# Duhovno spremljanje je ena izmed oseb- nih duhovnih pomoèi, ki se uresnièuje v me- dosebnem odnosu med duhovnim spremlje- valcem in spremljancem v pogovoru, katere bli`nji cilj je razloèevanje Bo`je volje, ki omogoèa spremljancu èloveško in duhovno zorenje, da bi dosegel polno zrelost v Kristu- su.1 Prav duhovni pogovor je tisto osnovno orodje, s katerim spremljevalec pomaga spremljancu – kot piše p. Jo`e Roblek – »pri rasti osebnega, zavestnega in èustvenega od- nosa z Bogom« (Roblek 2005: 16). Da more ta pogovor doseèi namen duhovnega sprem- ljanja, se mora razlikovati od drugih oblik po- govora. To naj ne bi bil vzgojni pogovor (v katerem skuša vzgojitelj doseèi, da gojenec dozori v enem ali drugem vidiku svoje oseb- nosti), teološki pogovor (v katerem `eli teolog odgovoriti na razlièna teološka, moralna in tudi duhovna vprašanja vernika), pastoralni pogovor (v katerem skuša duhovnik razrešiti razlièna pastoralna vprašanja vernikov), psi- hološko-terapevtski pogovor (v katerem se oseba obraèa na strokovnjaka, da bi dobila kakšno razjasnitev ali nasvet glede svojega psi- hološkega stanja, ki ni nujno povezano z nje- nim moralnim in duhovnim `ivljenjem), pre- prost pogovor (v katerem se osebi pogovarjata o vsem, kar ju zanima) itd. Kakšen naj bi torej bil pogovor pri duhov- nem spremljanju, da bi dosegel svoj namen? Prav na to bo poskušal odgovoriti ta sestavek. Hkrati pa bomo odgovorili na nekatera vpra- šanja, s katerimi se sreèuje tisti, ki prviè sliši za duhovno spremljanje: Kaj se poène pri du- hovnem spremljanju? Kako in o èem naj se )   *     $ $ pogovarjam z duhovnim spremljevalcem? Za- pis pa `eli spodbuditi tudi duhovne sprem- ljevalce, da znova preverijo, kako vodijo du- hovni pogovor, èemu dajejo poudarek, na kaj vse naj bodo pozorni itd.      Duhovni pogovor med duhovnim sprem- ljevalcem2 in osebo, ki prosi za duhovno vods- tvo, je predvsem dialog in ne samo pogovor ali pa debata oziroma razglabljanje (diskusija). V pogovoru je v ospredju graditev medosebnega odnosa, ne da bi bili pozorni na objektivnost vsebine pogovora, na resnico. V debati ali raz- pravljanju je vsa pozornost usmerjena na ob- jektivnost vsebine razpravljanja in v logièno iskanje resnice, pri tem pa se povsem zanemari medosebni odnos. Pomembno je samo logièno posredovati ideje, ne da bi bili pozorni na so- razpravljalca, na njegovo psihosomatsko stanje ter na njegove odzive na teh dveh ravneh. Dia- log pa skuša harmonizirati in celostno povezati zahteve logike in psihološke zahteve, objektiv- nost in subjektivnost, resnico in osebo (prim. Costa 1996: 71). In prav to je tudi ena izmed temeljnih nalog duhovnega vodstva. Zelo po- membno je, da duhovni spremljevalec ne do- voli, da se duhovni pogovor skrèi zgolj na po- govor ali pa razpravljanje, kajti mnoge osebe si `elijo predvsem to, ker se bojijo sooèenja s samim sabo. Preprièan sem, da je v tem tudi najveèja te- `ava in preizkusna toèka pravega duhovnega spremljanja. Te`ko je namreè vedno ohranjati dialog, kajti to pomeni, da smo v pogovoru po- polnoma odprti za resnico, hkrati pa tudi pol-       ni obzirnosti do sogovornika. Prav tako pa tudi obratno: biti popolnoma odprti do osebe, ji biti na razpolago, toda nikoli zatajiti resnice ali pa biti do nje manj pozorni. »Osebo« in »resnico« je torej potrebno videti ne kot dva nasprotujoèa si pola, temveè kot resniènosti, ki ju je treba vedno bolj integrirati (povezo- vati), da se bosta lahko obe uresnièili. V dia- logu se mora uresnièiti, kot poudarja Pavel VI., edinost resnice in dobrote, razuma in ljubezni. Da bi se to moglo udejanjiti, zahteva pravi dia- log istoèasno navzoènost jasnosti, krotkosti, zaupanja in previdnosti.3 Oglejmo si sedaj vsebino duhovnega po- govora v okviru duhovnega vodstva. Najprej bomo posvetili pozornost osnovni vsebini, ki vkljuèuje pretekla in sedanja izkustva, da bi preko njih iskali smer za prihodnost. Nato pa bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kaj vse spada v duhovni pogovor. ./ 0       Na kratko bi lahko rekli, da so osnovna vsebina duhovnega pogovora ali dialoga pre- tekla in sedanja duhovna izkustva. Duhovni pogovor najprej preveri pretekla izkustva, nato ozavesti sedanja, da bi potem ob vsem tem našel smer `ivljenja v prihodnosti (Costa 1996: 73; Platovnjak 2001: 386). + * *   ,-  V duhovnem pogovoru najprej pogleda- mo nazaj (èe so sreèanja redna, potem do zad- njega duhovnega pogovora, sicer pa zajame celotno duhovno pot osebe). Pozorni mora- mo biti, da se ne ustavimo samo pri proble- mih, dogodkih in stvareh, temveè predvsem pri osebi in njenem odnosu do Boga. Mnoge osebe namreè `elijo, da bi v duhovnem po- govoru govorile le o svojih problemih in da bi jim jih duhovni spremljevalec pomagal re- šiti. Duhovni spremljevalec se mora zato va- rovati, da se ne omeji na reševanje problemov. Vedno si mora prizadevati, da preide od »problemov« na »osebo«. »Problemi« so na- mreè kazalec, simbol in znamenje, da nekaj, kar je veliko globljega v osebi, zahteva po- moè. Èe jih duhovni spremljevalec zaznava v tem smislu, lahko postanejo »pot«, po ka- teri lahko pride do osebe, in prilo`nost, da nudi uèinkovito in pravo pomoè pri reševanju »resniènih« problemov. Prav zato ni v duhovno spremljanje vklju- èeno samo tisto, kar je neposredno povezano z moralnim ali verskim `ivljenjem, temveè ce- lotno `ivljenje osebe. Pri preverjanju se ne smemo ustaviti le pri tistem, kar se dogaja v notranjosti, temveè moramo zajeti tudi kon- kretno duhovno `ivljenje, ki se razkriva v od- nosih do d(D)rugega na vseh ravneh in po- droèjih `ivljenja. Prav tako se ne smemo omejiti le na tisto, kar ne gre, kar dela te`ave in ovira pot k Bogu, temveè moramo anali- zirati tudi pozitivne vidike in strani osebnega in duhovnega `ivljenja. + . *,    * ,-  Duhovni pogovor se mora nanašati pred- vsem na sedanje `ivljenje ter izkustvo, kako oseba zdaj `ivi svoje duhovno `ivljenje, kajti le tako bo pogovor mogel postati èas, v ka- terem se bo spremljana oseba vzgajala za to, • da bo znala biti pozorna na duhovna zna- menja, jih razbirati v svojem `ivljenju in v tistem, kar se dogaja okoli nje. Pogovor jo mora vzgajati, da se vedno globlje zave za- pletene resniènosti, tako notranje kot zu- nanje. S pomoèjo primernih vprašanj ji pomaga, da se zave napetosti, ki jih pov- zroèajo v njeni notranjosti boji med du- hovnimi vzgibi tola`be in potrtosti. Ne- katere osebe niti ne opazijo, da imajo v sebi takšne vzgibe; druge ne uspejo raz- loèevati, kdaj so tola`be in potrtosti zgolj obèutne ali psihiène, kdaj pa duhovne. (Takšne osebe so verjetno nesposobne, da   # bi razumele tri ravni afektivnosti duhov- nega èloveka — èutenjsko, psihièno in du- hovno raven. Pogosto si ne morejo pred- stavljati, da bi obstajalo tudi kakšno »no- tranje èutenje«, ki se ga lahko in se ga mo- rajo uèiti poslušati, ali pa ne vedo, kaj naj naredijo, da bi prišle do svoje najgloblje globine in do besed Boga, ki odzvanjajo najbolj notranje v njih samih kljub zme- denemu stanju zunanje suše.) Zavedati se je treba tudi napetosti, ki se vrivajo od zunaj v naše `ivljenje, kot so npr. napetosti med osebo in skupnostjo, med zvestobo in novostjo, med edinostjo in razliènostjo, med teorijo in prakso, med karizmo in institucijo, med svobodo in av- toriteto, med milostjo in svobodo, med poni`nostjo in zavestjo svoje vrednosti itd. • da bo znala opisati in posredovati duhovna znamenja, ki jih do`ivlja. Mnoge osebe zaznavajo in èutijo globoke notranje vzgi- be, toda v njih je velika zmešnjava, ker ne znajo urediti razliènih vzgibov in tako ostajajo v oblasti lastne èustvenosti. Du- hovno spremljanje lahko zelo veliko po- maga pri zorenju sposobnosti za objek- tiviranje lastnega duhovnega izkustva in posledièno tudi za ureditev lastnih èu- stev. Kot takšno je lahko prednostna (privilegirana) šola posredovanja vere, kar je danes še posebej pomembno za med- sebojno duhovno podporo znotraj naših kršèanskih in redovnih obèestev. • da bo znala ovrednotiti lastno izkustvo, tako da ga bo natanèno pregledala z duhovnim razloèevanjem. Oseba se bo na ta naèin nauèila pravilno ovrednotiti tisto, kar se ji dogaja, tako da ne bo preveè poudarjala, kar je drugotnega znaèaja, in ne bo pod- cenjevala tistega, kar je bolj pomembno. 2.3 Pogled v prihodnost V duhovnem pogovoru se vse to delo od- vija na preteklosti (preverjanje) in sedanjosti  Matilde Marín (Argentina), Igra rok, I., ra~unalni{ka grafika, 1999. Razstavljeno na 23. mednarodnem grafi~nem bienalu v Ljubljani.      (zavedanje, opisovanje, vrednotenje–razloèe- vanje) s pogledom v prihodnost, da bi znali postopoma in vedno bolj odloèno sprejemati vodstvo Svetega Duha, se odloèati v soglasju z Bo`jo voljo in se usmerjati k tistemu, kar je bolj všeè Bogu in kar omogoèa, da posta- jamo vedno bolj to, kar smo v svojem oseb- nostnem jedru. Èas pogovora je kot most, ki omogoèa, da lahko gremo od preteklosti pre- ko sedanjosti vedno bolj zreli v prihodnost. 12        Mnogi `elijo natanèno vedeti, katere teme se morejo vkljuèiti v duhovni pogovor. O tem je zelo te`ko govoriti, kajti vanj je vklju- èen ves èlovek, vse njegovo konkretno `ivlje- nje, torej vse, kar vpliva na njegovo duhovno `ivljenje in rast. Podamo lahko samo splošen pregled tem oz. podroèij, katerih se lahko bolj ali manj dotikajo duhovni pogovori, od- visno od konkretne osebe ter njenega fiziène- ga, psihiènega in duhovnega stanja: • Medsebojno poznavanje: splošni opis last- nega `ivljenja na vseh ravneh in podroèjih (to je še posebej potrebno na zaèetku du- hovnega spremljanja). • Stanje telesnega zdravja. • Splošno duševno stanje (zadovoljen, `a- losten, navdušen, potola`en, potrt itd.). Predvsem je pomembno, da pridemo do spoznanja »zakaj« in da analiziramo nje- gove globlje motive. • Afektivna uravnovešenost (simpatije, an- tipatije, prijateljstva, odnosi s starši itd.). • Uresnièevanje teologalnih kreposti vere, upanja in ljubezni (Zdi se, da smo danes premalo pozorni na krepost upanja). • Uboštvo, èistost, pokoršèina in tudi druge kreposti. • Razumevanje in odnos do Boga, Jezusa Kristusa, Cerkve, Marije, svetnikov itd. • Èut in razpolo`ljivost za `rtvovanje, od- poved, torej za najrazliènejše askeze. • Molitev, Bo`ja beseda, zakramenti: razu- mevanje in prakticiranje le-teh. • Apostolat, prièevanje, slu`enje: razume- vanje in prakticiranje le-teh. • Odloèitve: od najbolj pomembnih, kot je odloèitev za `ivljenjski stan, do vsakdanjih odloèitev v luèi izpolnjevanja Bo`je volje; odloèitev za duhovni poklic ... • Pogled na èloveka in èut za njegovo skrivnost. • Odnosi z drugimi in prilagajanje drugim (dru`ina, šola, slu`ba, prosti èas, èas raz- vedrila, dru`bena anga`iranost, `upnija, zdru`enja, društva, gibanja ali duhovna obèestva itd.). • Ideje in pogledi na splošna `ivljenjska vprašanja (Kaj misliš ti o ...? Kako vidiš ti ...?). • Uspehi in neuspehi v dru`ini, šoli, slu`bi, s prijatelji ... • Napake, razvade in notranja te`enja. (Tudi grehi? Duhovnega spremljevalca pravzaprav ne zanimajo grehi kot takšni, saj duhovno vodstvo ni zakrament svete spovedi. Lahko pa vèasih pomagajo globlje razumeti doloèene te`ave in stiske, ki jih ima oseba. Vendar se je vedno potrebno zavedati, da to ni treba vkljuèiti v duhov- ni pogovor v okviru duhovnega vodstva, kajti le-to ni nujno povezano s spovedjo. Duhovni spremljevalec je namreè lahko tudi vsaka oseba posveèenega `ivljenja ali pa kršèanski laik, moški ali `enska). Ta seznam bi lahko še nadaljevali, kajti duhovni pogovor vkljuèuje vse osebno `ivlje- nje, da bi mogli vse to upoštevati in razèleniti v luèi naše vedno bolj pozorne in jasne hoje za Kristusom ter bi mogli tako vedno bolj du- ševno in duhovno zoreti in nekoè doseèi pol- nost `ivljenja v troedinem Bogu. Seveda se vseh teh tem ne dotikata naenkrat, temveè po potrebi. Spremljevalec mora biti pozoren na postopno in celovito èloveško in duhovno rast   #  spremljanca ter na vzgibe in znamenja, ki jih daje Sveti Duh. 3 $   $ $ Odnos med dvema, ki sta v dialogu, obi- èajno ni vedno enak, temveè je celo nujno, da se postopoma razvija. Prav tako je tudi z odnosom med duhovnim spremljevalcem in osebo, ki prosi za duhovno pomoè. Duhovno spremljanje je namreè pedagoški proces, ki nujno vkljuèuje tudi dinamiko in razvoj me- dosebnega odnosa, ki pa se izra`a in odvija v duhovnem pogovoru. Duhovno vodstvo ni samo en pogovor! To bi morda lahko veljalo za sreèanje z duhovnim uèiteljem, moralistom, kanonistom, liturgi- stom ali specialistom kakšne druge vede, èe bi `eleli dobiti odgovor za rešitev doloèenega problema na enem izmed teh podroèij. Ti specialisti dajo splošni odgovor na problem, ne `elijo pa preiti s problema na konkretno osebo oz. upoštevati, da je problem samo znamenje neèesa globljega. Duhovni sprem- ljevalec pa ne more in ne sme – kot smo `e re- kli – omejiti svojo pomoè zgolj na reševanje problemov, temveè je njegova naloga poma- gati konkretni osebi na poti njene celostne rasti, tako èloveške kot tudi duhovne. Duhovno vodstvo je namreè duhovno iz- kustvo: tj. vzgoja za svobodo v Kristusu, za duhovno razloèevanje in poslušnost Svetemu Duhu. Zato je duhovno vodstvo zgrajeno iz zaèetka in postopne rasti; je urejena in sto- penjska pot, ki vsebuje razliène ritme, vèasih kvalitativne skoke, pa tudi zelo te`avne tre- nutke. Ne moremo in ne smemo prièakovati, da bo vse popolno `e od zaèetka. Duhovni spremljevalec in spremljanec tudi ne smeta obupati, èe se bosta na tej poti sooèala z mnogimi ovirami in napetostmi. Vse to mo- rata vkljuèiti v svoj dialog ter preko tega raz- vijati medosebni odnos. Èe se duhovno vods- tvo odvija v obojestranski poslušnosti Svete- mu Duhu, ki je resnièni notranji »duhovni voditelj«, potem spremljanec èloveško in du- hovno zori. In kolikor bolj zori, toliko manj potrebuje pomoè duhovnega spremljevalca, vsaj v tistih vidikih `ivljenja, s katerimi se je `e sooèil in jih je duhovno razloèeval ter Panos Papanakos, Sveti anargiri, 1966, tempera, zbirka Dru{tva za makedonske {tudije.       ovrednotil. Duhovno vodstvo pa se kljub temu lahko nadaljuje zaradi vedno novih do- godkov in izzivov, ki se pojavljajo na poti du- hovne rasti. Potrebno pa se je varovati, da bi duhovno vodstvo, katerega temeljni namen je med drugim vzgoja za svobodo v Kristusu, vodilo spremljanca v »duhovno odvisnost«. Prav tako je nujno potrebno, da je duhovni spremljevalec na zaèetku poti bolj dejaven in vodstven. Postopoma pa njegovo delovanje po- staja vedno bolj obzirno in blago spremljanje. Tudi zaupanje spremljanca postaja vedno manj »slepo« in sinovska poslušnost prehaja v prijateljsko. Povsem naravno je, da se naèin duhovnega spremljanja spreminja glede na èas in razliène spremljanèeve psihološke in duhov- ne situacije. Seveda pa je to odvisno tudi od znaèaja in osebnosti duhovnega spremljevalca. Preko izkustva duhovnega spremljanja oba vedno bolj kvalitativno rasteta in postajata, kar naj bi bila po Bo`jem naèrtu. 4 Pravi in rodovitni duhovni pogovor pri duhovnem spremljanju ni samo sad upošte- vanja zgoraj omenjenih zakonitosti dialoga, temveè tudi in predvsem globoke osebne vere ter poslušnosti Svetemu Duhu duhovnega spremljevalca (prim. Turnšek 1992: 86). Samo takšen duhovni spremljevalec se zave- da, da je duhovni pogovor prvenstveno Bo`ji dar, ne samo za rast spremljanca, temveè tudi za njegovo osebno rast (prim. Platovnjak 2005: 18). Zato vedno znova v molitvi prosi za ta dar. Toda za blagoslovljen duhovni po- govor ne prosi samo on, temveè je k temu po- klican tudi spremljanec. Pred vsakim duhov- nim pogovorom naj bi molila oba, da bi se zavedala odloèilne navzoènosti Svetega Duha in da bi zmogla medosebni odnos znotraj du- hovnega spremljanja izroèiti povsem njego- vemu vodstvu. Èe nimata duhovne gotovosti, da on deluje po duhovnem vodstvu, potem je pravzaprav èas sreèanja zapravljanje èasa. Sveti Duh je dar. Zanj morata prositi tako spremljevalec kot spremljanec. Prav po mo- litvi za navzoènost in vodstvo Svetega Duha v duhovnem pogovoru ter zase postaja du- hovno vodstvo resnièni dar, ki jima je dan za njuno èloveško in duhovno rast. Literatura Costa, M. 19963:Direzione spirituale e discernimento. Roma. Platovnjak, I. 2001: La direzione spirituale oggi, Lo sviluppo della sua dottrina dal Vaticano II a Vita consecrata (1962-1996). Roma, 351-409. Platovnjak, I. 2002: Duhovno vodstvo pri zaèetni duhovniški vzgoji, Bogoslovni vestnik 62, 4 (2002), 573-595. Platovnjak, I. 2005: Deset spodbud za duhovnega spremljevalca. Naša kateheza 9 (2005), 18-19. Roblek, J. 2005: Duhovno spremljanje. Naša kateheza 9 (2005). Turnšek, M. 1992: Teološke osnove »duhovnega spremstva«. Cerkev v sedanjem svetu 26, 5-6 (1992), 85-86. 1. Za obse`nejši opis duhovnega spremljanja v luèi cerkvenih dokumentov glej I. Platovnjak, La direzione spirituale oggi, Lo sviluppo della sua dottrina dal Vaticano II a Vita consecrata (1962- 1996), Roma, 2001, 351-409. 2. V današnjem èasu mnogi uporabljajo, še posebej pod vplivom humanistiène psihologije, izraze »duhovno spremljanje«, »duhovni spremljevalec« in »spremljana oseba oz. spremljanec«. Duhovno vodstvo naj bi namreè preveè poudarjalo dejavnost in vodenost duhovnega voditelja. Toda preprièan sem, da èe sta dejavnost in vodenost duhovnega voditelja pravilno vkljuèeni v delovanje Svetega Duha, nimata znaèaja prisile, ukaza, temveè znaèaj »pomoèi pri rasti«, kar je vloga, lastna avtoriteti, kot izhaja iz Svetega pisma (prim. 2 Kor 10,8). Izraz »duhovno vodstvo« tudi zelo jasno pove, da gre za duhovno pomoè, pri kateri duhovni voditelj `eli pomagati osebi, ki prosi za duhovno vodstvo, da bi odkrila, kako jo `eli voditi Sveti Duh in da bi se s pomoèjo duhovnega razloèevanja svobodno in zavestno povsem izroèila Gospodu ter sprejela vodstvo njegovega Duha. Tega `al izraz duhovno spremljanje ne pove tako neposredno in razloèno. Prim. I. Platovnjak, Duhovno vodstvo pri zaèetni duhovniški vzgoji, v: Bogoslovni vestnik 62 (2002), 591. 3. Prim. Pavel VI., Ecclesiam Suam, 47.