Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj #4 Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj #4 IPoP - Inštitut za politike prostora Ljubljana, junij 2024 O Mesta mestom Pred vami je že četrti katalog dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta mestom. Zelo nas veseli, da imajo mesta toliko dobrih praks, ki jih želimo deliti in predstaviti širši javnosti. Katalog Mesta mestom se je skozi leta razvijal. Prvi (2017) je izhajal iz nabora dobrih praks, ki so dobile priznanje programa URBACT. Na razpis so lahko evropska mesta prijavila svoje dobre prakse, ki so bile nato ocenjene glede na vrsto kriterijev, od upoštevanja principov trajnostnega razvoja do vključevanja javnosti. Dobre prakse, ki so kriterijem ustrezale, so bile S spremljanjem dela slovenskih občin smo kar hitro proglašene za URBACT dobre prakse. Nagrajena mesta so spoznali, da se je tudi pri nas razvilo veliko dobrih lahko pozneje s svojimi praksami kandidirala kot nosilci praks in zdelo se nam je pomembno predstaviti njihove prenosnih mrež. V prvi katalog so bile vključene tri zgodbe. Brez velikega truda smo za Mesta mestom #2 slovenske prakse, ki so bile nagrajene s strani programa (2019) nabrali petnajst dobrih praks, ki so si po mnenju URBACT – kranjska prenova soseske Planina ter dve sodelavcev IPoP zaslužile več pozornosti in posledično ljubljanski: posvetovanje meščanov in Čebelja pot. prenos v še kakšno drugo slovensko lokalno okolje. Čebelja pot je skozi leta prerasla v izjemno zgodbo Ob tretji izdaji (2021) so se naše zaloge nekoliko izčrpale, vendar smo vedeli, da gojijo mnoge občine o uspehu. Ljubljana je v letih med 2018 in 2022 eno izjemno zanimive pristope, za katere pogosto ne vemo. za drugo vodila dve prenosni URBACT mreži in svojo Odprti razpis za dobre prakse se je tako zdel smiselna prakso prenašala v devet evropskih mest: Hegyvidék poteza. Odziv je bil velik in po pregledu prejetih praks (Madžarska), Amarante (Portugalska), Bydgoszcz smo dobro polovico praks uvrstili v katalog. Vse dobre (Poljska), Cesena (Italija), Nea Propontida (Grčija), prakse, ki so bile vključene v drugi in tretji katalog, smo Bergamo (Italija), Osijek (Hrvaška), Sosnowiec (Poljska) tudi povabili, da se predstavijo na sejmu dobrih praks, in Bansko (Bolgarija). Čebelja pot je iz turističnega ki smo ga leta 2021 organizirali v obliki inovativnega produkta in močnega zavezništva lokalnih akterjev spletnega dogodka. prerasla v široko pobudo za biotsko raznovrstnost in prilagajanje na podnebne spremembe v mestih, ki zdaj Pričujoča izdaja za razliko od prvih treh ni nastala s deluje kot neodvisna mreža evropskih mest Bee podporo programa URBACT, temveč v okviru projekta Path Cities. Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT 3, ki ga v partnerstvu s Skupnostjo zazrto vodstvo ali izjemno požrtvovalne sodelavce, ki občin Slovenije izvajamo za Ministrstvo za naravne vire zmorejo narediti tisti korak več. Pogosto pa gre tudi za in prostor. Tudi tokrat smo prakse nabirali s pomočjo to, da so pripravljene podpreti pobudo, ki prihaja s strani razpisa, vendar smo zaradi nekoliko slabšega odziva lokalnih organizacij ali lokalne skupnosti. izbor praks dopolnili še sami. Ta katalog izhaja ravno v času, ko se z razpisom Slovenske občine po svoji inovativnosti ne zaostajajo pripravlja nov nabor URBACT dobrih praks. Želimo si, za drugimi evropskimi mesti. Vedno znova dobi katera da bi bilo med njimi čim več slovenskih, ki bodo tako od njih posebni zagon, pomlajeno ekipo, v prihodnost pridobile na prepoznavnosti v evropskem prostoru. Zahvale Za sodelovanje pri izboru praks se zahvaljujemo Kranjska dolga miza: Kristina Bogataj (Zavod za turizem Tomažu Miklavčiču z Ministrstva za naravne vire in in kulturo Kranj) prostor ter Ani Plavčak s Skupnosti občin Slovenije. API vrtec: Maruška Markovčič (Mestna občina Ljubljana) Zahvaljujemo se vsem prijaviteljem, ki so nam Golovec trail park: Jurij Kobe (Mestna občina Ljubljana), posredovali svoje prakse. Tadej Tekavčič (Golovec Trails) Še posebej smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali pri Udobna Mislejeva ulica: Maša Cvetko in Zala Velkavrh pregledu besedil in iskanju ustreznih fotografij: (Prostorož), Helena Regina (Mestna občina Ljubljana) Sodobni pristopi k urejanju zelenih površin: Jan Bizjak S kolesom v šolo: Dominik Bombek (Razvojno (Infrastruktura Bled) raziskovalni center RRC Ormož) Bohinjska hiša: Katarina Košnik (Občina Bohinj) Šolska ulica: Sanja Sivec Levpušček (Občina Tolmin) Kreativna četrt Barutana: Goran Završnik (Dom kulture Lesni feniks: Nataša Kopač (Občina Žiri) Kamnik) Murali Kočevja ter Skate park in prostor za druženje mladih: Tanja Repar (Občina Kočevje) Urbana kavarna: Vesna Pajić (Mestna občina Koper), Boštjan Bugarič (Univerza na Primorskem), Črt Kozlovič Kazalo Sodobni pristopi k urejanju zelenih površin / Contemporary approaches to urban green space design and management 6-9 Bohinjska hiša / Bohinj House 10-13 Kreativna četrt Barutana / Barutana creative quarter 14-17 Murali Kočevja / The murals of Kočevje 18-21 Skate park in prostor za druženje mladih / Skate park and youth meeting place 22-25 Urbana kavarna / Urban café 26-29 Kranjska dolga miza / Kranj Long Table 30-33 API vrtec / API kindergarten 34-37 Golovec trail park / Golovec trail park 38-41 Udobna Mislejeva ulica / Comfortable Street Mislejeva 42-45 S kolesom v šolo / Cycling to school 46-49 Šolska ulica / School Street 50-53 Lesni feniks / Wood phoenix 54-57 JAVNE ZELENE POVRŠINE / OKOLJE / ZDRAVJE 01 Sodobni pristopi k urejanju zelenih površin / Contemporary approaches to urban green space design & management S strokovnim znanjem do lepo urejenih javnih zelenih površin Občina Bled Expertise for high quality public 8.190 prebivalcev urban green spaces Javne zelene površine v naseljih Green spaces improve the overall quality of life in cities. They encourage people to spend izboljšujejo kakovost življenja in time outdoors and to be more physically prispevajo k zdravju in dobremu active. Trees and parks reduce the urban heat počutju prebivalcev. Spodbujajo tudi island effect, provide habitat for pollinators, and absorb rainwater to reduce the risk of preživljanje časa na prostem in telesno flooding. They also build the image and dejavnost, kar pozitivno vpliva na identity of a place, which is important for duševno zdravje. Drevesa in parki Bled as it attracts large numbers of tourists hladijo in vlažijo zrak ter zmanjšujejo each year. The municipality, together with the public utility company, takes exemplary učinek toplotnega otoka. Zelene care of the green spaces, following modern površine varujejo okolje, tla in talno trends in maintenance and planning. They vodo ter zadržujejo hrup in onesnažen prepare their own soil for planting, as they zrak. Poleg tega so življenjski prostor have better control over the quality of the soil and the level of weeds. They take za žuželke in druge živali, skrbijo za special care of the trees with the help of an zadrževanje in ponikanje padavin in arborist and carefully select plants based zmanjšujejo nevarnost urbanih poplav. on growing conditions, combining annuals Nenazadnje zelene površine gradijo and perennials in beds to ensure green cover throughout the year. podobo in prepoznavnost naselja. 6 Občina Jesensko-spomladanska zasaditev krožnega križišča na Bledu. Foto: Jan Bizjak Bled Občine se pomena javnih zelenih površin vedno bolj uporabi brezplevelne rodovitne zemlje s kompostno zavedajo, zato tudi vedno več pozornosti posvečajo zastirko, s čimer postavijo najboljše temelje za njihovo njihovemu urejanju. Občina Bled množično privablja 01 zdravo in uspešno rast. turiste s celega sveta, zato je za podobo kraja zelo pomembno, da so okolje in zelene površine lepo V komunalnem podjetju večinoma sami pripravljajo urejeni. Bled je tudi nosilec zlatega znaka Zelene sheme substratne oziroma zemeljske sadilne mešanice. Sestavo slovenskega turizma in si načrtno prizadeva za zeleni zemlje prilagajajo posameznim drevesnim in grmovnim turizem. vrstam, s čimer ustvarijo boljše pogoje za uspešno in zdravo rast rastlin, obenem pa zmanjšajo potrebo po Občina v sodelovanju s komunalnim podjetjem pletju in vzdrževanju. Pri zasaditvah uporabljajo sterilno Infrastruktura Bled pri skrbi za zgledno urejene javne kompostno zastirko iz kombinacije presejane zemlje, zelene površine sledi sodobnim trendom vzdrževanja in komposta in sekancev, tako se zmanjša pojav in širjenje načrtovanja. Podjetje skrbi za urejanje površin ob jezeru, javnih parkov, cvetličnih gredic, zelenic in drugih javnih plevelov, poveča zadrževanje vlage, ob razgradnji pa ozelenitev. rastlinam dolgoročno priskrbi tudi dodatna hranila. Kompleksnejši in dražji pristop se hitro obrestuje. Strokovno ekipo poleg dveh vrtnarjev sestavljata še doktor agronomije in arborist plezalec. Posebno skrb Veliko pozornosti Infrastruktura Bled namenja izboru in pozornost namenjajo dobremu načrtovanju, zasnovi rastlin. Pri tem upoštevajo zahtevnost rastnih pogojev, in izboru primernih rastlin za posamezno območje ter kot so struktura, tekstura, globina in rodovitnost tal, 7 V pobudi skupno pletje zaposlenih so v podjetju Infrastruktura Bled prijetno združili s koristnim. Foto: Jan Bizjak Nestrokovna nega skrajšuje življenjsko dobo dreves in jih naredi bolj Stoletno drevo redkega črnega oreha so strokovno obrezali, z nevarna za okolico in sprehajalce. Foto: Jan Bizjak odstranitvijo bele omele pa tudi nekoliko podaljšali njegovo življenjsko dobo. Foto: Jan Bizjak 8 količina svetlobe in vlage, ter uspešnost rasti naravno prisotnih drevesnih in grmovnih vrst v okolici. Pri cvetličnih zasaditvah kombinirajo enoletnice in medovite trajnice, s čimer poskrbijo, da so gredice privlačne v vseh štirih letnih časih. Posebno skrb namenjajo tudi ravnanju z odraslimi drevesi. Skupaj z arboristom plezalcem nego dreves izvajajo v skladu z najnovejšimi arborističnimi smernicami. Še zlasti se posvetijo občutljivejšim starejšim in zaščitenim drevesom, ki imajo v občini status naravne vrednote. Kjer je mogoče, ob umirajočih drevesih že predčasno zasadijo podmladek, če je možno enake, v spremenjenih rastnih razmerah pa primernejše nadomestne vrste. Pri nakupu drevesnih sadik dajejo prednost sadikam z golo korenino oziroma baliranim sadikam srednjih dimenzij«. Drevesnim sadikam v loncu, še posebej večjih dimenzij, se izogibajo. Sadikam dreves v loncih pred zasaditvijo močno razrahljajo koreninski sistem, če pa sadike niso bile redno presajane, jim Načrtovano zasaditev jerebike je po izkopu sadilne jame, ki je razkrila visoko podtalno vodo, nadomestila jelša, ki stoječo vodo koreninski sistem močno porežejo in jih še nekaj časa med vsemi drevesnimi vrstami najbolje prenaša. Foto: Jan Bizjak obdržijo v lastni drevesnici. Danes občina Bled vlaga v vzdrževanje javnih zelenih površin veliko več sredstev kot v preteklosti, izoblikovano pa ima tudi bolj celostno vizijo urejanja Priporočila za prenos javnih in drugih zelenih površin. Pri urejanju in vzdrževanju javnih površin poleg zahtevnejših Občina Bled v sodelovanju s komunalnim vremenskih razmer največji izziv predstavlja množični podjetjem Infrastruktura Bled zgledno turizem, ki je močno skoncentriran na majhnem in skrbi za zelene površine. Z dobrim hkrati ranljivem območju jezerske sklede. V podjetju načrtovanjem in kvalitetno izvedbo Infrastruktura Bled menijo, da bi moralo sodelovanje novih zasaditev olajšajo in pocenijo lokalne politike, načrtovalcev (projektantov in krajinskih njihovo vzdrževanje. Njihovi pristopi so arhitektov) ter izvajalcev in vzdrževalcev zasaditev lahko dober zgled tudi drugim občinam, postati stalnica, saj sta dobra zasnova in kakovostna ki želijo izboljšati skrb za zelene izvedba ključni za uspešno rast rastlin in njihovo površine. enostavnejše vzdrževanje. 9 SKUPNOSTNI PROSTOR / SOCIALNA VKLJUČENOST / ZAČASNA RABA 02 Bohinjska hiša / Bohinj House Medgeneracijski center za lokalno skupnost Občina Bohinj Intergenerational community 5.439 prebivalcev centre Skupnostni prostori so pomembni Community spaces are important za lokalne skupnosti, saj spodbujajo because they encourage socializing druženje, sodelovanje in krepitev and cooperation, and strengthen social vezi med prebivalci. Taki prostori ties between residents. Community spaces improve the quality of life and so namenjeni dejavnostim, ki jih the local environment. An excellent prebivalci izvajajo skupaj, odprti example of how a municipality can so za vse prebivalce, so prijetni in use existing spaces and transform vabljivi, običajno lahko dostopni peš, them into community spaces is the njihova raba je brezplačna ali cenovno community space Bohinjska hiša. It is zelo dostopna. Skupnostni prostori a pilot project for an intergenerational izboljšujejo kakovost bivanja in centre in Bohinjska Bistrica. Until lokalnega okolja. Omogočajo vključenost spring 2023, the space was intended for in družbeno povezanost prebivalcev, kindergarten children, but after moving medsebojno spoznavanje, sprejemanje to the new location it lost its original in razumevanje ter zmanjšujejo razlike function, so the municipality decided to temporarily dedicate the building to the med prebivalci. To vpliva tudi na večje local community with the goal to test zaupanje in družbeno varnost ter the need for a variety of activities in the sposobnost lokalnega prebivalstva za community while looking for renovation sodelovanje, medsebojno pomoč in funds. delovanje v skupno korist. 10 Občina Bohin Občina je hišo, kjer je bil prej vrtec, namenila lokalni skupnosti. Foto: Vesna Skubic j Odličen primer, kako lahko občina izkoristi obstoječe nameni lokalni skupnosti. Idejo za Bohinjsko hišo je 02 prostore in jih preoblikuje v prostor, ki služi skupnosti, je občina razvila kot pilotni projekt, katerega cilj je bil Bohinjska hiša. Gre za pilotni projekt medgeneracijskega ustvariti prostor, ki bi spodbujal medgeneracijsko centra, ki se nahaja v Bohinjski Bistrici. Hiša je bila do sodelovanje in ponujal možnosti za različne dejavnosti in pomladi 2023 namenjena vrtčevskim otrokom, po selitvi otrok na novo lokacijo pa je izgubila svojo prvotno funkcijo, zato se je občina odločila, da stavbo začasno nameni lokalni skupnosti. Projekt je plod sodelovanja s še petimi slovenskimi občinami, ki so bile v letih 2021−2022 vključene v pobudo za prenos dobre prakse v okviru programa URBACT. Občine so s podporo kontaktne točke programa in predstavnikov občine Idrija, kjer so podobno prakso že vzpostavili, skupaj razvijale ideje. Občina se je kljub možnosti, da stavbo proda po visokih Logotip Bohinjske hiše, ki z gradniki ponazarja projekt graditve odprte in vključujoče družbe, h kateri lahko s spodbudami, idejami tržnih cenah, odločila, da jo obdrži v javni lasti in ali aktivnim delovanjem prispeva vsak. Oblikovanje: Urška Alič 11 V medgeneracijskem centru potekajo delavnice risanja z barvicami za starejše. Foto: Pavel Korošec V Bohinjski hiši se odvijajo razne delavnice za otroke. V Bohinjski hiši delujejo tudi različne nevladne organizacije, ki Foto: Pavel Korošec ponujajo aktivnosti za občane. Na fotografiji so kolesa za vadbo spinninga. Foto: Pavel Korošec 12 dejavnosti za člane in zunanje uporabnike. V prostorih so začeli izvajati tudi aktivnosti Zdravstveno vzgojnega centra, brezplačno pravno pomoč in svetovanje drugih nevladnih organizacij. Po prvih mesecih delovanja Bohinjske hiše se je izkazalo, da je objekt velik in da ponuja veliko možnosti za razne dejavnosti. Tako se v drugem nadstropju že kaže možnost za mladinsko sobo, v pritličju pa je vse več interesa za druženje starejših, kjer se začenjajo petkove čajanke Na voljo so tudi prostori, kjer potekajo različna predavanja in predstavitve. Foto: Pavel Korošec za starejše občane. Te predstavljajo tudi prvi korak k uvedbi varstva za starejše, za kar je izvajalec trenutno za občane vseh starosti. S tem so želeli prispevati k večji v pridobivanju dovoljenja pri pristojnem ministrstvu. socialni povezanosti in dinamiki v lokalnem okolju. Na Občina je tudi že v dogovoru s Centrom za usposabljanje, območju, kjer dinamiko dogajanja in srečevanja močno varstvo in delo Radovljica za uvedbo posebne enote v zaznamuje turizem, so prostori, primarno namenjeni Bohinju. lokalni skupnosti, še toliko bolj pomembni. Za občino je bila izdelana prostorska preveritev, s Koraki so majhni, vendar gredo v smeri ohranjanja katero je bilo ovrednoteno, kako smiselno bi bilo objekt prostora v javni rabi tudi po dvoletnem pilotnem preurediti v knjižnico, občinska najemna stanovanja ali obdobju. Občina pri tem išče odgovore tudi na potrebe v medgeneracijski center. Opravljena je bila tudi analiza uporabnikov, ki narekujejo nove investicije, kot so dvigalo ponudbe najemnih prostorov za kulturne, športne in za dostop starejših in gibalno oviranih v nadstropja, družabne dejavnosti v Bohinjski Bistrici. Izkazalo se ureditev manjšega kuhinjskega kota in kavarne, je, da je povpraševanje po dvoranah, sobah in drugih računalniki za delo in učenje ter dodatno zaposlena oseba prostorih za najem večje od ponudbe. Občinski prostori, za zagotovitev odprtja Bohinjske hiše ves dan. ki pa jih je mogoče najeti, so bili polno zasedeni popoldne, ko prostore potrebujejo ljubiteljska, kulturna in športna društva. V Bohinjski hiši se od jeseni 2023 odvijajo različne Priporočila za prenos dejavnosti. Program koordinira Občina, ki je v ta Neizkoriščene ali zapuščene prostore namen zaposlila dodatno osebo. Prve dogodke, kot lahko občine začasno ali stalno so razne ustvarjalne delavnice, tečaji in neformalna namenijo skupnosti. S predhodno izobraževanja za odrasle in mladino, je v začetku izvajala analizo lahko ugotovijo, kakšne Ljudska univerza Radovljica. Program je bil med lokalnim prebivalstvom dobro sprejet in dejavnosti skoraj vse prostore skupnost najbolj pogreša in polno obiskane. za katere dejavnosti. Občina je del objekta preko javnega razpisa oddala v najem bohinjskim nevladnim organizacijam, ki izvajajo 13 URBANA REGENERACIJA / USTVARJANJE PROSTORA / SOCIALNA VKLJUČENOST 03 Kreativna četrt Barutana / Barutana creative quarter Od smodnišnice do družbenega središča Mestna občina Kamnik From gunpowder factory to social 29.979 prebivalcev hub Urban regeneration of industrial Urbana prenova industrijskih stavb in buildings and land plays an important zemljišč ima pomembno vlogo pri oživljanju role in revitalizing cities and creating mest in ustvarjanju prostorov, ki so spaces that can be dedicated to creative lahko namenjeni kulturnim, kreativnim, content and youth. Regeneration of mladinskim in drugim družbenim vsebinam. industrial buildings and sites preserves S prenovo prispevamo k trajnostnemu the historical and architectural heritage razvoju mest, saj izkoriščamo obstoječo and identity of a place. As comprehensive infrastrukturo in ne gradimo novih objektov, renovations are more time-consuming obenem pa ohranjamo zgodovinsko in and costly, small interventions can be arhitekturno dediščino ter identiteto used to refresh spaces and temporarily kraja. Prenovljene površine in prostore improve infrastructure. The Creative se lahko nameni gledališkim, galerijskim Quarter Barutana started as a project ali koncertnim vsebinam ter prostorom that brings together cultural NGOs, public cultural institutions, youth and business za ustvarjanje. Tu lahko najdejo prostor organisations in the shared space of the mladinski centri, coworking prostori, former gunpowder factory in Kamnik. The glasbeni studii in drugi prostori, ki City of Kamnik recognised the importance spodbujajo ustvarjalnost, druženje in of the industrial site for public good and povezovanje. Ker so celovite prenove bought part of the area and is taking časovno in finančno zahtevnejše, lahko z steps in securing a vibrant and creative manjšimi intervencijami prostore osmislimo future for it. in začasno izboljšamo infrastrukturo. 14 Občina Kreativna četrt Barutana se nahaja na južnem delu nekdanje smodnišnice. Foto: Jan Šimnovec Kamnik Kreativna četrt Barutana je projekt, ki združuje obrat, kjer so od leta 1852 izdelovali črni smodnik – obstoječe organizacije s področja kulture (Dom Kulture barud v turščini (od tu ime Barutana). Občina Kamnik je Kamnik), mladine (Zavod Mladinski center Kotlovnica leta 2020 odkupila ta del in ga namenila za izvajanje in 03 Kamnik), nevladnih organizacij (Kulturno društvo razvoj družbenih dejavnosti. Priden možic, Zavod Štajn, Rod bistriških gamsov ...) in podjetništva (Zadruga Kikštarter) na skupnem prostoru V preteklih letih so bili na tem območju izvedeni številni nekdanje smodnišnice. projekti različnih kulturnih in mladinskih organizacij, kot so Mednarodni Festival Kamfest, Mednarodni S projektom želijo spodbuditi sodelovanje akterjev kulturnega in kreativnega sektorja, razvoj nevladnih organizacij, večgeneracijsko povezovanje, potencial aktivne mladine, pomen industrijske dediščine, ustvarjanje prostorske in organizacijske infrastrukture ter sodobnih strategij in politik za kulturno, kreativno, mladinsko, socialno in družbeno produkcijo v manjših mestih Ljubljanske urbane regije. Kreativna četrt se nahaja na južnem delu nekdanje smodnišnice, barutane, kot so jo imenovali domačini Lesena konstrukcija, ki vodi čez zid, omogoča prehod med kulturnim v Kamniku. Gre za zgodovinsko pomemben industrijski domom in smodnišnico. Foto: Jan Šimnovec 15 Vrt pri Spodnji Šlosariji je prizorišče za razne kulturne dogodke na prostem. Foto: Jan Šimnovec Galerija za eno noč v koprodukciji Zavoda Stripcore in KD Priden možic. Foto: Jan Šimnovec 16 cirkuški dan, festival uličnega gledališča Ana Desetnica, mednarodni projekt Polnočni kresovi – Galerija za eno noč v soprodukciji z Zavodom Stripcore iz Ljubljane, Urbana akademija v soprodukciji z društvom Prostorož, Mesto mladih, 60. obletnica Rodu Bistriških gamsov, Križnikov pripovedovalski festival, zaključni del poletne šole Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: prilagojena ponovna raba v organizaciji Fakultete za arhitekturo in drugi kulturni in družabni dogodki. Večina teh programov je potekala na zunanjih površinah, Izvajanje mentorskega programa Urbana Akademija v sodelovanju z društvom Prostorož. Foto: Jan Šimnovec saj stavbe za enkrat še nimajo uporabnega dovoljenja. Za celotno območje nekdanje smodnišnice je trenutno v tem področju, prav tako pa je projekt Kreativna četrt izdelavi nov Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), Barutana podprlo Ministrstvo za kulturo v sklopu ki naj bi opredelil tudi uporabo stavbe Ključavničarstvo, Javnega razpisa za izbor projektov krepitve podpornega bližnjih skladišč in sosednjih objektov za širši družbeni okolja v kulturi v letih 2024–2025. pomen oziroma javno infrastrukturo. V letu 2024 pa poteka tudi izdelava lokalnega kulturnega Poleti 2020 so s festivalom Kamfest izkoristili priložnost, programa v občini Kamnik, ki bo konkreten kažipot za da so območje smodnišnice odprli za obiskovalce. V nadaljnji razvoj južnega dela nekdanje smodnišnice, okviru Prostoroževe Urbane akademije so mladi kamniški povezan z aktualno Strategijo razvoja kulture v arhitekti z realizacijo lesene konstrukcije, ki vodi čez zid, ljubljanski urbani regiji 2023–2027 in Strategijo za omogočili prehod med kulturnim domom in smodnišnico. mlade v Občini Kamnik 2022–2026. Tako so tudi odprli novo festivalsko prizorišče. V sklopu tega »preboja« je kamniška umetnica Nina Koželj prav na tem zidu postavila umetniško inštalacijo z naslovom »Dama, ki kaže« in tako nakazala smer razvoja kamniške kulture čez »barutanski« zid. Priporočila za prenos Projekt je naletel na izjemen odziv v občini kot izven Zapuščeni industrijski prostori so občine Kamnik. Različne javne in nevladne organizacije lahko priložnost za ustvarjanje novih ter posamezniki so pokazali potrebo in skupen interes prostorov, ki se jih lahko nameni za javno urbano infrastrukturo na področju kulturnega zapostavljenim vsebinam in skupinam in ustvarjalnega sektorja, neformalnega izobraževanja, prebivalcev. Pred celostno prenovo se podjetništva, socialnih in mladinskih programov. lahko uvede tudi začasne rešitve, ki so finančno in časovno manj zahtevne. V letu 2023 so v zavodu Mladinski center Kotlovnica Kamnik v okviru programa EU Erasmus+ končali s projektom Naredimo kreativno četrt Barutana, ki se je ukvarjal z razvojem mladinskih dejavnosti na 17 UMETNOST V JAVNEM PROSTORU / URBANA REGENERACIJA / LOKALNA IDENTITETA 04 Murali Kočevja / The murals of Kočevje Umetniške stenske poslikave Mestna občina Kočevje Artistic wall paintings 15.674 prebivalcev Murals are a form of public art that can enrich urban areas and strengthen Murali oziroma stenske poslikave so oblika community bonds. They can showcase javne umetnosti, ki lahko močno vpliva local heritage and values, beautify na mesta in skupnosti. Lepšajo prostore spaces, and revitalize cities by in oživljajo mesta, saj preoblikujejo sive transforming grey urban walls into mestne stene v privlačne umetniške attractive art spaces. In 2022, the površine. Z oživljanjem prostorov lahko Municipality of Kočevje launched the tudi spreminjajo družbeno klimo sosesk first public call for art murals in the ali ulic. Krepijo pripadnost lokalne city. This initiative aims to promote the city’s cultural heritage and support local skupnosti, saj upodobitve pogosto artists. The project has been extended pripovedujejo zgodbe, povezane z for two more editions due to the zgodovino, kulturo in tradicijo nekega positive response from artists and local kraja in vrednotami lokalne skupnosti. inhabitants. The call for proposals aimed Poslikave lahko tudi ozaveščajo o to attract new works of art that would družbenih vprašanjih. Pogosto nastajajo transform public spaces and depict local v sodelovanju z lokalnimi umetniki in history, culture, and identity. Locations organizacijami, kar dodatno prispeva for murals are either suggested by k povezovanju skupnosti. Nenazadnje the city or by residents and business owners who can offer their residential or umetnost v prostoru ljudi spodbuja commercial facades for murals. k ustvarjalnosti, radovednosti in širi obzorja. 18 Občina Koče Letalec Ramor Bineta Skrta ob otvoritvi muralov 2023. Foto: Petra Šolar vje Občina Kočevje je leta 2022 izpeljala prvi javni poziv za ki opozarjajo na določeno temo, pritegnejo pozornost, 04 umetniške stenske poslikave v mestu. Izpeljali so ga v gledalca nasmejejo ali povabijo k razmisleku, z vsem tem okviru mednarodnega URBACT projekta iPlace na podlagi pa vabijo k obisku in gradnji vsebine okoli prostora in izkušenj mest, ki s tovrstnimi umetniškimi intervencijami poslikave. uspešno nadgrajujejo urbani javni prostor ali izboljšujejo degradirana območja. Izjemno dober odziv ustvarjalcev in Ustvarjalci so lahko izbirali med temami že obeleženih splošne javnosti pa je botroval nadaljevanju projekta tudi kulturnih let, ki jih je občina določila v okviru strategije v letih 2023 in 2024. Z likovnimi deli so se v občini želeli odzvati na problematiko, izpostavljeno pri delu lokalne akcijske skupine projekta iPlace – nujnost povečevanja lokalne pripadnosti in zavedanja lokalne identitete. S pozivi so želeli pridobiti nova avtorska dela, ki bi preoblikovala javni prostor in upodobila lokalno identiteto, zgodovino in kulturo. Želeli so upodobitev, Mural Hufnaglov objem Klare Perušek, 2022. Foto: Sonja Movrin 19 Kočuh Bineta Skrta ob vodenem sprehodu na otvoritvi muralov 2022. Foto: Sonja Movrin razvoja in promocije kulture in kulturne dediščine. Ta so leto povabila prebivalce, da so za poslikavo ponudili posvečena različnim lokalnim osebnostim, dogodkom in svojo fasado bivalnega ali poslovnega prostora, ki lokalno relevantnim temam: Jarmovo leto, Hufnaglovo gleda na javni prostor ali javno dostopne površine. Pri leto, 500 let puntarstva, Leto vode in luči, Izziv patenta, izbiri objektov je komisija dala prednost starejšim in Leto čebel in medu, Ramorjevo leto, Kočevje mesto 550, degradiranim objektom. Leto Milana Butine. V obdobju dveh let je nastalo osem stenskih poslikav na Pri izbiri ustvarjalcev in del je komisija sledila merilom: osmih različnih lokacijah, ki so tesno povezani z lokalno sporočilnost dela, nosilnost identitete, ali gre za zgodovino, kulturo in naravo, v letu 2024 pa pričakujejo reinterpretacijo obstoječega umetniškega dela ali izvirno nove štiri. delo, inovativnost, celovitost ideje – kako poslikava integrira objekt, kakovost prikaza ideje, obstoj in S prvim pozivom je bila v ospredju predvsem tema kakovost referenc. Upoštevali so tudi subjektivno oceno sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Tako Klara Perušek člana komisije in izvedljivost prikazane ideje. Izbrani kot Daniel Homšak sta se s poslikavo poklonila gozdarju ustvarjalci so za poslikavo prejeli honorar in povrnjene Hufnaglu, ki se je uprl uveljavljeni praksi izsekavanja materialne stroške. gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Bine Skrt je Lokacije za poslikave je predlagala občina ali lastniki na steno industrijske hale pričaral skrivnostno bitje, objektov. Občina je pred objavo natečaja za vsako Pragozdno zver – Kočuha. Duša Jesih pa je s poslikavo Priporočila za prenos Praksa je dobro zasnovana, saj temelji na potrebah po povečanju lokalne pripadnosti in oživljanju urbanega prostora, ki so bile prepoznane s pomočjo lokalne akcijske skupine, nizom delavnic in razprav. Rezultati pa so Voden sprehod ob otvoritvi 2022, pred muralom Duše Jesih v parku tesno povezani z lokalnimi vsebinami Gaj. Foto: Tanja Repar kulturnih/tematskih let, ki jih je občina uvrstila v strategijo razvoja in promocije kulture in kulturne dediščine. Mozaik in Tomaž Milač ob otvoritvi muralov 2023. Foto: Petra Šolar Honey Pie / Medena pita dala nov pridih steni prizidka zapuščenega Hotela Valentin. Z drugim pozivom so se obstoječim štirim muralom v letu 2023 pridružile še štiri poslikave. Kar dva ustvarjalca, Klara Perušek in Bine Skrt, sta svoja murala posvetila Hansu Ivanu Ramorju, kočevskemu pilotu in graditelju letal. Različne elemente lokalne tradicije je v Kočevski mozaik povezal Tomaž Milač. Bor Šparemblek pa je na humoren način prikazal povezanost narave in človeka v čebelarstvu. Bor Šparemblek pred muralom Preplet človeka in čebel. Foto: Tanja Repar 21 PARTICIPACIJA / USTVARJANJE PROSTORA / SOCIALNA VKLJUČENOST 05 Skate park in prostor za druženje mladih / Skate park and youth meeting place Vključevanje mladih v izgradnjo skate parka in prostora za druženje Občina Kočevje Engaging youth in creating a skate 15.674 prebivalcev park and community hub Prostori za mlade so pomembni za Spaces for young people are essential for their development and connection to the njihov razvoj in povezanost z lokalno local community. Youth centres, parks, skupnostjo. Mladinski centri, parki, cultural spaces, and sports grounds are kulturni prostori in športna igrišča so important places where young people can kraji, kjer se mladi lahko srečujejo, meet, develop friendships, express their razvijajo prijateljstva, izražajo svoje interests, develop skills, and socialise. Involving young people in the planning interese, razvijajo veščine in se družijo. and managing of such spaces is crucial Prostori, kot so športna igrišča in parki, to their success and sustainability. This nudijo mladim možnost za telesno ensures that spaces are designed to meet aktivnost, kar dobrodejno vpliva na the needs and aspirations of young people, njihov razvoj. Vključevanje mladih contributing to their development and quality of life. The Municipality of Kočevje v načrtovanje in upravljanje takih ensures that the community is regularly prostorov je ključno za njihovo uspešno involved in the renovation and creation delovanje in trajnost. S tem se zagotovi, of new spaces, including the recent da so prostori resnično prilagojeni construction of the new skate park. Once potrebam in željam mladih ter prispevajo opened, the skate park quickly became a gathering space for people of different k njihovemu razvoju in kakovosti ages. življenja. 22 Občina Koč Novi skate park v Kočevju. Foto: Tadej Repar evje Občina Kočevje se lahko pohvali s kontinuiteto dobrih s starim skate parkom), so želeli mladim omogočiti 04 praks pri urejanju javnih prostorov in z inovativnimi druženje v za to bolj primernem prostoru. idejami, kako narediti mesto drugačno. Pri tem skrbijo, da v procese prenov in vzpostavitve novih prostorov Novi skate park so uredili na lokaciji, ki je dobro dosledno vključujejo tudi skupnost. Tako so ravnali tudi dostopna in vpeta v mesto, in sicer v mestnem parku pri izgradnji novega skate parka in prostora za druženje Gaj, na zelenici v bližini osnovne šole, fizkulturnega mladih. doma, ljudske univerze in športnih igrišč. To je bil pred tem neizkoriščen prostor ob prehodni poti in lokalu. Pri načrtovanju so se opirali na ugotovitve raziskav o S postavitvijo skate parka so ustvarili vozlišče, ki v načinu življenja v mestu, odnosu do javnega prostora različnih delih dneva zadrži različno stare uporabnike in in potrebah različnih skupin prebivalcev, ki so bile jim tako omogoča učenje spretnosti in rekreacijo. Poleg opravljene v okviru projekta Vsi v mesto. Tako so v občini tega so ob skate parku postavili enostavno nadstrešnico bolje razumeli navade in potrebe mladih ter ugotovili, s klopmi in mizo, ki nudi pokrit prostor za druženje da se na prostem mladi najraje zbirajo pod tržnico, mladih v varnem okolju, ki zaradi nekoliko odmaknjene pred srednjo šolo in v starem skate parku. Tu se družijo lege omogoča tudi dovolj zasebnosti. Prostor je in izvajajo razne športne dejavnosti (rolanje, rolkanje osvetljen, nudi naravno senco in možnost spreminjanja ipd.). Ker te lokacije niso bile primerne za druženje prostora z grafiti. in izvajanje omenjenih športnih dejavnosti (vključno 23 Na otvoritvi so mladi uporabniki parka takoj preizkusili klančine. Foto: Tadej Repar Občina je želela s prakso nasloviti več izzivov. V prvi prostor, kjer bi se mladi radi zadrževali tudi poleg vrsti odsotnost mladih v javnem prostoru, neuporabo rekreacije. Z oblikovanjem in izbiro elementov so mesta in odklonilen odnos do njega. Mladi svoj prosti želeli oblikovati pogoje za učenje aktivnosti tudi otrok čas raje preživljajo doma pred telefonom kot na javnih začetnikov, ne le izkušenih uporabnikov. Kot delovna zelenih ali športnih površinah. Kultura druženja in skupina je bilo zato že od samega začetka v načrtovanje socialnega življenja je upadla, kar se odraža v praznem vključeno društvo rolkarjev, ki so prispevali vhodne mestu tudi ob lepem vremenu in toplih delih leta. Poleg podatke in usmeritve pri oblikovanju, da bi bil prostor tega pa mladi v Kočevju za svoje poti redko izbirajo peš čim bolj uporaben za lokalni nivo znanja in ambicij. hojo ali kolesarjenje. V veliki meri jih na popoldanske Prostor pa so ob koncu z rolkami in skiroji tudi otvorili. dejavnosti pripeljejo starši z avtomobilom. To vpliva na njihovo poznavanje mesta, zanimanje zanj in občutek Z opisano prakso so v Kočevju naslovili tudi izziv pripadnosti. Občina je ta izziv želela nasloviti celovito: oblikovanja estetsko in parkovno funkcionalne celote, vključevanje mladih v urejanje prostora, ki bo namenjen ki nudi kvaliteten in varen prostor, ki pritegne obisk, njim, je bil prvi logični korak. zadrževanje, prisvajanje prostora in mladim sporoča, da so v mestu dobrodošli in slišani ter da predstavljajo Drugi izziv, ki so ga z rešitvijo želeli nasloviti, je bil pomemben del družbe. bolj praktične narave. Za mlade je bilo treba zagotoviti primeren prostor za rolkanje in rolanje ter ustvariti 24 Prostor namenjen skate parku pred prenovo. Foto: Tadej Repar Koncert ob otvoritvi skate parka. Foto: Tanja Repar Priporočila za prenos Praksa je zanimiva tudi za druge občine zaradi vključevanja mladine pri preoblikovanju mesta in javnega prostora, zaradi direktnega vključevanja uporabnikov skate parka od idejne zasnove naprej ter zaradi zelo aktivnega Prostor po prenovi. Foto: Tadej Repar sodelovanja naročnika z uporabniki in projektanti skozi celoten projekt. To omogoča uspešno prisvajanje prostora, ponuja vzorec neposrednega odzivanja na zaznane potrebe uporabnikov in upravljavcev javnega prostora in način programskega oplemenitenja javnega parka z vsebino, ki je lokacijsko primerna. Skate park je oblikovan tako, da je prilagojen tudi za mlajše in manj izkušene uporabnike. Foto: Tanja Repar 25 PARTICIPACIJA / SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE / OZAVEŠČANJE 06 Urbana kavarna / Urban café Urbanistični posveti ob kavi Mestna občina Koper Urban Planning Consultations 53.875 prebivalcev over coffee More and more Slovenian Vse več slovenskih občin in drugih municipalities and other actors akterjev, ki delujejo na polju urbanega in the field of urban development razvoja, se poslužuje pristopov are adopting different public taktičnega urbanizma. Vse bolj se participation approaches. They are zavedajo koristi zgodnjega sodelovanja increasingly aware of the benefits of z javnostjo, saj zmanjšuje tveganja ob early engagement with the public, as it reduces the risks of introducing uvajanju neustreznih posegov v prostor. unwelcome spatial interventions. Prav tako opažajo, da so prebivalci They are also finding that citizens zainteresirani za sodelovanje, saj jih are interested in participating spremembe v prostoru neposredno because changes in space directly zadevajo in vplivajo na njihovo affect them and their quality of life. kakovost življenja. Leta 2020 je na This experience led the initiative of pobudo Avtomatik Delovišča v Kopru Avtomatik Delovišče in Koper to the creation of the Urban Café in 2020, nastala Urbana kavarna, ki predstavlja events in a format of an informal enega od pristopov taktičnega conversation between the city and the urbanizma z vključevanjem prebivalcev local community on spatial issues in v procese soodločanja pri prostorskem the city. urejanju mesta. 26 Mes tna občina Koper Otvoritev generatorja urbanih vsebin na Ukmarjevem trgu v Kopru. Eksponat K67, ki je del stalne zbirke Obalnih galerij Piran, dobiva novo vlogo za razvoj javnega prostora v mestu Koper. Foto: Črt Kozlovič 06 Urbana kavarna je praksa posvetovanja z javnostjo pandemije so se preselile na splet in so se izvajale preko glede prostorskih, arhitekturnih in urbanističnih orodja Zoom. tematik v mestu. Gre za format neformalnega pogovora za zainteresirano javnost. Vsaka Urbana kavarna je Obravnavane teme so vključevale tematike občinskega namenjena izmenjavi mnenj o vnaprej določeni temi, ki prostorskega načrta, urbanih akupunktur za rabo jo določi koordinator kolektiva Avtomatik Delovišče v javnih površin v mestu, začasne rabe praznih prostorov sodelovanju z Mestno občino Koper. v pritličjih mestnega jedra ter proces preobrazbe parkirišča na Ukmarjevem trgu ob morju v javni park z Avtomatik Delovišče odpira polje za sodelovanje javnosti aktivnostmi za različne generacije. Avtomatik Delovišče pri oblikovanju mesta, povezuje različne deležnike v je na Ukmarjev trg postavil kiosk K67, ki je služil kot prostoru in spodbuja odprto komunikacijo med njimi ter generator urbanih vsebin ter eksperiment za razvoj novih vodi skupnostne prakse za ekološko urbano regeneracijo vsebin in načrtov za preureditev parkirišča v park. prostora in skupnosti. Ena izmed akcij, ki je sledila Urbani kavarni, je tudi Avtomatik Delovišče je v sodelovanju z Mestno občino katalog urbane opreme za mestno jedro Kopra. S Koper Urbane kavarne začel izvajati leta 2020. V času študenti in študentkami oddelka za Vizualne umetnosti 27 Urbana kavarna ob kiosku na Ukmarjevem trgu. Foto: Mateja Filipič Avtomatik Delovišče je v sodelovanju z Maro Ambrožič Verderber, direktorico Obalnih galerij Piran, zagnal začasno rabo kioska K67. Otvoritev s pogovorom med Nevo Zajc in Sašo Mächtigom. Foto: Črt Kozlovič 28 Vabilo za Urbano kavarno. Foto: Boštjan Bugarič Vabilo za Urbano kavarno. Foto: Boštjan Bugarič in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na razprave o skupnem dobrem v nasprotju z interesom Primorskem so pripravili popis urbane opreme v mestnem posameznikov. Poleg tega občane spodbujajo, da jedru, na podlagi katerega je bil oblikovan katalog s predlagajo teme za razpravo, in poudarjajo pomen priporočili za vzdrževanje. vključevanja strokovnjakov z namenom ozaveščanja in izobraževanja. Pogovori ob Urbanih kavarnah so pomemben povezovalni element med občino in prebivalci. Po vsaki kavarni se pobude in predlogi objavijo v javno dostopnem spletnem dokumentu. Obveščanje poteka preko družabnih omrežij, na spletni strani občine in Avtomatik Delovišča, ki skrbi Priporočila za prenos za vizualno podobo, vsebine, lokacije, komunikacijo in Urbane kavarne so dobra priložnost koordinacijo Urbanih kavarn. za vzpostavljanje odnosov med občino in prebivalci. Predstavniki Urbanih kavarn se vedno udeleži župan, tako da občine so z njihovo pomočjo imajo udeleženci priložnost z njim neformalno bolj dostopni in pogosteje v komunicirati. Občina ocenjuje, da so kavarne uspešne neposrednem stiku z občani. pri povezovanju občine s prebivalci ter spodbujanju Urbana kavarna v Mali loži v Kopru. Foto: Mestna občina Koper 29 TURIZEM / OZAVEŠČANJE / SAMOOSKRBA 07 Kranjska dolga miza / Kranj Long Table Nizkoogljični kulinarični dogodek Mestna občina Kranj Low-carbon gastronomic event 57.171 prebivalcev In Slovenia, the protection of natural V Sloveniji smo zaradi varovanja resources and the importance of nature naravnih danosti in velikega pomena for tourism mean that we carefully consider the impact on climate when narave za turizem pri razvijanju developing our tourism products. Local turistične ponudbe zelo pozorni na tourism organisations, associations njen vpliv na podnebje. Trajnostna and tourist boards also encourage naravnanost ponudnikov turističnih tourism providers to adopt innovative storitev je vse bolj pomembna in tudi approaches when creating new vse pogostejša. Lokalne turistične products. One example is the Kranj Long Table, a culinary event that showcases organizacije, društva in zavodi za the best of Kranj’s gastronomy and turizem ponudnike spodbujajo tudi z local products. Organisers of the event razvojem novih pristopov in produktov. strive for the highest standards of Primer je Kranjska dolga miza. sustainability and climate impact. With that the Kranj Long Table became one of the first public events for which the climate impact is accurately measured, considering various factors including the travel emissions of guests. New measures are taken accordingly every year to lower events’ climate impact. 30 Mes tna občina Pogrnjena miza na grajskem dvorišču. Foto: Matej Povše Kran Leta 2021 je bila Slovenija razglašena za Evropsko in vpliva na podnebje. Od leta 2023 tako ponujajo meni s j gastronomsko regijo. Zavod za turizem in kulturo Kranj sestavinami izključno rastlinskega izvora, skrbijo, da so je takrat začel razvijati ponudbo, s katero bi povezal 07 dobavitelji lokalni in ponujajo vodo iz pipe. Pri pripravi in nadgradil kranjsko kulinariko. Razvili so koncept in postrežbi hrane se izogibajo plastiki in drugim Kranjske dolge mize. Gre za kulinarični dogodek, izdelkom za enkratno uporabo. rezerviran za 100 gostov. Poteka na dvorišču gradu Khislstein v mestnem središču Kranja. To gurmansko S premišljeno pripravo menijev, primernim številom doživetje se osredotoča na vrhunsko kranjsko hodov in ustrezno količino hrane na krožniku poskrbijo, gastronomijo in lokalno preskrbo, saj so jedi sestavljene da se čim manj hrane zavrže. Pozorni so pri rabi iz sestavin, ki so pridelane v Kranju in okolici. Meni električne energije, sodelujejo namreč z dobaviteljem, pripravijo lokalni kuharski mojstri, pri strežbi pa ki se obvezuje k dobavi zgolj obnovljive energije. Pri sodelujejo še drugi lokalni gostinci. Večina jedi se pripravi prizorišča sodelujejo z lokalnim cvetličarjem, ki predpripravi in nato dokonča v kuhinji, ki jo za ta namen prostor okrasi s slovenskim cvetjem. postavijo na grajskem dvorišču. Prizadevajo si tudi za čim manjše izpuste iz prevoza, Namen dogodka je razvijati in promovirati kranjsko tako blaga kot oseb. Obiskovalce že pred prihodom na dogodek nagovarjajo k uporabi javnega prevoza, peš kulinariko ter povezovati lokalne gostince. Poleg tega si hoje, kolesa, sopotništva ali električnih avtomobilov. organizatorji prizadevajo za najvišje standarde trajnosti 31 Prizorišče lokalni cvetličar okrasi s slovenskim cvetjem. Foto: Matej Povše Sodelujejo z dobaviteljem, ki se obvezuje k dobavi zgolj obnovljive energije. Foto: Arhiv ZTKK, Mediaspeed 32 Pri oblikovanju ukrepov za organizacijo nizkoogljičnega dogodka je Zavodu za turizem in kulturo Kranj pomagala organizacija Umanotera. Skupaj so razvili tudi nabor kazalnikov, s katerimi merijo ogljični odtis dogodka. Kranjska dolga miza je tako eden prvih javnih dogodkov, za katerega se natančno meri vpliv na podnebje in pri tem upošteva različne dejavnike, vključno z izpusti potovanj gostov. V letu 2021 je bil ogljični odtis 11,2 kg ekv CO2 na udeleženca dogodka, v letu 2022 5,9 kg ekv CO2 in v letu Meni pripravijo lokalni kuharski mojstri, pri strežbi pa sodelujejo še 2023 6,5 kg ekv CO2. Izkazalo se je, da je za zmanjšanje drugi lokalni gostinci. Foto: Arhiv ZTKK, Mediaspeed količine CO2 na udeleženca treba spodbujati sodelovanje s čim bolj lokalnimi podjetji in še posebej nagovoriti udeležence, da na dogodek pridejo trajnostno. Kranjska dolga miza je dober zgled, kako zmanjšati vpliv dogodkov na podnebje. Učinki pa so tudi družbeni, saj so z dolgo mizo povezali lokalne gostince, ki zdaj sodelujejo še ob drugih priložnostih. Večina jedi se predpripravi in nato dokonča v kuhinji, ki jo za Priporočila za prenos ta namen postavijo na grajskem dvorišču. Foto: Arhiv ZTKK, Mediaspeed Praksa je dober primer sodelovanja različnih ponudnikov, predvsem pa zanimiv zgled, kako zmanjšati vpliv javnih dogodkov na podnebje. Gostom postrežejo natakarice in natakarji iz lokalnih gostiln. Foto: Arhiv ZTKK, Mediaspeed 33 IZOBRAŽEVANJE / BIOTSKA RAZNOVRSTNOST / OZAVEŠČANJE 08 API vrtec / API kindergarten Inovativni pedagoški program za ozaveščene bodoče odrasle Mestna občina Ljubljana An innovative pedagogical 296.228 prebivalcev programme for informed future adults Način življenja v mestih je hiter in stik z naravo dokaj siromašen. Zaradi vedno Urbanisation is leading to the loss of green spaces in cities, reducing večje urbanizacije izginjajo zelena people’s contact with nature and območja, ki mestu dajejo dušo. Vse bolj contributing to climate change. Raising se pomena narave v mestu zavedamo people’s awareness of the importance tudi v luči podnebnih sprememb. Toda of nature and biodiversity is crucial and izkušnje kažejo, da samo uvajanje can be achieved by integrating these topics into education programmes. The sprememb v prostoru, na primer City of Ljubljana is doing this through sajenje dreves in zmanjšanje števila programmes such as API Kindergarten, košenj, ni dovolj. Ključno za uspeh which enables children to learn about je ustrezno obveščanje prebivalcev o pollinators and nature through sensory tem, zakaj to počnemo, ali še bolje − and active learning experiences, thus promoting sustainable development vključitev takšnih vsebin v kurikulume, and environmental care from an da občani že od malih nog vedo, zakaj early age. si prizadevamo za naravne prvine in biotsko raznovrstnost v mestu. 34 Mes tna občina L Otroci spoznavajo razdelitev nalog v panju. Foto: Luka Dakskobler jubl jana Mestna občina Ljubljana že več let intenzivno skrbi za čebel, Apiterapija, Hortikultura, (Urbano) čebelarstvo, dobrobit medonosnih čebel in drugih opraševalcev v Biotska raznovrstnost, Varstvo okolja in Strokovnost. mestu. Iz Čebelje poti, s katero so se prizadevanja občine Zadnji segment obravnava pedagoške metode, kot so 08 na tem področju začela, je zraslo več drugih programov, igra, eksperiment, raziskovanje in izkustveno učenje ter ki strateško povezujejo različne prednostne naloge dodatno strokovno delo in stik s čebelami. občine. Eden od njih so API pedagoške vsebine, ki jih je občina zasnovala v sodelovanju z Zavodom Eneja. V obliki API vrtca so zaživele v šolskem letu 2019/2020. Prvo leto je bilo v program vključenih pet vrtcev, v naslednjem šolskem letu se jim je pridružilo še dodatnih pet. Danes se program API vrtec v celoti ali po istih načelih odvija v enajstih ljubljanskih vrtcih. API vrtec je pedagoški program namenjen otrokom, starim od dveh do šest let, ki temelji na senzornih izkušnjah in aktivnem ustvarjanju otrok. Sestavljen je iz sedmih enakovrednih segmentov, ki tvorijo Otroci skozi izkustvene dejavnosti krepijo svoje senzorične zaokroženo celoto: Pravila lepega vedenja v bližini sposobnosti. Foto: Luka Dakskobler 35 Ogled panja z živimi čebelami. Foto: Luka Dakskobler Poleg čebel moramo skrbeti tudi za druge opraševalce. Foto: Luka Dakskobler Otroci skozi izkustvene dejavnosti krepijo svoje senzorične sposobnosti. Tipajo in vonjajo medeno satje, okušajo in tipajo med, vonjajo in okušajo cvetni prah. Skozi igro spoznavajo, kako je razporejeno delo v panju in ga primerjajo z urejenostjo človeške družine in skupnosti. S pomočjo osnov medene masaže razvijajo spoštovanje in poznavanje drug drugega. Učijo se tudi pravil lepega vedenja v bližini čebel in s tem odgovorne skrbi za svojo varnost, varnost drugih in varnost čebel. Vrtec, ki si želi postati API vrtec, mora najprej strokovno usposobiti kader, kar vključuje poznavanje, uporabo in Otroci se učijo pravil lepega vedenja v bližini čebel. Foto: Luka Dakskobler spoštovanje določil kodeksa za varno implementacijo programa. Vrtec nato določi koordinatorja in sodelujoče strokovne delavce, ki bodo program izvajali. Za koordinatorja se Priporočila za prenos priporoča, da je to oseba, ki ima afiniteto do uvajanja novih programov in je širokega duha in pogledov na Veliko vrtcev ali posameznih naravo in družbo ter se zaveda njunega pomena za strokovnih delavcev v svoj program celostni razvoj osebnosti. Tako sestavljena usposobljena že vključuje vsebine, ki so povezane ekipa nato pripravi načrt pedagoškega leta in ga tudi s čebelami. Občina jim lahko pride izvede. nasproti in jih z usposabljanji dodatno podpre. Program je pomemben za ozaveščanje o naravnih virih in biotski raznovrstnosti pri najmlajših meščanih pa tudi za opolnomočenje pedagoških strokovnih delavcev v vrtcih z vidika kritičnega razmišljanja. Je izhodišče za gradnjo celovitih in celostnih osebnosti, ki bodo v bodoče skrbele za življenjsko okolje človeka in drugih živih bitij. Mestna občina Ljubljana je leta 2023 najbolj prizadevne vrtce nagradila tudi s plaketo Naj API vrtec. Posebno priznanje za prispevek pri oblikovanju programa API vrtec in za izobraževanje mentorjev pa je prejela Nina Ilič z Zavoda Eneja. 37 ZELENE POVRŠINE / SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE / REKREACIJA 09 Golovec trail park Upravljanje zelenih površin v sodelovanju z gorskokolesarsko skupnostjo Mestna občina Ljubljana Managing green spaces in 296.228 prebivalcev cooperation with the mountain biking community V Sloveniji je po nekaterih podatkih There are an estimated 30,000 približno 30.000 gorskih kolesarjev mountain bikers in Slovenia, who in število še vedno narašča. Najraje enjoy cycling on well-maintained, kolesarijo v lokalnem okolju, do 10 km designated trails with natural surfaces, od doma, na urejenih enoslednicah many of which they build and maintain themselves. Ljubljana’s Golovec urban oziroma stezicah z naravno podlago. forest is home to the largest mountain V izogib konfliktom s pohodniki biking community in Slovenia, where najraje uporabljajo ločene poti, ki local cyclists began building trails jih običajno uredijo in vzdržujejo 15 years ago. As the trails grew in kar sami. Kljub veliki priljubljenosti popularity, they organized themselves gorskega kolesarjenja med Slovenci into an association. The City of Ljubljana recognized the potential in številnimi obiskovalci iz tujine, pa of the Golovec mountain biking area zakonodaja temu še ne sledi. Dejavnost and provided land for new trails. In gorskega kolesarjenja in vzpostavljanje 2024, the Golovec Trail Park consists infrastrukture sta deloma obravnavani of nine mountain biking trails on v kar šestih različnih zakonih, ki se v nineteen different properties, making maintenance and use of the trails a nekaterih členih tudi izključujejo. To pa constant challenge the association is predstavlja velike izzive za vzpostavitev successfully overcoming. in upravljanje gorskokolesarskih površin. 38 Mes tna občina Dvakrat letno se organizira delovna akcija s piknikom in turo za člane. Foto: ŠD Golovec trails Ljubl Največja gorskokolesarska skupnost pri nas se nahaja v za tem so vzpostavili sodelovanje še z Župnijo Rudnik in jana Ljubljani v neposredni bližini starega mestnega jedra, na njenem zemljišču uredili še štiri poti. na južnem pobočju mestnega gozda Golovec. Pred 09 15 leti so lokalni kolesarji tam začeli urejati poti za Trenutno trail park Golovec trails sestavlja devet legalno gorsko kolesarjenje na zasebnih zemljiščih. Ko so poti urejenih poti na devetnajstih zemljiščih. Nekatere začele privabljati kolesarje tudi iz drugih sosesk, se je parcele imajo več kot deset lastnikov, veliko jih ne živi pokazala potreba po bolj organiziranem pristopu. Leta 2017 so ustanovili društvo Golovec trails in v prvem letu legalizirali tri gorskokolesarske poti, t. i. traile, na 14 zasebnih zemljiščih. S tem so bili med prvimi v Sloveniji, ki so z dovoljenjem lastnikov zemljišč, občine in Zavoda za gozdove legalizirali poti. Občina je prepoznala potencial urejanja večjega gorskokolesarskega območja na Golovcu in nedaleč stran od prvih treh urejenih poti ponudila v upravljanje tudi občinsko zemljišče. Tu je nastala proga imenovana Občina sofinancira izvedbo osnovnih tečajev in gorskokolesarskih Županov trail, pozneje pa še učni poligon za otroke. Leto tur za občane. Foto: ŠD Golovec trails 39 Občina je v okviru priprave strategije upravljanja z mestnimi gozdovi med ključne deležnike uvrstila tudi gorske kolesarje. Foto: MOL, projekt URBforDAN Na dogodke so posebej vabljeni lokalni prebivalci, ki se jih udeležujejo v velikem številu. Foto: Gašper Rožanc 40 v Ljubljani, zato predstavlja pridobivanje soglasij, ki jih je treba redno obnavljati, poseben izziv za društvo. Društvo sodeluje z drugimi lokalnimi društvi, kot so gasilci in taborniki, in lokalnimi ponudniki, na primer z bližnjo kavarno, ki je zagotovila parkirišče in pralnico za kolesa. Še bolj pomembni pa so dobri odnosi z lokalnimi prebivalci, saj nekatere poti vodijo po dovozih do hiš. Zato jih osebno vabijo na svoje dogodke, ti pa se nanje v večini odzovejo. V manjšini ostajajo tisti, ki jih kolesarji »na dvorišču« motijo. Pomemben del delovanja društva je tudi izobraževanje mladih – Občina in društvo si tudi zavzeto prizadevata za ne le o tehnikah vožnje, ampak tudi o vzdrževanju poti. Foto: ŠD ozaveščanje uporabnikov k čim bolj odgovorni, strpni in Golovec trails spoštljivi vožnji s kolesom tudi prek raznih promocijskih materialov. Občina društvo podpira v okviru programov za spodbujanje rekreacije prebivalcev s sredstvi za izvajanje brezplačnih osnovnih tečajev in vodenih tur. Zagotovila je del urbane opreme ob poteh in delno pokrije stroške njihovega vzdrževanja. Ob podpori občine društvo, ki vsako leto šteje med 400 in 500 člani, poti v glavnem ureja prostovoljno. Vsako leto opravijo približno tisoč prostovoljskih ur. Gorsko kolesarjenje je lahko del mestnega turizma. Vsaka tura s tujci se zaključi v mestnem jedru. Foto: Tadej Tekavčič Občina na podoben način podpira še drugi dve ljubljanski gorskokolesarski društvi − v Črnučah in Podutiku. Skupaj s Turizmom Ljubljana si prizadeva povezovati vsa tri društva, tako od leta 2020 soorganizirajo dogodek Priporočila za prenos Ljubljana MTB vikend. Prav tako pripravljajo skupno Trail park Golovec trails je dober spletno stran, s čimer se bo Ljubljana še dodatno uveljavila kot gorskokolesarska destinacija. primer, kako lahko občina podpre prizadevanja lokalne skupnosti in Člani društva izkušnje z legalizacijo poti ter sodelovanja s skupnimi močmi razširi ponudbo z lokalno skupnostjo in občino delijo z gorskimi kolesarji priložnosti za telesno aktivnost na iz drugih krajev, aktivni pa so tudi pri zagovorništvu prostem. spremembe zakonodaje. Model upravljanja območja z urejenimi gorskokolesarskimi potmi so po vzoru Golovca posvojili tudi v drugih občinah. 41 KROŽNO GOSPODARSTVO / OKOLJE / OZAVEŠČANJE 10 Udobna Mislejeva ulica / Comfortable Street Mislejeva Odstranitev nepropustne podlage in ozelenitev vrtčevske ulice Mestna občina Ljubljana Depaving and greening of a 296.228 prebivalcev kindergarten street Traffic safety for children, promoting Prometna varnost otrok, spodbujanje hoje walking and other forms of sustainable in drugih oblik trajnostne mobilnosti, mobility, creating new open spaces, urejanje novih odprtih prostorov, improving air quality and reducing izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje the heat island effect all encourage učinka toplotnega otoka spodbujajo us to rethink the design of school and razmislek o novih načinih urejanja ulic, na kindergarden streets. More and more katerih se nahajajo šole in vrtci. Mesta, cities are opting to remove pavements, kot so Pariz, Barcelona in Dunaj, umiritev such as asphalt, concrete, and paving, prometa in trajnostno mobilnost že nekaj to relieve pressure on municipal časa prioritetno spodbujajo na t. i. šolskih infrastructure during heavy rainfall and ulicah − ulicah, na katerih stojijo vrtci in to provide new green spaces that can šole. Tako urejene ulice otrokom in njihovim cool the atmosphere. By depaving areas staršem omogočajo varen in udoben prihod previously reserved for cars, they also v šolo ali vrtec na trajnosten način. Analiza help to promote sustainable mobility and make streets more liveable. ulic, na katerih se nahajajo ljubljanski vrtci, je pokazala, da se da z malimi intervencijami in dodatnimi elementi učinkovito umirjati promet ali preprečevati parkiranje pred vhodom v vrtec. 42 Mes tna občina Po preureditvi se je pred vrtcem na Mislejevi spremenil tudi prometni režim, ki omejuje dostop z osebnimi vozili in spodbuja trajnostne prihode. L Foto: Amadeja Smrekar jubl jana Starši, ki pripeljejo otroke z avtomobili, pogosto in ‘iztisniti’, ko je vode premalo. Vse več mest se odloča parkirajo neposredno pred vhodom v vrtec, na pločnikih za odstranitev nepropustne podlage (ang. depaving), na 10 ali celo na površinah, namenjenih kolesom. Tako primer asfalta, betona, tlakovcev, s čimer razbremenijo ravnanje ovira nemoten dostop do ustanove ter ogroža pritisk na komunalno infrastrukturo med nalivi in varnost otrok ob času prihodov in odhodov. Poleg tega pridobijo nove zelene površine, ki so zmožne ohlajati ozračje. Če odstranijo tlak s površin, ki so bile prej nekatere lokacije ne nudijo ustreznih pogojev za varen prihod peš ali s kolesom, zato se starši v manjši meri odločajo za prihod na trajnostni način. Ko se mesta odločijo za preureditev javnih površin, je v luči podnebnih sprememb pomemben tudi premislek, kako načrtovati površine, da bodo prijazne uporabnikom in bodo hkrati blažile vpliv podnebnih sprememb. Površine, ki niso neprodušno asfaltirane ali tlakovane, so eden od predpogojev za ustvarjanje spužvastega mesta (ang. sponge city). Če mesto deluje kot spužva, je Pogled na vhod v vrtec na Mislejevi ulici v Ljubljani pred prenovo. zmožno presežno količino vode vsrkati, ko je je dovolj, Foto: Prostorož 43 namenjene avtomobilom, s tem tudi prispevajo analizi ulic, na katerih se nahajajo ljubljanski vrtci, ter k spodbujanju trajnostne mobilnosti in povečajo intervjujih z ravnatelji so izbrali Mislejevo ulico. udobnost ulic. Ulica je bila ravno v tem času v fazi prenove kanalizacije. V Ljubljani je primer take prenove Mislejeva ulica. Namesto povrnitve v prvotno stanje so se odločili, da Prenova ulice je bila na začetku zastavljena kot manjši asfalt ohranijo zgolj na mestih, kjer je potreben za projekt, v okviru katerega je Mestna občina Ljubljana zagotavljanje prometne pretočnosti, ostale površine skupaj s studiem Prostorož želela odstraniti tlak z enega pa se tlakuje s travnimi rešetkami. V tem času so v parkirnega mesta, ga preoblikovati v zeleno površino in načrtovanje končne ureditve vključili ključne deležnike na ta način začeti razpravo o pomenu vodoprepustnih in hkrati testirali novo prometno ureditev. Rezultati površin v času podnebnih sprememb. Ker je šlo za pilotni anket s starši in vzgojiteljicami, ki so med drugim projekt, je bila za odločitev o lokaciji ključna podpora odgovarjali na vprašanje, kaj si po njihovem v zunanjem in sodelovanje lokalnih deležnikov. Po opravljeni prostoru najbolj želijo otroci, so pokazali, da hočejo več zelenja, otroško igrišče, več klopi in večjo prometno varnost. V drugi fazi je bilo preddverje vrtca na Mislejevi ulici preoblikovano v površino, ki že navzven sporoča, da v tej stavbi prebivajo otroci. Nekoč prometna površina je bila preurejena z zelenjem in prepustnimi površinami, kar omogoča, da voda ob močnem deževju ponikne, namesto da bi odtekla v preobremenjeno kanalizacijo. 115 m² asfalta je bilo nadomeščenih z zelenimi in vodoprepustnimi površinami. Ulica je pridobila tudi 7,5 metrov klopi, ki so izdelane iz travnih plošč, s katerimi je Po obnovi ulice niso povrnili v prvotno stanje, temveč so sklenili uvesti več ukrepov za povečanje vodoprepustnih površin. Foto: bila ulica začasno tlakovana. Prostorož Na zelene površine so umeščene trajnice in grmovnice, ki so prilagojene urbanemu in senčnemu okolju in ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja, kot so brogovita, japonska medvejka in rdeči dren. Skupaj z otroki so zasadili kar 475 novih rastlin. Na eno od na novo pridobljenih površin so postavili veliko skalo kot neformalno plezalo in igralo za otroke. Del stalne ureditve so postala tudi stojala za kolesa. Poleg tega se je spremenil prometni režim, ki osebnim vozilom preprečuje vožnjo mimo glavnega vhoda v vrtec in tako spodbuja trajnostne prihode. Asfalt so ohranili zgolj na delih, kjer je potreben za prometno pretočnost, ostale površine pa so tlakovali s travnimi rešetkami. Foto: Amadeja Smrekar 44 Vozni pasovi so se zožili, pridobili pa so nove javne površine, na katere so umestili stojala za kolesa, klopi in skalo, ki služi kot igralo in plezalo za otroke. Foto: Prostorož Priporočila za prenos Prenova okolice vrtca na Mislejevi je lahko dober zgled, kako z manjšimi posegi spremeniti karakter ulice, da je ta bolj udobna in prijetna za svoje najbolj ranljive uporabnike. Pri saditvi rastlin so sodelovali tudi vrtčevski otroci. Foto: Prostorož 45 KOLESARJENJE / TRAJNOSTNA MOBILNOST / OZAVEŠČANJE 11 S kolesom v šolo / Cycling to school Spodbujanje k trajnostni mobilnosti z mrežo kolesarnic Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi 11.912, 1.979 in 1.911 prebivalcev Šole so pomembni generatorji Promoting sustainable mobility avtomobilskega prometa, ki povzročajo through a network of cycle zgostitve predvsem v jutranjih parking facilities konicah. Ta promet lahko vpliva na Schools generate a lot of car traffic, which varnost in kakovost šolskega okolja, causes congestion around them, particularly vključno z onesnaženostjo zraka in during the morning rush hour. This traffic hrupom. Ogljični odtis, ki nastaja z can significantly impact the safety and quality around the school due to pollution vsakodnevnimi prevozi otrok v šole, ni and noise. However, municipalities can zanemarljiv. Vendar pa lahko občine work with schools to improve the situation skupaj s šolami razmere izboljšajo. by promoting sustainable and active Zelo pomembno pri tem je spodbujanje mobility. To promote cycling to school, three municipalities – Ormož, Sveti Tomaž, trajnostne in aktivne mobilnosti v and Središče ob Dravi – have partnered in šolah. To ne le zmanjšuje prometne the initiative Cycling to School, led by the obremenitve, ampak tudi krepi telesno Development Research Center Ormož. The zdravje otrok in povezavo z lokalno initiative involves eight primary schools and their branches, along with one secondary skupnostjo, hkrati pa pozitivno school. Nine bike sheds have been installed vpliva na okolje in spodbuja bolj at the schools’ premises, and several zdrave potovalne navade med otroki, promotional activities have been carried out njihovimi starši in zaposlenimi. for pupils, parents, and school staff. 46 Mes tna občina Na lokacijah devetih šol so postavili pokrite kolesarnice. Foto: OŠ Ormož Or Otroci si želijo v šolo hoditi aktivno, peš, s kolesom, in nudijo zaščito pred vremenskimi vplivi in krajo. mo rolko ali skirojem. Še posebej pri srcu jim je kolesarjenje. Nove kolesarnice prispevajo k povečanju zanimanja ž Za spodbujanje kolesarjenja v šolo so se v sklopu za kolesarjenje v šolo. Poleg tega pa povečujejo 11 projekta S kolesom v šolo pod vodstvom Razvojno razumevanje pomena trajnostne mobilnosti, kar krepi raziskovalnega centra RRC Ormož v partnerstvo združile ozaveščenost o okoljskih vprašanjih, izboljšuje prometno kar tri občine, Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob varnost učencev in zmanjšuje izpuste toplogrednih Dravi, z osmimi matičnimi osnovnimi šolami in njihovimi plinov. Dodaten ekološki prispevek predstavlja podružnicami ter eno gimnazijo: OŠ Ormož, OŠ Stanka kolesarnica z vgrajenim hotelom za žuželke. Vraza, OŠ Miklavž in podružnica Kog, OŠ Velika Nedelja in podružnica Podgorci, OŠ Ivanjkovci, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sveti Tomaž in Gimnazija Ormož. Cilj partnerstva je bil spodbujanje trajnostnega prihoda v šolo, zmanjšanje ogljičnega odtisa, ozaveščanje o učinkoviti rabi energije, izboljšanje kolesarske infrastrukture in promocija zdravega življenjskega sloga. Na lokacijah devetih šol so postavili pokrite kolesarnice, ki omogočajo varno parkiranje skupno 243 koles V eno od kolesarnic je vgrajen hotel za žuželke. Foto: OŠ Ormož 47 Promocijo kolesarnic so šole povezale tudi s kolesarskimi izleti. Foto: Arhiv OŠ Središče ob Dravi Šole so k uporabi kolesarnic spodbujale z raznolikimi aktivnostmi. Nekatere šole so promocijo kolesarnic povezale s pripravo na Foto: Arhiv OŠ Središče ob Dravi kolesarski izpit. Foto: OŠ Ormož Kolesarnice tako predstavljajo pomemben korak k trajnostni mobilnosti, ki učence, starše in učitelje spodbuja k premisleku o vsakodnevnih navadah in njihovem vplivu na okolje. Priporočila za prenos Praksa je relevantna tudi za druga K trajnostnemu prihodu s kolesom so spodbujali tudi zaposlene. slovenska okolja, ki se soočajo s Foto: Arhiv OŠ Središče ob Dravi prometno preobremenjenostjo, zračno onesnaženostjo in hrupom. Otroci Šole so k uporabi kolesarnic spodbujale z raznolikimi izražajo močno željo po kolesarjenju aktivnostmi. Nekatere so organizirale učne kolesarske v šolo, kar zahteva varno parkiranje »sprehode«, kolesarjenje na poligonu ali v bližnji in širši koles. Šole in občine že vodijo številne okolici šole ter prave kolesarske izlete. Nekatere šole so dejavnosti povezale še s pripravo na kolesarski izpit, projekte, s katerimi spodbujajo aktivno medvrstniškim učenjem vožnje s kolesom ter prikazi in in trajnostno mobilnost, ki bi jih lahko predstavitvami kolesarske opreme. učinkovito povezali in nadgradili z vzpostavitvijo kolesarnic. Med inovativnimi pristopi so izstopali zbiranje kolesarskih kilometrov, razvoj didaktične igre “Kolesar ne jezi se” in vzpostavitev popravljalnice koles. Šole so dejavnosti povezale še z drugimi obstoječimi programi in projekti o prometni varnosti, zdravem načinu življenja in trajnostni mobilnosti, kot so Zdrava šola, Živimo zdravo, živimo z naravo in Policist Leon svetuje. V dejavnosti so bili vključeni tudi policija in vrtci, starše so spodbujali k spremljanju otrok v šolo s kolesom, zaposleni pa so bili motivirani za trajnostni prihod na delo. Kolesarske dejavnosti je spodbujala tudi osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, ki je vključila kolesarjenje kot prednostno nalogo v svoj petletni razvojni načrt. 49 ŠOLSKA ULICA / TRAJNOSTNA MOBILNOST / ZAČASNA PROMETNA UREDITEV 12 Šolska ulica / School Street Območje varnih prihodov v šolo v Mostu na Soči Občina Tolmin Safe arrivals school area in 10.899 prebivalcev Most na Soči Šolska ulica – območje varnih prihodov School Street is a measure to improve v šolo je ukrep za izboljšanje varnosti in safety and comfort for pupils on school routes. During its implementation, udobnosti šolske poti. V obdobju njenega motor traffic is restricted on the road izvajanja se na cesti v neposredni okolici near the school. The measure can be šole omeji motorni promet v času jutranje temporary or the basis for permanent konice, na primer eno uro pred začetkom changes in the traffic regime. The pouka. Promet se lahko omeji tudi za Municipality of Tolmin wanted to make celo dopoldne ali v času popoldanske this a permanent measure around a konice. Zmanjšanje motornega prometa primary school in Most na Soči. They first tested it by restricting car access in med drugim prispeva k varnejšemu front of the school for one month and prihodu v šolo na aktiven način, peš, restricting or diverting traffic in other s kolesom ali s skirojem. Pot pa naredi areas around the school. The test was prijetnejšo in tako pozitivno vpliva na accompanied by many communication potovalne navade učencev in njihovih and other activities for the parents, staršev. Šolsko ulico lahko uvedemo schoolteachers, and residents to začasno. Učinke nove prometne ureditve understand the importance of such changes and for them to have a say in lahko merimo, uporabniki pa jo lahko them. After the test period, the results ocenijo. Rezultati začasne ureditve so were evaluated, and some permanent lahko podlaga za stalne spremembe measures were implemented. prometnega režima. 50 Občina Območje pred šolo je postalo varno dvorišče brez avtomobilov. Foto: Žiga Koren Tolmin Občina Tolmin je želela skupaj z Osnovno šolo Most na 1. septembra 2022 so z novim šolskim letom ponovno Soči in krajevno skupnostjo uvesti trajni ukrep šolska začasno, a tokrat za en mesec, površino pred šolo 12 ulica – območje varnih prihodov v šolo. Ukrep so želeli namenili učencem in pešcem. Prostor so v celoti zaprli za preizkusiti na območju z značilnimi ozkimi ulicami v motorna vozila. Na podlagi izkušenj preteklih poskusov starem delu naselja Most na Soči med državno cesto in so skupaj s presojevalcem prometne varnosti pripravili osnovno šolo. Večina otrok je v šolo že prihajala aktivno prometno ureditev omejevanja prometa. ali s šolskim avtobusom. Kljub temu je bil omejen prostor Pred šolo so postavili snemljive stebričke in tako pred šolo zasičen z avtomobili, še posebej v jutranji konici popolnoma omejili dostop za avtomobilski promet. Med in ob deževnem vremenu. 6. in 8. uro zjutraj je z izjemo za imetnike dovolilnic veljala tudi popolna zapora za motorni promet tudi na Pred tem je občina skupaj z deležniki začasno že širšem območju. V preostalem času je bil v starem delu preizkusila različne ukrepe, s katerimi so izboljšali naselja uveden promet enosmerno okoli cerkve. V skladu z varnost otrok na poti v šolo in kakovost bivanja krajanov. nacionalnimi smernicami so tam barvne oznake na tleh na S preizkusom so v praksi preverili, kaj se zgodi, če v okolici prijazen način opozarjale voznike na prisotnost šolarjev v šole in vrtca zmanjšajo avtomobilski promet. Evalvacija prostoru. začasnih ureditev je pokazala, da starši, zaposleni, krajani in drugi v večini podpirajo začasno prometno ureditev in V enomesečnem poskusnem obdobju so izvedli analizo se strinjajo z namero, da v prihodnosti preide v stalno. stanja in zbrali predloge za dopolnitve in spremembe 51 Za otroke višjih razredov je bila uvedena postaja Poljubi in odpelji ob državni cesti, od koder so se lahko otroci varno sprehodili do šole. Foto: Žiga Koren V prvih dneh nove ureditve je gledališka igralka oblečena v policistko spremljala otroke k pouku. Foto: Žiga Koren 52 obstoječe prometne ureditve. Pripravili so predloge za 24-urna popolna zapora za motorna vozila rekonstrukcijo prometne infrastrukture v širšem prostoru popolna zapora za Soča in predloge za druge organizacijske ukrepe, na primer motorna vozila ob delavnikih od 6:00 do 8:00 spremembo odloka o parkiranju. Ukrepe so razdelili v enosmerna vožnja BUS K+R poljubi in odpelji točka kratko-, srednje- in dolgoročne. Med slednje so uvrstili na P1 P2 P3 parkirišča primer spremembo omejitve hitrosti in izgradnjo dodatne brvi ob državni cesti, da bi še dodatno izboljšali varnost OŠ MOST NA SOČI šolarjev na poti v šolo. Igrišče šo i l g s r k iš o če Predlagane ukrepe je obravnaval tudi občinski Svet za BUS K+R preventivo in vzgojo v cestnem prometu in soglasno P3 P1 Vrtec sprejel sklep, da so ukrepi ustrezni in da jih bodo uvajali postopoma, glede na zmožnosti (finančna sredstva, Idr P2 ijca pridobivanje soglasij idr.). Do takrat naj bi na območju Za namene sporočanja o začasni prometni ureditvi je bila ostala »začasna« ureditev, ki je prešla v stalno. V dveh pripravljena enostavna karta. Vir: IPoP letih od uvedbe nove prometne ureditve so namreč na območju spremenili parkirni režim z odlokom in omejili motorni promet z dodatnimi stebrički na ključ. Priporočila za prenos Ukrepi, kot je šolska ulica, omogočajo, da načrtovano spremembo prometne Do parkirišča v bližini šole so zaposleni šole in vrtca lahko ureditve preizkusimo, izmerimo učinke dostopali z začasnimi dovolilnicami. Foto: Žiga Koren in jo pred stalno uvedbo dodatno prilagodimo. Parkirišče pod vrtcem je bilo namenjeno kratkotrajnemu parkiranju otrok staršev iz vrtca. Foto: Žiga Koren 53 URBANA OPREMA / PONOVNA UPORABA / KROŽNO GOSPODARSTVO 13 Lesni feniks / Wood phoenix Urbana oprema iz odsluženega lesa Občina Žiri Urban furniture made from 5.055 prebivalcev reclaimed wood Benches are an important element in Klopi so v urbanem prostoru urban environment. They encourage pomemben element, saj prispevajo the use of more sustainable modes h kakovosti bivanja in socialni of transport and play a crucial povezanosti lokalne skupnosti. role in creating a pleasant and functional environment, especially for Spodbujajo k izbiri bolj trajnostnih pedestrians. Benches also promote prometnih načinov ter igrajo social interaction, which strengthens pomembno vlogo pri ustvarjanju community and a sense of belonging. prijetnega in funkcionalnega okolja The Secondary School of Wood še posebej za pešce. Vabijo, da se Engineering in Škofja Loka, the M Sora company, and the Municipality of Žiri ustavimo, uživamo v razgledih, partnered in an innovative project poklepetamo z mimoidočimi in to create wooden benches out of left se odpočijemo. To je še posebej over wood that were later introduced pomembno za starejše, otroke in in urban spaces and near recreational osebe s posebnimi potrebami. Klopi paths. The project offers a visible example on how to reuse end-of-life ljudi spodbujajo k druženju, kar krepi materials and promotes ecological skupnost in pripadnost kraju. Večja awareness. prisotnost ljudi na ulici poveča občutek varnosti. Urbana oprema nenazadnje predstavlja estetsko komponento, saj z njo sooblikujemo prostor. 54 Občina S projektom Lesni feniks so v občini Žiri odsluženemu lesu dali ponovno življenje. Foto: Uroš Gantar Žiri Lesni odpadki in odslužen les pogosto končajo kot urbane opreme pa so izboljšali prostor za vse prebivalce 13 odpad na deponijah ali kot gorivo v gospodinjskih in občine. industrijskih pečeh. Tak les lahko ogrozi okolje, če vsebuje premaze z visoko vsebnostjo težkih kovin ali V iniciativi, ki jo je vodila turistična zadruga Lokatur, impregnacijska sredstva. Po drugi strani v industrijskih se je združilo več organizacij iz gospodarstva, obratih nastajajo precejšnje količine lesnih ostankov, izobraževanja in lokalne skupnosti. V projekt so bili ki so ne samo okoljsko neoporečni, ampak je v njih les vključeni tudi dijaki Srednje šole za lesarstvo – Šolski visoke kakovosti. Taki lesni ostanki in odslužen les lahko center Škofja Loka. Cilj tega sodelovanja je bila razširitev z nekaj ustvarjalnimi idejami ponovno uporabimo in učnega procesa z okoljevarstvenimi vsebinami na osnovi predelamo v izdelke, ki so lahko koristni širši skupnosti. razvoja izdelkov iz odsluženega lesa. Za dijake je bilo organizirano tudi predavanje strokovnjakov iz industrije. S projektom Lesni feniks so v občini Žiri odsluženemu lesu dali ponovno življenje: izdelali so 20 klopi, 9 ležalnikov ter garderobo za kopališče. S prakso so Dijaki so v začetni fazi skupaj s podjetjem M Sora, ki naslovili izziv varovanja okolja z zniževanjem količine izdeluje lesena okna, izvedli raziskavo o inovativnih odpadkov, preprečevanjem nastajanja odpadkov in možnostih oblikovanja in izdelave izdelkov iz ponovno uporabo materialov ter dvignili ozaveščenost odsluženega lesa. Nato so bili aktivno vključeni v lokalnih prebivalcev o načinih, možnostih in pomenu izdelavo načrta urbane opreme. Njihovi izdelki so bili prehoda v krožno gospodarstvo. S postavitvijo nove uvrščeni na natečaj za najboljše oblikovanje, zmagovalni 55 Klopi so postavljene tako v jedru Žirov kot na obrobju, ob Dijaki iz Srednje šole za lesarstvo iz Škofje Loke so sodelovali v sprehajalnih in rekreacijskih poteh. Foto: Uroš Gantar celotnem procesu, od idejne zasnove do izdelave klopi. Foto: Uroš Gantar Klopi omogočajo počitek ob sprehodu ali rekreaciji in nudijo lepe razglede. Foto: Darjan Kacin 56 predlog pa je bil realiziran. Podjetje M Sora je nato pripravilo analizo količin in lastnosti odsluženega lesa starih oken. V zadnji fazi so v podjetju skupaj z dijaki izdelali urbano opremo, občina, ki je ves čas proces tudi spremljala, pa je poskrbela za njeno postavitev. V iniciativi je sodelovala tudi Razvojna agencija Sora, ki je z delavnicami, predavanji in filmskimi projekcijami ozaveščala javnost o pomenu ponovne uporabe surovin. Klopi so bile postavljene po celotni občini, tako v jedru Ležalnik se nahaja na kopališču Pustotnik. Foto: Uroš Gantar Žirov na bolj obljudenih lokacijah, kot na primer pri Zdravstvenem domu, kot tudi na obrobju v mirnem Uporabniki so klopi zelo lepo sprejeli, zato namerava zavetju narave, ob sprehajalnih in rekreacijskih poteh. občina v okviru izvajanja Strategije starosti prijazna Klopi omogočajo počitek ob sprehodu ali rekreaciji in občina na lokacije, kjer se starejši pogosto zadržujejo, nudijo lepe razglede in uživanje v okolici. Ležalniki postaviti dodatne klopi. in garderoba pa so na voljo obiskovalcem naravnega kopališča Pustotnik ob reki Poljanska Sora. Priporočila za prenos Praksa spodbuja sodelovanje med različnimi akterji iz gospodarstva, izobraževanja in lokalne uprave. Naslavlja okoljske izzive, predvsem zmanjševanje in ponovno uporabo odpadkov, s katerimi se soočajo vse občine, ter v povezovanju z različnimi akterji ponuja rešitve za načrtovanje in izdelavo urbane opreme, ki lahko koristi vsem prebivalcem občine. Garderoba se nahaja na kopališču Pustotnik. Foto: Uroš Gantar 57 Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj Izdal in založil: IPoP – Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, www.ipop.si Urednice: Petra Očkerl, Jana Okoren, Nina Plevnik Priprava besedil: Jana Okoren, Petra Očkerl, Nela Halilović, Nina Plevnik, Maja Simoneti Oblikovanje: Darja Klančar (www.darka.si) Fotografija na zadnji platnici: Mural Hufnaglov objem Klare Perušek, 2022, Kočevje. Foto: Sonja Movrin Elektronska verzija Ljubljana, junij 2024 Publikacija je objavljena pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva«, »Nekomercialno« in »Deljenje pod istimi pogoji«. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si. Katalog je izšel v okviru projekta »Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT«, ki ga IPoP v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije izvaja po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 202639875 ISBN 978-961-96608-7-4 (PDF) vrin ja Mo oto: Son evje. Foč , 2022, K ušekere P jem Klar v ob al Hufnaglo Mur