega značaja. 4. Osvoji se predloženi program dela za leto 1956, v kolikor bodo proračunska sredstva zadoščala, v nasprotnem primeru pa je treba OLO predložiti nov program dela. 5. Izpopolni se kader pri Okrajni upravi za ceste. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava Celje, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki pa 30 din