ŠTEVILKA LETCmVIII, 15. JULIJ 2016 CENA 1.70 EUR DAVILA Tudi danes potrebujemo preboj, sicer ne vojaški, temveč ekonomski Alya: „Zmaga na Melodijah morja in sonca je potrditev dobrega dela" Zaradi odstranjevanja prevrnjenega vozila regionalna cesta več ur zaprta STRAN 11 STRAN 12 STRAN 22 -V^ostf&e GRAD VRBQV££_T Freier GOSTINSTVO, Mitja FeScijMi sp Savinjska L-o.-.i.i 4,3i3l N.ii^iif Rezervacije m zaključene družbe za dogodi», kal so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice OiisvjMio.T: Organiziramo tudi Čisto b^Vf ■ fijirtBfc od 10.7. pravo m nepozabno Ptmrit: /vi 10. da ¿J. are 1 Sobota-, «i i j. dt,zz anr grajsko večerjo! Nedtljm m organiziran? itruibf (nni ¡0 -r-iebi 0 3 /5 $32-800 2 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Občini Mozirje bi lahko kot ustanoviteljici lekarne pripadel del dobička.............................4 Šmartno ob Dreti: Zapora ceste bo trajala en mesec...................5 Trasa 3. razvojne osi: Pobuda za pobudo, ceste pa od nikoder......6 Sarajevo: Jože Mermal naj manager 2016, družba BTC naj družba leta...............................7 Od lipe do prangerja: Razstavili fotografije arhitekture, glasbila, vezenine in otroško ustvarjanje........................8 Mozirje: 300 let od prihoda Goričarjev.........................16 Ultramaraton Slo24Ultra: Erik Rosenstein zmagal na dvanajsturni dirki..........................................18 10. Maraton Alpe: Med 300 tekmovalci Andrej Marovt Helešič tretji..............................18 Gorsko kolesarstvo: Monika Hrastnik odlično začela sezono.....21 Tretja stran O denarju in pravičnosti Vlada ima v začetku letošnjega poletja veliko dela - nekaj sama s sabo, saj se kažejo vse bolj globoke razpoke v koaliciji, še več pa z aktualnimi zadevami, med katerimi je tudi zahteva sindikatov javnega sektorja za dvig plač. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je napovedal, da bo tako imenovana mini davčna reforma, za katero se je koalicija uspela poenotiti, prinesla razbremenitve plač in tako že v letu 2017 kar nekaj odstotkov višje neto plače, vendar ni povedal, da bo omenjene rasti deležen le del uslužbencev, ki imajo na eni strani najnižje in na drugi strani najvišje prihodke, medtem ko bo glavnina v sredini ostala bolj ali manj na istem. Plače so v tem trenutku aktualna tema tudi v Mozirju, kjer je nadzorni odbor občine pregledal poslovanje tamkajšnje lekarne in ugotovil, da občina kot ustanovitelj, čeprav bi lahko, ne par-ticipira na dobičku, ki ga ustvarja omenjeni javni zavod. V lekarni poudarjajo, da so presežki iz poslovanja rezultat njihove racionalne organiziranosti in prodajne uspešnosti, ki naj bi bili tudi podlaga za dodatke za delovno uspešnost oziroma višje plače. Kakšne plače se izplačujejo v javnem sektorju, torej tudi v zdravstvu, v osnovi določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, katerega 3. a člen je na nedavni razvojni konferenci predsednica regionalne gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer označila kot legalizacijo kraje. Omenjeni člen med drugim pravi takole: »Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana viš- ja plača, kot bi mu pripadala za delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi ali za opravljanje funkcije po odločbi ali sklepu, se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava. (...) Če se sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov plač, javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.« Če se torej ugotovi, da je, na primer, nek javni uslužbenec prejemal previsoko plačo deset let, je po tem zakonu dolžan vrniti delodajalcu preveč izplačan neto znesek le za zadnjih deset mesecev, vse ostalo lahko obdrži. Se vam zdi takšna pravna ureditev pravična? Morda nekoliko težka tema za poletni čas, kakor je težka tudi problematika 3. razvojne osi, kjer nasprotniki predlagane trase Šentrupert-Ve-lenje, ki bi Zgornji Savinjski dolini omogočila nadaljnji razvoj, ne izbirajo več sredstev, s katerimi bi preprečili gradnjo za gospodarstvo in turizem prepotrebne infrastrukture. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 28, 15. julij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 3 Tema tedna, Aktualno NADZORNI ODBOR OBČINE MOZIRJE PREGLEDAL POSLOVANJE LEKARNE MOZIRJE Občini bi kot ustanoviteljici lahko pripadel del dobička Nadzorni odbor mozirske občine je pod drobnogled vzel poslovanje Javnega zavoda (JZ) Lekarna Mozirje. Župan Ivan Suho-veršnik je prisluhnil predlogom, ki jih je na seji občinskega sveta podal odbor, in napovedal, da bodo pripravili spremembo statuta, ki bo omogočala, da občina prejme del dobička zavoda. Predlog spremembe bo obravnaval občinski svet. Na vprašanja glede uspešnosti poslovanja in izplačila nagrad nam je direktorica zavoda Rosita Aubreht odgovorila, kaj meni o spremembi statuta, ki bi občini omogočila priti do deleža njihovega dobička, pa komentarja ni podala, saj o tem ni seznanjena. AKUMULIRAN DOBIČEK LEKARNE SE BLIŽA MILIJONU Predsednica nadzornega odbora Milena Benetek je na seji občinskega sveta povedala, da občina ravna negospodarno, saj bi lahko kot ustanoviteljica JZ Lekarna Mozirje že zdavnaj spremenila statut Lekarne in bila deležna dela visokih dobičkov, ki jih ustvarja javni zavod. Dodala je, »da ima Lekarna akumuliranega dobička iz zadnjih let v višini 920 tisočakov.« Občinsko upravo je opozorila, da je potrebno spremeniti statut o ustanovitvi, kjer bi bilo določeno, kolikšen delež dobička bi pripadel občini. Benetkova je izpostavila tudi, da je velik dobiček vezan na prodajo zdravil brez recepta in medicinskih pripomočkov, se pravi na račun občanov, ki le-te kupujejo po ne ravno nizkih cenah. REKORDERKA MED JAVNIMI USLUŽBENCI Druga zadeva, ki jo je izposta- Ali bo moral Javni zavod Lekarna Mozirje deliti dobiček z Občino Mozirje, bodo odločali občinski svetniki. (Foto: ŠMS) vila Benetkova in pokazala kopije objave enega od slovenskih medijev, je ta, da je direktorica JZ Lekarna Mozirje Rosita Aubreht pristala na prvem mestu med javnimi uslužbenci v Sloveniji po višini dodatka k plači za uspešnost. Po podatkih ministrstva za javno upravo je v letu 2014 poleg redne plače dobila še skoraj 21 tisoč evrov bruto dodatka za delovno uspešnost, največ med vsemi javnimi uslužbenci, ki so v vodstvu javnih ustanov. Direktorica je bila uspešna tudi v prejšnjih letih. Med letoma 2010 in 2013 je dobila vsako leto med 12 in 15 tisoč evri bruto dodatka za delovno us- O OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Na dopust z elektronsko knjigo V mozirski knjižnici in njenih enotah se v poletnem obdobju vidno povečata obisk in izposoja gradiv. Ponudbo knjig so letos dodatno obogatili z e-knjigami, ki so doživele razmah s pojavom pametnih mobilnih naprav. OD LANI DOSTOP DO SLOVENSKE SPLETNE E-KNJIŽNICE V Osrednji knjižnici Mozirje so že lani članom omogočili dostop do slovenske spletne e-knjižnice Biblos (http://www.biblos.si/lib/). Portal je namenjen izposoji elektronskih knjig in branju le-teh na mobilnih napravah (računalnikih, pametnih telefonih, tablicah in bralnikih). Izposoja je mogoča z uporabniškim imenom in geslom, ki se uporablja za storitev Moja knjižnica, in ga člani dobijo v knjižnici, ter Adobe ID-jem in napravo oziroma aplikacijo za branje e-knjig. Več informacij o delovanju spletne knji- žnice je na portalu Biblos v rubriki Kako deluje (http://www.biblos.si/ lib/kako-deluje). 190 E-KNJIG OSNOVNEGA PAKETA Letos so obnovili naročnino na e-knjižnico in s tem zagotovili dostop do 190 e-knjig iz osnovnega paketa. Paket vsebuje klasična dela slovenskih avtorjev, kar pomeni, da bodo ljubitelji slovenske klasike brali e-knjige slovenskih pisateljev. Srednješolci bodo imeli na voljo knjige, ki jih berejo za domače branje, težko pa jih dobijo v fizič- Fotograiije Bralcem so na voljo e-knjige uveljavljenih avtorjev, kot so Vesna Milek, Jo Nesbo, Goran Vojnovic... ni obliki zaradi zasedenosti le-teh. Ob povečanem obisku in izposoji knjig v času dopustov se zgodi, da kdo ne dobi želene knjige. V knjižnici zato dopolnjujejo nabor e-knjig v Biblosu in kupujejo tudi licence za najbolj brane e-knjige. Bralcem so na voljo dela uveljavljenih avtorjev, kot so Vesna Milek, Jo Nesbo, Goran Vojnovic. To pomeni, da lahko člani knjižnice vzamejo s seboj na dopust e-knjige in si s tem zagotovijo tiste knjige, ki so v fizični obliki v počitniških mesecih zasedene. Seznam e-knjig bodo še dopolnjevali, zbirajo pa tudi predloge svojih članov za nakup e-knjig. Ljubiteljem tujejezičnih knjig že dlje časa ponujajo dostop do baze EBSCO eBook Public Library Subscription Collection, ki je zbirka skoraj 31.000 skrbno izbranih e-knjig predvsem v angleškem jeziku. Roman Mežnar 4 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 Tema tedna, Aktualno pešnost. Skupaj je med letoma 2010 in 2014 dobila tako za skoraj 75 tisoč evrov bruto dodatka za uspešno delo. DELEŽ PRODAJE BREZ RECEPTA LE PETINA PROMETA Za pojasnila smo zaprosili direktorico Lekarne Mozirje. Na vprašanje, kolikšen delež prometa v Lekarni Mozirje in njenih podružnicah v Nazarjah ter na Ljubnem ob Savinji znaša prodaja zdravil brez recepta, je Rosita Aubreht odgovorila: »Lekarniška dejavnost se opravlja predvsem kot javna služba, ki obsega izdajo zdravil na recept, brez recepta in magistralno pripravo zdravil in deloma kot tržna delavnost. Delež prometa zdravil brez recepta, ki se izdajajo v lekarnah in specializiranih trgovinah, in ostalega blaga v prosti prodaji (tržna dejavnost) znaša dobrih 20 odstotkov in se v zadnjih letih ni bistveno spremenil.« NAGRADE ZA USPEŠNOST ZA VSE ZAPOSLENE Poudarila je, da »vsi zaposleni v Javnem zavodu Lekarna Mozirje prejemajo nagrade za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,« in nadaljevala: »Višina oziroma dovoljeni obseg sredstev se določa s pravilnikom, izdanim na podlagi uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Izplačila delovne uspešnosti za vse zaposlene so bila izplačana v skladu s predpisano zakonodajo, ko so bila v skladu z njo pridobljena potrebna soglasja. S tem je podan tudi odgovor glede upravičenosti nagrad.« ODSOTNOST ZAPOSLENIH NADOMESTILE ZAPOSLENE SAME V letu 2014 so se nenadno soočili z dolgotrajno bolniško odsotnostjo magistre farmacije, je omenila Aubrehtova, kar v njihovem kolektivu predstavlja 20 odstotkov kadra, ki sme samostojno opravljati dejavnost. »Druga sodelavka, prav tako magistra farmacije, je koristila zakonsko priznan skrajšani delovni čas zaradi starševstva po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Odsotnost smo čez čas, ko smo lahko glede na določila Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), delno nadomestili z zaposlitvijo magistre farmacije, začetnice. Preostali zaposleni na delu smo si v času odsotnosti razdelili delo, pa tudi že odobreno maso za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.« Direktorica Lekarne Mozirje Rosita Aubreht, mag. farm.: »Izplačila delovne uspešnosti za vse zaposlene so bila izplačana v skladu s predpisano zakonodajo, ko so bila v skladu z njo pridobljena potrebna soglasja.« (Foto: ML) Z LASTNIMI SREDSTVI ODPRLI NAZARSKO LEKARNO, NA VRSTI UREDITEV MOZIRSKE »Lekarna presežke prihodkov nad odhodki namenja za razvoj dejavnosti. Presežki ne nastajajo v zvezi z opravljanjem javne službe, ampak z opravljanjem tržne dejavnosti in so odraz naše velike zavzetosti, saj opravljamo delo z minimalnim številom zaposlenih. Zaposleni v Javnem zavodu Lekarna Mozirje pristajamo na občasno povečane delovne obremenitve, saj prihodki s prodaje blaga in storitev na trgu niso dolgoročno predvidljivi in zadostni, da bi iz tega vira zaposlili dodaten kader. Zagotavljanje prihodkov z opravljanjem tržne dejavnosti je nujno, da lahko lekarne ohranjamo obstoječi nivo opravljanja dejavnosti. Iz presežnih sredstev, ki so se nabrala v zadnjih dvajsetih letih, smo v letu 2015 odprli novo, moderno lekarniško podružnico v Nazarjah, v poletju 2017 pa pripravljamo temeljito obnovo enote v Mozirju,« je zaključila Aubrehtova. MINISTRSTVO OMENJA SPORNOST SPODBUJANJA PRODAJE, A PRAV TO NAGRAJUJE Zdravstveno ministrstvo že več let opozarja na spornost spodbujanja strank k nakupu zdravil brez recepta in ostalih zdravstvenih pripomočkov. Spodbujanje k nakupu zdravil vodi v prekomerno medikalizacijo prebivalstva, kar ima lahko tudi resne zdravstvene posledice. Hkrati pa isto ministrstvo zaposlene v lekarnah za takšno početje nagrajuje z visokimi dodatki k plačam. Glede na pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti zdravstvenega ministrstva lahko posamezna lekarna za ta dodatek nameni kar 50 odstotkov razlike med prihodki in odhodki prodaje blaga in storitev. ŠMS ŠMARTNO OB DRETI Popolna zapora ceste bo trajala en mesec Spomladi so zaradi dotrajanosti lesenega mostu preko potoka Volažnica postavili delno zaporo na regionalni cesti Nazarje-Gornji Grad. Doslej je bil preko mostu v Šmartnem ob Dreti prepovedan promet za tovorna vozila, težja od 7,5 tone. V tem tednu so pričeli s sanacijo mostu, zato je sedaj cesta povsem zaprta za ves promet. Izvajalec del, celjski VOC je sporočil, da se bodo dela izvajala v času od 11. julija do 12. avgusta. V času popolne zapore bo nameščena ustrezna prometa signalizacija. Promet bo potekal po državni cesti Črnivec-Radmirje in Radmir-je-Mozirje, in sicer na relaciji Nazarje-Radmirje-Gornji Grad. Podjetje VOC je za zaporo pridobilo potrebno dovoljenje in o tem obvestilo vse pristojne institucije. Obvestilo je objavljeno tudi na prenovljeni in posodobljeni spletni strani Občine Nazarje. Marija Lebar V začetku tedna so porušili most preko potoka Volažnica. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) Savinjske novice št. 27, B. julij 2016 5 Aktualno PONOVNA POBUDA ZA SPREMEMBO TRASE 3. RAZVOJNE OSI Pobuda za pobudo, ceste pa od nikoder Prejšnji teden je župan občine Polzela Jože Kužnik na naslove županov občin Savinjske in Koroške regije poslal elektronsko sporočilo s pobudo za zbiranje podpisov za spremembo umestitve trase 3. razvojne osi. Namesto sedaj na vladi (ponovno) sprejete trase F-2-2 so predlagatelji zbirali podpise podpore za umestitev od Velenja do priključka na avtocesto A 1 preko Arje vasi in predlog posredovali na urad predsednika vlade. VARIANTA F6 ZA NAŠO DOLINO NE PRINAŠA REŠITVE Kot argument je v dopisu navedeno: »Želimo, da se ponovno prouči trasa F6, ki poteka po obstoječem koridorju med Velenjem in Ar-jo vasjo, saj študije kažejo, da je ta trasa bistveno bolj optimalna z okoljskega, logističnega, ekonomskega in časovnega vidika.« Dopis so poslali tudi županji in županom zgornjesavinjskih občin. Ti so podporo zavrnili. V svojih odgovorih so našteli številna boleča dejstva, ki jih na svoji koži občutijo tako občani kot še posebej gospodarstvo in turizem Zgornje Savinjske doline, ki sta s slabimi prometnimi povezavami že tako oddaljena od pomembnih središč v državi. PODPISE ZBRALI TUDI V VELENJU Konec prejšnjega tedna so se na Mestni občini Velenje odločili za zbiranje podpisov v podporo varianti umestitve F-2-2. Za podporo so se obrnili na koroške in na zgor- njesavinjske županjo in župane, ki so ta predlog podprli. Ta varianta namreč priključek na novo hitro cesto še najbolj približa naši dolini. S podporo varianti so Velenjčani v začetku tedna že seznanili premje-ja Cerarja. Pismo podpore je podpisalo 21 županov in županj Savinj-sko-šaleške ter Koroške regije. GOSPODARSTVO PODPIRA SEDANJI VLADNI PREDLOG UMESTITVE O pereči temi umestitve 3. razvojne osi so na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici razpravljali že večkrat. Seznanili so se s sedanjimi rešitvami v osnutku državnega prostorskega načrta (DPN). Ob tem so oblikovali stališče, ki so ga posredovali javnosti ter ministrstvu za okolje in prostor. Med drugim so zapisali: »Zaradi naštetih argumentov podpiramo osnutek državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug s spremenjenimi rešitvami, katerega javna seznanitev poteka od 4. do 18. julija 2016. Ob tem znova poudarjamo, da nobena trasa ne more biti več alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje izgradnje hitre ceste za naše gospodarstvo usodne posledice. Nenazadnje obravnavana trasa edina prestavlja osnovo za gospodarski razvoj Zgornje Savinjske doline. Odgovor župana občine Luče Cirila Rosca na pobudo o trasi F6: »Zahvaljujem se za prejeto pobudo, ki pa je kot župan občine Luče ne morem podpisati. Potek trase ceste od Velenja do Arje vasi za občino Luče, kakor tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino ne pomeni čisto nobene dodane vrednosti, niti za milimeter nam ne približa dostopa do avtoceste ter tako za nas ne predstavlja razvojne osi. Podoben odgovor, verjetno pa v manj prijazni obliki, boste dobili tudi od občanov Zgornje Savinjske doline, da o gospodarstvenikih, kolikor jih je še ostalo: BSH, KLS, Podkrižnik, Benda, Biomasa ..., ki državo in še koga že desetletje rotijo, naj se tudi prevečkrat pozabljena Zgornja Savinjska dolina približa avtocestnim povezavam, sploh ne govorimo. Razumem in mi je logično, da vsak zastopa svoje interese. Težko pa razumem, da tisti, ki imajo rešen problem normalnega dostopa do avtoceste ali pa celo živijo in se razvijajo ob avtocesti, sedaj omejujejo le približek te pravice vsem ostalim, ki nimamo te sreče, da bi bili blizu glavnih žil slovenskega cestnega omrežja. Pomenljivo pri vsem tem je, da smo pri davčni zakonodaji pa lahko vsi enaki ...« Pozivamo Vlado RS in vse pristojne strokovne službe, da po zaključeni javni razgrnitvi osnutka DPN v najkrajših možnih rokih izvedejo vse potrebne postopke, da se izgradnja hitre ceste začne v letu 2018, kot je v intervjuju za TV Slovenija 6. maja 2016 napovedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. POSREDOVALA POLICIJA V torek naj bi bila javna razgrnitev v občini Šmartno ob Paki, kjer nad varianto niso navdušeni, saj bi bilo potrebno podreti kar precej objektov, od tega več deset stanovanjskih. Zato je tamkajšnja civilna iniciativa pripravila protestni shod. Iz prostora, kjer naj bi potekala javna obravnava, so protestniki državne uradnike nagnali, posredovati je morala celo policija, razprave pa ni bilo. Ob tem je po navedbah Radia Slovenija generalna direktorica di-rektorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan povedala: »Tema o varianti F6 od Arje vasi do Velenja vrača zgodbo deset let v preteklost.« Tekst in foto: Marija Lebar Srednjeveška gostija privabila množico obiskovalcev Gostija v zavetju grada Vrbovec, na katero je vabil plemič Konrad I. Vrbovški, je minulo nedeljo v Nazarje privabila domačine in turiste. Obiskovalci so do večera uživali v pristnih prikazih srednjeveških bojev, plesov in glumaštva. Srednjeveškemu življenju posvečen popoldan sta še obogatila ponudba grajske kulinarike in pester spremljevalni program. TG Plesni večer na Ljubnem ob Savinji V organizaciji Kulturnega društva Ljubno ob Savinji in La Familia, plesalcev iz Ljubljane, je bil prvo soboto v juliju izpeljan večer plesa v Iju-benskem kulturnem domu. Nina Obojnik je s soplesalcem Janezom Pogačarjem premaknila v plesnih korakih nekaj prvih parov Zgornjesa-vinčanov. Če plešejo swing na mnogih lokacijah v naši prestolnici, zakaj ga ne bi tudi na Ljubnem? ST Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. 6 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 Gospodarstvo PREDSEDNIK UPRAVE DRUŽBE BTC JOŽE MERMAL IN DRUŽBA BTC Naj manager in naj družba leta Predsednik uprave družbe BTC Jože Mermal je na 34. podelitvi priznanj najboljšim evropskim managerjem in družbam, ki je 7. julija potekala v Sarajevu, prejel najvišjo menedžersko nagrado za življenjsko delo - naj manager 2016 jugovzhodne in srednje Evrope. Družba BTC je prejela prestižno evropsko nagrado naj družba leta. DRUŽBA ODPRTEGA DIALOGA Jože Mermal je ob prejemu priznanja izpostavil pomen jasnih razvojnih smernic in dobro interno klimo: »V družbi BTC smo si zadali jasno vizijo, da želimo do leta 2020 postati družba odprtega dialoga. Temu cilju smo zavezani vsi sodelavci. Nagrada je tako priznanje ne le za uspešno vodenje družbe, temveč za pravo razvojno smer, ki temelji na inovativnosti, trajnosti in odprtosti. Pri tem se ne omejujemo na domači trg. Predvsem na področju logistike postajamo pomemben igralec in partner podjetjem na regijski ravni.« Predsednik uprave družbe BTC Jože Mermal s prestižnim priznanjem (Fotodokumentacija BTC) PRIREDITEV PRIVABILA VEČ KOT 400 UDELEŽENCEV Prestižno priznanje je predsedniku podelila Neodvisna agencija za izbor in promocijo ma-nagerjev za izjemne rezultate dela družbe BTC, ki jih je le-ta dosegla pod njegovim vodenjem. Podelitev priznanj najboljšim poslovnežem ter podjetjem Bosne in Hercegovine, jugovzhodne in srednje Evrope, je v prestolnico Bosne in Hercegovine privabila več kot 400 poslovnežev, javnih osebnosti ter politikov. BTC je odprta, moderna in uspešna družba, ki napredno poslovno kulturo gradi na inovativno-sti, družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Poslovno rast dosega z neprestanim razvojem nakupovalnih središč, z logistično dejavnostjo, s celovitim upravljanjem s poslovnimi prostori ter v okviru Misije:Zeleno narekuje odgovorne okoljske prakse in podpira širše družbene pobude. MO STROKOVNA EKSKURZIJA V KLS LJUBNO Vzdrževalci navdušeni nad robotizirano proizvodnjo Člani Slovenskega društva vzdrževalcev in študentje elektronike Šolskega centra Velenje so obiskali ljubensko podjetje KLS. (Foto: Jože Miklavc) Člani Slovenskega društva vzdrževalcev (SDV) z rednimi študenti Višje strokovne šole za elektroniko Šolskega centra Velenje so obiskali eno izvozno najuspešnejših družb v Sloveniji, KLS d. o. o. na Ljubnem ob Savinji. Sprejela jih je vodja kadrovskega sektorja Alenka Logar s strokovnimi vodniki, ki so predstavili ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE Prvič po šestih letih brezposelnih manj kot sto tisoč Zavod za zaposlovanje je objavil podatke o gibanju brezposelnosti v letošnjem prvem polletju. Razveseljiv podatek je, da je bilo konec junija prvič od leta 2010 v bazah zavoda registriranih 99.795 brezposelnih oseb. To pomeni, da je bilo brezposelnih za 2,4 odstotka manj kot letos maja in skoraj deset odstotkov manj kot v lanskem juniju. Povprečje za vseh šest mesecev je za dobrih sedem odstotkov manj brezposelnih kot v primerjalnem obdobju leta 2015. V prvem letošnjem polletju se je zaposlilo skoraj 44.300 brezposelnih oseb. Marija Lebar principe in vrednote delovanja firme. Že prvi vtis in informacije o uspehih podjetja so člane ekskurzije navdušili, ob ogledu proizvodnih linij pa so se lahko prepričali o izjemni organizaciji dela, urejenosti okolja tovarne ter funkcioniranju produkcijskih enot. V KLS, kjer proizvajajo zobate obroče za vztrajnike motorjev v avtomobilski industriji, bodo letos še pred koncem poslovnega leta načrtovano proizvedli kar 13 milijonov kosov najvišje kakovosti, ki jo visoko cenijo naročniki in partnerji po Evropi in v svetu. To, v državi najbolj robotizirano in avtomatizirano podjetje (okrog 96-odstotno), ki ga vodi direktor Bogomir Strašek z ekipo strokovnjakov, je doslej proizvedlo že 90 milijonov kosov izdelkov vrhunske kakovosti, že do jeseni pa načrtujejo to količino zaokrožiti na 100 milijonov. Gibanje zaposlenosti je med 225 in 230 sodelavci, ki izpolnjujejo zadane naloge stoodstotno po načrtih in viziji uglednega podjetja. Hkrati se čuti zadovoljstvo zaposlenih, saj je njihov standard nekaj nad slovenskim povprečjem. Družba je vpeta tudi v lokalno okolje s svojo pripadnostjo ter različnimi načini pomoči in sodelovanja, ker se zavedajo, tako Logarjeva, »da je zadovoljstvo sodelavcev in občanov ključen element uspeha celotnega kolektiva. Tako vzdrževalci kot študentje so ob pozitivnih vtisih v KLS še enkrat uvideli, da je vključenost v društvo Slovenskega društva vzdrževalcev pomembna, saj lahko s svojim ugledom odpira vrata najuspešnejših družb, kjer je mogoče dobiti zglede in spodbude za delo v svojih delovnih okoljih. Jože Miklavc Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 7 Organizacije, Kultura 37. PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI Razstavili fotografije arhitekture, stara glasbila, vezenine in otroško ustvarjanje Z odprtjem razstav v rečiški osnovni šoli so v petek, 24. junija, člani tamkajšnjega turističnega društva pričeli 37. prireditev Od lipe do prangerja. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo fotografij del prejemnikov Pleč- nikovih odličij za leto 2016, likovnih in literarnih izdelkov re-čiških osnovnošolcev, ročno-delsko in etnografsko razstavo. Dogodek so organizatorji pripravili v sodelovanju s KUD Utrip, osnovno šolo in sekcijo vezilj društva upokojencev. V kulturnem programu so sodelovali in-strumentalisti Suške bande in pianist Izak Oblak. PLEČNIKOVA ODLIČJA 2016 V Kulturno umetniškem društvu Utrip so se odločili, da postavijo fotografsko razstavo objektov arhitektov, ki so zanje prejeli Plečnikova odličja. »Slednje se podeljujejo za arhitekturno, oblikovalsko, krajinsko in urbanistično ustvarjalnost, pa tudi za reflekcijo o njej, torej prispevajo h arhitekturni kulturi,« je bilo zapisano v oceni arhitekta Mihe Dešmana. Odličja so prejele ekipe arhitektov za oblikovanje Nordijskega centra Planica, obnovo Plečnikove hiše in Stanovanjskega objekta na Prulah. Razstavljene so bile tudi fotografije objektov ekip, ki so bile nominirane za odličja. RAZSTAVA LIKOVNIH IN LITERARNIH DEL Osnovnošolci rečiške šole so razmišljali o starih glasbilih in njihovih melodijah. Ob pomoči mentoric so ustvarili literana in likovna dela. Otroci so po besedah ravnatelja Petra Podgorška dokazali, da je z dobro voljo in skupnimi močmi mogoče ustvariti zanimiv izdelek. Literati so se izkazali kot pesniki in pripovedovalci. Skozi njihove zgodbe so govorila glasbila, predstavljene so bile usode starih godcev ljudskih napevov. VEZENINE KOT OKRAS Rečiške vezilje so deseto leto zapovrstjo predstavile svoje izdel- ke, ki so nastajali ob tedenskih druženjih od jesni do pozne spomladi. Tudi v preteklem stoletju so bile vezenine sestavni del življenja tako v vsakdanji kot praznični podobi stanovanjske opreme. Danes so vezeni izdelki privlačna dediščina naših prednikov, ki jo rečiške vezil-je s svojo dejavnostjo želijo ohraniti prihajajočim rodovom. Letos so za tematiko izbrale okrasitev prostora in razstavile zavese, brisače, prevleke za postelje, rjuhe, prte in druge uporabne predmete, vezene ali kvačkane. GODEC GODE STARO VIŽO V spomin na nekdanje čase, ko je bila tudi Rečica ob Savinji z okoliškimi zaselki, predvsem Dol-Su-ho, bogata v glasbenem smislu, so člani turističnega društva na ogled postavili stara glasbila. Z razstavo pod naslovom Godec gode staro vižo so prikazali utrinke iz bogate glasbene preteklosti naše doline. Pri tem so jim pomagali številni posamezniki, ki so velikodušno posodili inštrumente. O godbeniški dejavnosti, ki je v Zgornji Savinjski dolini stara 130 let, je spregovorila Mateja Pod-lesnik. »Največje število pihalnih zasedb je v dolini igralo v času med obema svetovnima vojnama. V tem obdobju so imeli godbene sestave v vseh večjih krajih in nekaterih vaseh v dolini. Godbe so igrale v Gornjem Gradu, Dol-Suhi, Lepi Njivi, Lučah, na Ljubnem, še vedno pa je delovala tudi solčavska pleh-muzika. Tudi v teh zasedbah so delovali samo moški, ki so bili še vedno večinoma samouki,« je povedala Podlesnikova in dodala, da danes deluje Godba Zgornje Savinjske doline, v kateri imajo člani glasbeno izobrazbo, ter Suška banda. Slednja nadaljuje tradicijo nekdanje bande, ki je delovala v Dol-Suhi. Razstave je odprl župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, za povezovanje dogodka sta poskrbela moderatorja Dejan Ugovšek in Mojca Štorgelj. Tekst in foto: Marija Šukalo Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali dela rečiških otrok. Obujanje spominov ob razstavljenih vezeninah je vzradostilo marsikaterega obiskovalca. Na ta stara glasbila so največ igrali med obema svetovnima vojnama. Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem, kako ostati umetnik, ko odrasteš. Pablo Picasso 8 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 Kultura, Iz občin KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJE NAZARET Slovenska pesem pod rožnato planino Na prvi julijski večer je iz samostanskega atrija v Nazarjah zadonela slovenska pesem. Kulturno društvo sv. Martina Marije Nazaret je v sodelovanju s frančiškani pripravilo ljudski večer poimenovan Pod rožnato planino. V goste je poleg domačega zbora sv. Martina povabilo tri skupine s skupno ljubeznijo do petja in ljudskega izročila. Med nastopi posameznih skupin so zbrani z zanimanjem prisluhnili pesmim pokojnega domačina Srečka Urtlja in recitacijam Tončke Horvat. Številni obiskovalci so prisluhnili petju društvenega zbora sv. Martina, Vokalni skupini Lastovke, Gasilskim veteranom, Kvartetu Sončnice in Petru Suhoveršniku. Za glasbeno ogrevanje je poskrbel domači zbor. Na odru so jih nasledile Lastovke, ki delujejo pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju. Zbor, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja, vodi Tadeja Cigale, za spremljavo njihovega petja so poskrbeli trije kitaristi in dve citrarki. Pod rožnato planino je zadonela tudi pesem Gasilskih veteranov, med katere je svoj čas sodil ljubitelj pesmi in poezije Srečko Urtelj. Dve njegove pesmi so pevci, ki prihajajo iz štirih zgornjesavinjskih gasilskih društev, tudi zapeli. Starost in spomine je nasledila mladost in bistri glasovi mladih Sončnic. Vse članice kvarteta Sončnice so delovale v I-zborčku Osnovne šole Nazarje. Njihova takratna zborovodkinja Katja Gruber tudi sedaj ostaja umetniški vodja skupine. Piko na i večeru pa so zagotovo dodale recitacije poezije Srečka Urtlja, ki jih je prebral Blaž Je- OBČINSKI SVET LUČE Znani občinski nagrajenci Občinski svetniki so na zadnji seji v četrtek, 7. julija, obravnavali predloge, ki so jih prejeli od predlagateljev kandidatov za letošnje občinske nagrade. Predhodno je predloge obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta je svetnikom posredovala in v potrditev predlagala vse prispele vloge. Priznanje občine tako prejmeta Tomaž Fun-tek za prizadevno delo na področju zaščite in reševanja ter Namiznoteniški klub Savinja za športne uspehe in delo z mladimi v preteklem letu. Zlato plaketo občine bo prejela Marija Preskar za dolgoletno prizadevno delo v ambulanti v Lučah. Svetniki so predloge brez razprave podprli. Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku v prvi polovici avgusta. Marija Lebar len, in Tončke Horvat, ki je svoje pesmi predstavila sama. Odziv občinstva na čustvene izpovedi obeh poetov je še okrepilo petje rosno mladega Petra Suhoveršnika, ki si je za odpeto pesem Mrzel veter prislužil navdušen aplavz. Večer pod jasnim nebom so pevci zaključili s skupnim petjem, sledilo je le še druženje vseh zbranih. Tatiana Golob Ljudski večer so pevci zaključili s skupnim petjem. (Foto: Tatiana Golob) LITERATI NA GOSTOVANJU V LAŠKEM I w(a • • w ww Pred pocitnicami se scepec literature Člani na literarnem gostovanju v Valentinovem gaju (Fotodokumentacija KUD STOPinJE) Člani literarne sekcije Bele stopinje pri KUD STOPinJE so si po delovni prvi polovici leta privoščili poletne počitnice, še prej pa so se podali v goste v Laško, kjer so imeli literarno srečanje. Konec junija so se zbrali v Laški vasi pri svojem članu Valentinu Deželaku v Valentinovem gaju. V prijetnem druženju so brali svoje pesmi in prozo z natečaja Mentor, ki je bil v maju zaključen na Rečici ob Savinji. Pregledali so novo izdani literarni zbirki članov. Pesniški zbirki sta predstavili Božena Tanšek in Berta Vasle. Obudili so vtise s srečanja pri Kulturno umetniškem društvu Budna vas v Šentjanžu. Spregovorili so tudi o načrtih za drugo poletje tega leta, ki bo prav tako bogato in aktivno. Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 9 Kultura ZLATA PALETA - FOTOGRAFIJA IN KIPARSTVO V NAZARJAH Priznanji Ermenčevi za fotografijo in Božičevi za kiparstvo Kulturno društvo Nazarje, Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in Zveza likovnih društev Slovenije so pripravili tematsko razstavo Fotografija in kiparstvo. Razstavo so odprli v sredo, 29. junija, v Galeriji Nazarje. Predsednik zveze Branko Železnik je izpostavil, da je na izbor projekta »Zlata paleta 2016 -Fotografija in kiparstvo« prispelo kar 98 del, od tega 68 fotografij in 30 kipov. Na razstavo se je uvrstilo 23 fotografij in 19 kipov. Sodelovalo je 13 društev oziroma 44 posameznikov v kategoriji fotografija in deset društev oziroma 24 posameznikov v kategoriji kiparstvo. Med deli, ki so se uvrstila na razstavo, so tudi dela društva Gal, in sicer fotografija Branke Ermenc »Pogled z Me-nine na ...« ter plastiki Blanke Božič »Triglavska sfinga« in »Požgana, porušena, pozabljena«. Letos so bile razpisane teme slovenske gore in vrhovi, gostilniški motiv ter verske zgradbe in znamenja. Izbor za razstavo je opravila strokovna komisija pod predsedstvom akademskega kiparja in magistra umetnosti Zorana Pozni-ča, ki je ob otvoritvi izpostavil, da pogreša, da fotografije večinoma ostanejo na površju in se ne poglabljajo v zadane naloge. »Posledica tega je, da le prenašajo zatečeno stanje. Fotografija je na začetku 21. stoletja vse kaj več kot le golo preslikavanje prostora pred nami. Nagrajena dela vsaj v svojih vrhovih uporabljajo principe, ki smo jih omenili, in tako fotografijo uvrstijo med likovne tehnike, ki gledalca nagovarjajo ne samo na vizualni, temveč predvsem na čustveni ravni,« je med drugim povedal Poznič in poudaril, da je pomembno upati si, imeti voljo za raziskovanje ter kreativnost. To so namreč osnove pri ustvarjanju. Razstavo, ki bo na ogled do konca julija, je odprl nazarski župan Matej Pečovnik, v kulturnem programu je sodeloval harmonikar Primož Zvir. Marija Šukalo Branka Ermenc v družbi predsednika komisije mag. Zorana Pozniča in župana občine Nazarje Mateja Pečovnika (od leve) (Foto: Marija Šukalo) GALERIJA STEKL V GORNJEM GRADU Kristina Bastelj za prvo razstavo izbrala domači kraj Zadnji junijski dan je v galeriji Štekl pripadel domačinki Kristini Bastelj, ki zaključuje magistrski študij oblikovanja vidnih sporočil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Svoja dela je tokrat prvič postavila na ogled. Kristina se je že kot deklič, je hčerka priznane akademske slikarke Terezije Bastelj, vživela v zgodbe, ki so jo obkrožale tako v risbi kot animirani obliki. Ob čuteči spodbudi star- šev, ki sta jo vodila in ji omogočala čutiti in videti svet v soju lastnih predstav in barv, so začetki njene samostojne likovne poti. Svoj ustvarjalni potencial preizkuša kot oblikovalka vizualnih komunikacij, ilustratorka in fotografi-nja. Njena dela so kritična, sporočilna, a hkrati umetniško zasanjana ter samosvoja. Njene ilustracije so lahko otroške, odrasle, včasih tudi zelo drzne, je o mladi ustvarjal- V Steklu razstavlja svoja dela Kristina Bastelj, ki zaključuje magistrski študij oblikovanja vidnih sporočil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dejan Ikovic na kitari in Luka Prelesnik na harmoniki sta z izvedbo treh slovenskih pesmi dogodek naredila še bolj domač. ki povedala vodja galerijske dejav- Razstavo je otvorila predsedni- nosti Nika Kolenc. Likovno kritiko je spisala Terezija Bastelj, ki ima globok vpogled v delo svoje hčerke. Med drugim je omenila, da Kristina ilustracije največkrat obdeluje s slikarskimi prijemi, v akvarelu in akrilu ter s pomočjo fotografije in photoshopa. Dve črnobeli fotografiji sta primer avtoportreta in avtorefleksije, napaja pa se pri starejših generacijah svetovnih in slovenskih avtorjev. ca Kulturnega društva Gornji Grad Tatjana Bezovšek. Razstavljavka se je zahvalila društvu, da ji je bila dana možnost, da svoje delo najprej pokaže v domačem kraju, med domačimi ljudmi. Glasbeni duet iz Solčave Dejan Ikovic na kitari in Luka Prelesnik na harmoniki sta z izvedbo treh slovenskih pesmi dogodek naredila še bolj domač. Tekst in foto: ŠMS 10 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016 Organizacije, Oglasi SREČANJE BORCEV NA MENINI PLANINI Tudi danes potrebujemo preboj, sicer ne vojaški, temveč ekonomski Prostor pri Planinskem domu na Menini je bil prizorišče druženja simpatizerjev in članov borčevskih organizacij iz naše doline in širše. S spominsko slovesnostjo so v soboto, 2. julija, obeležili 71. obletnico preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Udeležence sta pozdravila gor-njegrajski in kamniški župan, Stan- ski, gospodarski, družbeni in socialni. Nahajamo se v časih, ko mora biti pristanišče blokirano zato, da se kdo zgane in da začutijo, da je dovolj te politike neukrepanja, politike stanja ob strani in dopuščanja plenjenja vse vprek. Ne sanjaj-mo o evropski federaciji, ampak se najprej zanimajmo za svojo domovino, kako jo bomo izboljšali, kako bomo dostojno živeli in kako bomo Med številnimi udeleženci srečanja so bili tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec, partizanski poveljnik in avtor knjige Past na Menini Franc Sever - Franta ter župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi (z leve). ko Ogradi in Marjan Šarec. Slednji končno spravili iz politike tiste, ki si je kritično ocenil politično dogajanje v državi in dejal, da se spet spominjamo veličastnega poglavja naše zgodovine, ko je peščica borcev izvedla preboj. »Tudi danes potrebujemo preboj, ne sicer vojaški, temveč ekonom- prilaščajo zasluge in se imajo za zaslužne, da danes živimo v svoji državi,« je povedal Šarec in dodal, da nikoli ni slišal junakov Menine planine, da bi se hvalili, njihova dejanja govorijo sama zase. Slavnostni govornik Milan Gor- Dogodek so organizirale zgornjesavinjske občine, združenja borcev za vrednote NOB Mozirja, Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja. Kulturni program so oblikovali učenci gornjegrajske Osnovne šole Frana Kocbeka, instrumen-talisti Godbe Zgornje Savinjske doline, ženski in moški pevski zbor bočkega kulturnega društva, recitator Tone Šepec ter moderatorka Alenka Mozgan. Predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline so položili venec k spomeniku padlim. janc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije, je bil mnenja, da tako, kot se je operativna skupina Šlan-drove in Zidanškove brigade spretno izvila iz smrtonosnega sovražnikovega obroča brez žrtev marca 1945 na Menini, se je tudi Slovenija izmuznila iz nesprejemljive nadvlade pred četrt stoletja z na srečo majhnimi žrtvami. V svojem govoru je orisal tudi dogajanje in boje II. svetovne vojne na naših tleh, prepričan, da so se zahodni zavezniki nepošteno obnašali do nas, Slovenije in Jugoslavije, ko so zaščitili izdajalce ter zločince kot protikomunistične bojevnike. Tekst in foto: Marija Šukalo Wip^'R f-rcsiifln öflQOu*, nnißpins Kupcmiflfc nn ddp snjcn wi c;^ nojtdSKfö do lorlva 9 juIijd pernio nn noSjiiÖiw; äcvr nowat Juvinj;^ fBf3 4. 33J1 Nazor|a Med pml'nlml oagsvor. Dome Izittbtlitrl doulrnlketivodnwnlh KSldfMl itid RdSiM12 D16 Prtiw<:n cot jvu' nap rüjs j'iü jjü bH i4|äzijatoiijesminjstiit sIl Jt .!uv Med op -'.r xt 5 nr;:-. r n agiwa .■ i fnätunaHonjen Ursen it imom, Luee 93, Nejbd KürL-ni-jk Poljnne 32, Beelen ab 5dvin|l, m C^itij)kj um in sirota' mm 241 3,50 t^ll'11 i 1P P Pl lilf Samsung O t - ' j., k»kf ■ t ¿Vdjiha cciu ru obroke* um 24 X. S,% €* ?» i ^ Huawei PS =:tn Dua-1 SI M Samsung GsljivS? ni »M» t 'Rn^uinosr- ^ fltwai. r .'L.-^j is n^.jii v , , toTi ¡. h^f :fi» DW HITinnrin j Jin ■ i Li «iL^KV.SlElilHT E " B ČL a n m s O """ ftcn to u 2 ni c T> O Cl S (D C =J 1 rs > o o Cl ju £ I S 5 OJ trt C. .li XI o ra Nižja cena tednika Savinjske novice Z j naučeni in dostavljeni -vod Savinjkih novic plačane kot pri vsfern prndsjiikii Časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na eetotnem obmoijj rt epu bi i ke Slovenije, Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljno odsotnost^ vam Sdvjn^ke novice dostavimo na drugi zeleni naslov. Popusti Maroiniki Snviniskih novic ¡msjo i-;. v. popust pri oh fa vati osmrtnic, ^hv^l, mafih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Obtain« nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.