iz prakse za prakso 47 Snowboarding school Abstract Snowboarding developed in the 1960s and 1970s in California (USA). From there, quickly spread throughout the world. Among the many skiers in Slovenia, snowboarding still has many enthusiasts. That is why the purpose of this paper was to present the basic and advanced elements of snowboarding. For the basics, we described and showed the rules of sliding and making turns; adapting to the use of the equipment; learning the surfing position; learning the falls and getting up after them; learning to slide, controlling the speed and stopping and changing direction. During learning, we also emphasized the care for safety against inju- ries, as well as compliance with the rules and behavior on the ski slopes. In the advanced elements of snowboarding, we described and showed the curving technique and basic freestyle jumps and tricks. We hope that this paper, given the general lack of pro- fessional literature in the field of snowboarding in Slovenia, will be helpful to all teachers and sports professionals for organizing schools days out, school in nature and snowboarding courses. Keywords: snowboarding, learning, basic and advanced elements. Izvleček Deskanje na snegu sodi v skupino špor- tov, ki so se razvili v šestdesetih in se- demdesetih letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji (ZDA). Od tam so se hitro širili po vsem svetu. Med številnimi smučarji ima tudi v Sloveniji ta šport še vedno ve- liko navdušencev. Namen prispevka je bil zato predstaviti osnovne in nadaljevalne oblike deskanja na snegu. Pri osnovnih smo opisali in prikazali zakonitosti drse- nja in izvajanja zavojev, prilagajanje na uporabo opreme, učenje deskarskega položaja, učenje padcev in vstajanje po njih, učenje drsenja na deski, nadzorova- nje hitrosti in zaustavljanje, vzpenjanje v breg, spreminjanje smeri ter vožnjo z vlečnico. Pri učenju smo poudarili tudi uporabo ustreznega izrazja in skrb za varnost pred poškodbami ter upošte- vanje pravil in vedenja na smučišču. Pri nadaljevalnih oblikah deskanja pa smo opisali in prikazali zarezno tehniko ter osnovne skoke in trike prostega sloga. Želimo si, da bi bil ta prispevek ob splo- šnem pomanjkanju strokovne literature na področju deskanja pri nas v pomoč vsem učiteljem in strokovnim delavcem v športu pri izvedbi športnega dneva, šole v naravi ali tečaja deskanja na snegu. Ključne besede: deskanje na snegu, učenje, osnovne in nadaljevalne oblike. Matej Majerič, Blaž Lešnik Šola deskanja na snegu Osnovne oblike deskanja na snegu se končajo tam, kjer se začnejo skoki, suki in drugi triki. 48 „ Uvod Deskanje na snegu sodi v skupino športov, ki so se razvili v šestdesetih in sedemde- setih letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji (Združene države Amerike, ZDA) ter se od tam hitro širili po vsem svetu. Iznajdba ob- stojnih poliuretanskih materialov je takrat omogočila razvoj sodobnih različic deska- nja na valovih, jadranja na deski, veslanja na deski stoje, kajtanja, skejtanja, pa tudi gorskega kolesarjenja. Uspešen oglaševal- ski pristop športne industrije je s temi pri- vlačnimi in nekoliko adrenalinskimi športi nagovarjal k množičnemu ukvarjanju vse, ki jih je združevala strast za drsenje – po snegu, vodi, makadamu ali asfaltu. Spod- bujal jih je k značilnemu slogu oblačenja prevelikih majic, hlač in jaken, glasnemu druženju, ustvarjanju in poslušanju vseh različic rock glasbe, vse skupaj pa prodal kot paket privlačnega načina življenja. Ta pristop je imel tudi pomembno družbeno sporočilo, saj jih je spodbujal k svobodi iz- ražanja in delovanja. V širšem časovnem in družbenem kontekstu se je to obdobje v ZDA ujemalo z začetki hipijevstva in odpo- rom mladih do njihovega vpoklica za vo- jaško posredovanje v Vietnamu. Mladi so s svojim življenjskim slogom, ki je vključeval vse oblike glasbenega, umetniškega, špor- tnega in drugega ustvarjanja, izražali svoje nestrinjanje z vojnami in kapitalizmom. To je dobro izkoristila športna industrija, ki jih je pretkano ujela v komercialno past špor- tnopotrošniške globalizacije. Najstarejši viri o drsenju na deskah po sne- gu so stari več kot 300 let in so dokumen- tirani v vasi Petran v Turčiji. To potrjuje, da so ljudje, ne glede na tamkajšnje zahtevne življenjske razmere, v prostem času za za- bavo, druženje in užitek drseli po snegu – z deskami, izdelanimi za ta namen. Lese- ne deske so bile široke približno 30 cm in dolge 150 cm, sprednji del je bil ukrivljen. Oporo za noge so jim izdelali iz preprostih prečnih deščic. V te so se oprli s čevlji, ko so stali na njej in drseli po hribu navzdol po celem snegu. Pri izvajanju zavojev jim je bila pri lovljenju ravnotežja v pomoč vr- vica iz usnja ali konoplje, ki je bila pritrjena na ukrivljeni del deske in so jo držali nape- to z eno roko, v drugi pa so imeli krajšo in ožjo leseno palico, s katero so se pri drsenju opirali v sneg. Ni dokazano, da bi ti začetki vplivali na Shermana Poppna, ki je leta 1965 za božično darilo svoji hčerki izdelal igračo, za katero je drugo poleg druge pritrdil dve smučki, na sprednji del teh pa privezal vrv. S tem je izdelal praktično enak pripomoček za drsenje po snegu, kot so ga uporabljali v Turčiji. Imenoval ga je »Snurfer«, kar zgovor- no pove, da je to pripomoček za deskanje na snegu (angl. snow – sneg, surf – surfanje oz. deskanje). Snurfer je bil predhodnik de- ske za deskanje po snegu (angl. snowbo- ard). Ta pripomoček je bil tako zanimiv in zabaven, da so ga želeli imeti vsi prijatelji Poppnove hčerke. Za njih ga je še izboljšal in namesto dveh smuči uporabil trden kos lesa v obliki zelo široke smuči. Leta 1966 ga je patentiral, v desetih letih pa prodal več kot milijon. V tistem času so začeli prirejati tekmovanja v snurfanju. Snurfi pa so zaradi razvoja sodobnih poliuretanskih materia- lov postajali vse trpežnejši za dolgotrajno uporabo. Leta 1979 je Jake Burton Carpen- ter (angl. mizar) na svetovnem prvenstvu v snurfanju nastopil z desko, ki ji je odstranil vrv in nanjo pritrdil komplet doma nareje- nih vezi za čevlje. Njegova deska se je na prvenstvu preveč razlikovala od desk dru- gih tekmovalcev, zato mu je organizator določil, da je kot edini tekmovalec nasto- pil v novi različici snurfanja. Tako je postal prvi svetovni prvak v snowboardingu oz. deskanju na snegu. Ustanovil je podjetje Burton, ki je na trgu še danes sopomenka za deskanje na snegu. V podjetju je razvijal vse bolj izpopolnjene deske z drsno plo- skvijo iz plastične mase, plastičnimi vezmi in gumijastim jermenom čez sprednji del čevlja, ki so bili izdelani posebej za deska- nje na snegu. Leta 1983 je jermenu čez sprednji del čevlja dodal še drugega, ki se je pritrdil čez gleženj. Pozneje pa je naredil še plastični naslon za meča (t. i. highback). Tako so nastale vezi, ki se uporabljajo še danes. Te vezi omogočajo, da lahko deskar tudi na trši snežni podlagi dinamično viju- ga po stranskih robovih deske. Pred tem je lahko tako vijugal le po celem oz. zelo mehkem snegu. Sodobne vezi so leta 1985 narekovale razvoj desk s kovinskimi robo- vi oz. robniki, kar je omogočilo deskanje z zarezno (t. i. carving oz. karving) tehniko. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zlata leta deskanja na snegu. Uspešno ogla- ševanje in organizacija medijsko podprtih tekmovanj s televizijskimi prenosi v živo sta pripomogla k temu, da je deskanje na snegu postalo tako priljubljeno kot alpsko smučanje. Leta 1998 pa je na olimpijskih igrah v Naganu na Japonskem postalo olimpijski šport. Po letu 2000 so sodobne različice alpskega oz. t. i. prostega smuča- nja (angl. freeride) v snežnih parkih, zunaj urejenih smučišč, po celem snegu, ipd. s sistematičnim oglaševanjem, ki je nago- varjalo mlade (podobno kot oglaševanje deskanja dvajset let prej), povzročile, da se je znova več mladih ukvarjalo z drsenjem na vse načine po dveh smučeh. Čeprav je danes deskanje nekoliko manj priljubljeno kot prosto smučanje, pa še vedno združuje vse ljubitelje drsenja; še posebej pa jadralce na deski in kajtarje s sodobnimi različicami foilanja in winganja. Danes poznamo šte- vilne različice deskanja na snegu (deskanje po celem snegu, deskanje prostega sloga, deskanje z zarezno tehniko, deskanje v sne- žnih parkih …), ki se razlikujejo po opremi, tehniki ter uporabi različnih pobočij in sne- žnih podlag. „ Oprema, varnost, izrazje Za začetnike deskanja na snegu je najpri- merneje, da se začnejo učiti v mehkem snegu z desko in čevlji za prosti slog. Pri tem potrebujejo primerno topla in zračna zimska oblačila in rokavice iz vodoodpor- nih materialov, čelado in zaščitna očala proti UVA-žarkom. Priporočena je tudi upo- raba zaščitne kreme proti UVA-žarkom in/ ali mrazu. Izbira ustreznih oblačil je zelo po- membna, saj so začetniki pri učenju telesno aktivni – hodijo v breg, vstajajo po padcih in si večkrat sede na snegu z vezmi pritrdijo čevlje na desko. Zato so po eni strani mokri zaradi potenja, po drugi pa zaradi sedenja na snegu. Izbira ustreznih oblačil tako pre- cej pripomore k udobju in boljšemu po- čutju na snegu, prijetnemu doživljanju in hitrejšemu učenju deskanja. Zaradi pogos- tega padanja in vstajanja na desko je dob- ro, da imajo izbrana oblačila nekoliko bolj ohlapen kroj. Začetnikom priporočamo, da izberejo oblačila z najmanj 20.000 mm vodnega stolpca in lepljenimi šivi. Najbolj vodoodporni so sicer GORE-TEX®, eVent™ in drugi sodobni materiali. Slika 1 prikazuje deskarja v nepremočljivi opremi z varnostno čelado in zaščitnimi očali proti UVA-žarkom. Deskar v desni roki (oz. leva stran Slike 1) drži desko za prosti slog (angl. freestyle), ki je primerna za zače- tnike, v levi roki (oz. desna stran Slike 1) pa desko za prosto deskanje (angl. freeride). Za začetnike je najprimernejša deska za prosti slog. Ta ima najprimernejšo obliko, saj ima enako krivino na sprednjem in zadnjem delu. S tem omogoča drsenje naprej z obe- ma deloma. Ima tudi ustrezno trdoto, ki se sicer izbere glede na telesno težo deskarja, pa tudi stranski profil, ki je blago konkav- no vbočen. To omogoča, da na njej lahko vijugamo z drsenjem po drsni ploskvi de- iz prakse za prakso 49 ske ali zarezno po robnikih, brez težav pa lahko izvajamo tudi skoke in trike. Zaradi svojih značilnosti je primerna tudi za izku- šene deskarje, ki želijo napredovati v teh- niki. Pri izbiri deske je najpomembneje, da jo začetniki izberejo glede na svojo telesno težo. Deske imajo po teži deskarja določen razpon trdote. Najprimerneje je, da izbere- jo njegovo srednjo vrednost. Npr. deskar s 70 kg naj izbere desko, ki ima razpon od 60 do 80 kg. Pri izbiri deske glede na njihovo telesno težo naj upoštevajo še, da je dovolj trdna (trdota od 3 do 5 na desetstopenjski lestvici), po dolžini pa bo primerna, če jim sega do ramen. Deska za prosti slog na Sliki 1 ima nasta- vljene vezi za osebo, ki se pri enonožnem skoku odrine z desno nogo, kar pomeni, da je to njena vodilna oz. prva noga. Določi- tev vodilne noge je pri učenju začetnikov zelo pomembna. Vsak posameznik se uči gibalnih spretnosti in jih tudi lažje opravlja z dominantno okončino. Tako kot desničarji lažje pišejo z desno roko, tako se tudi lju- dje z dominantno desno nogo z njo lažje odrinejo npr. pri enonožnem skoku. Enako velja za učenje tehnike večine športov. Sli- ka 2 prikazuje določanje prve oz. vodilne noge. Začetnik jo najlažje določi tako, da se v vzravnani stoji z zgornjim delom te- lesa tako močno nagne naprej, da pri tem izgubi ravnotežje, vendar se padca reši z izpadom naprej. Navedena slika prikazuje izpad naprej z desno, kar pomeni, da je v tem primeru vodilna noga desna. Še bolje pa je, da začetnika pri določanju vodilne noge preseneti partner. Ta mu stopi za hr- bet in ga nepričakovano potisne naprej, ko stoji sonožno. Noga, s katero je hitreje, lažje ali podzavestno naredil izpad naprej, je nje- gova vodilna noga. Slika 3 prikazuje deskarja na snegu, ki si na desko z vezmi pripenja levo nogo. Njegov »naravni« položaj je pri deskanju na valovih tako, da je leva noga vodilna (Slika 4). Ravno nasprotno pa prikazujeta Sliki 5 in 6, kjer je vodilna noga desna. Iz tega sledi, da mora imeti začetnik ustrezno – glede na vodilno nogo – nastavljene vezi. Ta noga namreč določa postavitev prve in zadnje vezi, ka- terih razmik mora biti praviloma v širini ra- men. Kadar je vodilna noga leva, postavitvi vezi oz. deskarja na deski pravimo regular; kadar je vodilna desna, pa goofy. Deskar stoji na deski v razkoračni stoji tako, da ima prste nog nekoliko na ven (cca. +15° in –15°). Temu primerno nastavimo tudi vezi. V zvezi s tem začetnikom priporočamo, da jim vezi nastavijo učitelji deskanja ali v smu- čarskem servisu. Zelo pomembno je tudi, da je deska pri- merno široka glede na velikost čevljev. To Slika 1 Deskar in oprema Slika 2. Določanje prve oz. vodilne noge Slika 3. Deskar na snegu, ki si na desko z vezmi pripenja levo nogo Slika 5. Deskar na snegu, ki si na desko z vezmi pripenja desno nogo Slika 4. Deskar na valovih z vodilno levo nogo t. i. postavitev goofy Slika 6. Deskar na valovih z vodilno levo nogo, t. i. postavitev regular 50 pomeni, da deskarski čevelj, pripet z vezmi na desko, ne sega čez njen rob (Slika 7). Na Sliki 7 je med vezmi vidna tudi gumijasta obloga, ki preprečuje drsenje čevlja na zgornji ploskvi deske. Ta obloga je začetni- kom pri prvih drsenjih z desko po snegu v veliko pomoč, saj imajo zaradi nje boljše ravnotežje in manj padcev, ki so posle- dica zdrsa čevlja z zgornje ploskve deske. Velikost vezi praviloma izberemo glede na velikost čevljev. Npr. čevljem velikosti (EU) od 41 do 44 ustreza vez velikosti M. Velikost čevljev za deskanje na snegu izberemo tako, da se tesno prilegajo nogam. V njih nosimo tehnične smučarske nogavice, ki preprečujejo nabiranje gub in s tem na- stanek žuljev. Ko v njih stojimo, se morajo prsti nog rahlo dotikati sprednjih notranjih delov oz. robov. V deskarskem položaju oz. preži (Slika 12) se prsti nog v tako izbranih čevljih nekoliko odmaknejo od njegovega notranjega roba, zato so ravno prav veliki. Pomembno je še, da se vložek čevlja do- bro oprijema pete nog. Pete se v čevljih pri nagibu telesa naprej na prste ne smejo dvigovati. Za druge podrobnosti pri izbire opreme priporočamo, da začetniki povpra- šajo strokovnjake ali prodajalce. Skrb za varnost pri deskanju je zelo po- membna. Slika 8 prikazuje, kako desko pravilno postaviti na sneg. Vezi deske na- mreč nimajo varnostnih zavor, zato je zelo pomembno, da se jo začetniki že na ravnini naučijo pravilno postaviti na sneg. S tem jo zavarujejo, da jim na bregu z drsenjem po vpadnici ne pobegne v dolino. Deske, ki brez nadzora prosto drsijo po bregu, so zelo nevarne, saj lahko telesno poškodu- jejo druge smučarje, pa tudi deskarja. Pri deskanju poznamo številne hude telesne poškodbe, od katerih so se žal nekatere v podobnih primerih končale s smrtnim izi- dom. Deskarji se morajo ves čas zavedati, da morajo pri deskanju skrbeti za varnost sebe in drugih. Najpomembnejši varnostni pripomoček je varnostna čelada, ki jo zače- tnik – ne glede na starost – vsekakor mora nositi. Za gibalno manj spretne so priporo- čljive tudi kratke podhlače z zaščitno peno proti udarcem, ki se nosijo pod nepremo- čljivimi hlačami. Pred začetkom deskanja na snegu se mora začetnik poučiti tudi o desetih pravilih Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki opi- sujejo varnost in vedenje smučarjev ter de- skarjev na smučišču. Običajno so objavlje- na na vseh vstopih na smučarske naprave na vidnem mestu. Slika 9 prikazuje ta pra- vila, objavljena na spodnji postaji vlečnice. Začetnikom priporočamo, da se osnov de- skanja na snegu naučijo v deskarski šoli. V veliko pomoč jim bo razumevanje osnov- nih izrazov, od katerih so najpomembnej- ši: vpadnica, obremenitev, razbremenitev, zavoj, vijuganje, spredaj, zadaj, not, ven, gor, dol, zgornji, spodnji, suk not, suk ven, drsenje, zavoj k bregu, zavoj od brega, zaprt, odprt ipd. Začetniki morajo najprej razumeti, da je vpadnica najhitrejša pot od vrha brega v dolino. Lahko je različ- no usmerjena: če teren visi v eno smer, je vpadnica poševna, če je teren postavljen enakomerno, je ravna. Zavoji so drsenje de- skarja po odseku krožnice. Njihovo dolžino narekuje radij krožnega loka: kadar je ta ve- čji, je zavoj odprt, kadar je manjši, pa zaprt. Zavoj k bregu ali od njega lahko izvedemo, kadar znamo na deski pravilno prenašati te- žišče in jo pri tem ustrezno obremeniti na sprednjem notranjem delu. Zavoj k bregu lahko izvedemo takrat, kadar stojimo čel- no naravnost na vpadnico in pri tem pri drsenju po njej zavijemo levo ali desno (ne prečkamo vpadnice). Zavoj od brega pa iz- vedemo takrat, ko z desko, ki je prečno na vpadnico, to prečkamo. Kadar to med drse- njem na deski po bregu v dolino storimo večkrat – vijugamo. Prehajanje prek vpa- dnice je eden najtežjih mejnikov pri učenju deskanja ali smučanja. Zato si pomagamo s postopnim gibanjem v skočnem, kolen- skem in kolčnem sklepu gor (hitrejši dvig pri prehodu prek vpadnice) in dol (poča- snejši spust pri drsenju poševno na vpa- dnico). Z gibanjem dol desko obremenimo, z gibanjem gor pa razbremenimo. Pred deskanjem se ogrejemo z ustreznim dinamičnim ogrevanjem in dinamičnimi razteznimi telovadnimi vajami, ki vključu- jejo mišične skupine, aktivne med deska- njem. Pri tem je najbolje, da posnemamo gibanje deskarja in upoštevamo starost vadečih. „ Osnovne oblike deskanja na snegu Slika 10. Neprimerno mesto Slika 11. Zapenjanje vezi stoje Slika 12. Deskarska preža Ko določimo vodilno nogo in ustrezno na- stavimo vezi, je najbolje, da učenje začne- mo na ravnini z mehko in čim bolj gladko snežno podlago. Ta ne sme biti v izteku smučarskih prog ali pri vstopih in izstopih iz smučarskih naprav. Slika 10 prikazuje neprimerno mesto, saj je ta v izteku pro- Slika 7. Ustrezna velikost čevlja – ta pripet z vez- mi na desko ne sme segati čez njen rob Slika 8. Pravilna – varna postavitev deske na sneg Slika 9. 10 pravil FIS na vidnem mestu iz prakse za prakso 51 ge, ki ga označuje rumeni opozorilni znak na smučišču. Slika 11 prikazuje zapenjanje prve – vodilne noge z zapenjalnima tra- kovoma vezi, najprej prek sprednjega dela čevlja in nato prek gležnja na desko. Zače- tniki to najlažje storijo na ravnini stoje. Slika 12 prikazuje deskarsko prežo, pri kateri so skočni, kolenski in kolčni sklep pokrčeni, težišče je med nogami na sredini deske, roki sta odročeni dol, pogled pa usmerjen naprej. Deskarsko prežo ter padce naprej in nazaj vadimo tudi brez deske, ko se pred učenjem ogrevamo s telovadnimi vajami. Slika 13. Padec naprej Slika 14. Vstajanje po padcu Slika 15. Padec nazaj Začetnike še pred drsenjem na deski učimo padcev z varnim blaženjem sil, ki nastane- jo zaradi teže telesa in so lahko zelo boleči (zlasti padci nazaj na zadnjico in ledveni del hrbta). Slika 13 prikazuje padec naprej, ki ga deskar ublaži v opori klečno spredaj na podlahteh. Pri teh padcih je pomembno, da deskar takoj, ko zazna, da je izgubil rav- notežje in bo padel naprej, čim bolj zniža težišče in se pokrči v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Priporočljivo je, da se snežne podlage najprej dotaknejo kolena in nato podlahti (otrokom rečemo, da se pri padcu naprej skrijemo v klobčič kot jež). Pri padcih zaradi teže telesa nastajajo velike sile, zato morajo biti mišice trupa čim bolj napete, glava pa se ne sme predkloniti. Po padcih je najlažje vstati iz čepa (Slika 14). Pri tem si pomagamo z oporo na pest na roki zadaj, in ne na dlan, ker s tem preveč obre- menimo zapestje, kar je pri začetnikih po- gost vzrok poškodbe. Padcem nazaj (Slika 15) moramo z vidika varnosti nameniti še več pozornosti kot padcem naprej. Pri teh je gibanje manj naravno, nenadzorovani padci pa so na trdi podlagi na zadnjico, led- veni del hrbta in zatilje zelo boleči, pa tudi nevarni. Pri teh padcih naj se deskar pokrči v vseh sklepih spodnjih okončin, telo naj bo predklonjeno ter uločeno, mišice trupa in vratu pa napete (otrokom rečemo, da se pri padcih nazaj povaljamo nazaj kot jež, ki nabira kostanj). Glava ne sme omahniti v predklon, čeljusti z zobmi pa stisnemo. S podlahtmi rok in dlanmi, ki se pri padcu na- zaj na zadnjico gibajo v zaročenje dol in se pri tem dotaknejo podlage, ublažimo silo teže telesa. Dodatno lahko pri tem pomaga še povaljka. Padci naprej in nazaj so pri uče- nju začetnikov neizogibni. To je še posebej pogosto, ko se učijo drsenja navpično ali poševno na vpadnico. Takrat sneg, ki ga potiskajo z notranjim ali zunanjim robom deske, to sunkovito zaustavi, sila teže telesa povzroči izgubo ravnotežja in temu sledi padec. Slika 16. Hoja z desko naprej Slika 17. Obračanje na mestu Slika 18. Drsenje na deski naprej V nadaljevanju moramo usvojiti osnovno drsenje v hoji naprej s pripeto desko z vez- jo na vodilni nogi (Slika 16). Pri tem lahko z drugo nogo hodimo pred desko ali za njo. Sledi obračanje na mestu (Slika 17) in drse- nje z desko naravnost naprej (Slika 18), kjer drugo nogo postavimo za vodilno na drsno gumo med vezmi. Pri vseh drsenjih smo v deskarski preži. Težo prenesemo nekoliko na vodilno nogo in s prvo (oz. vodilno) roko kažemo smer drsenja. Pri vseh teh drsenjih moramo pridobiti čim več gibalnih izkušenj s postopnim in počasnim prenašanjem te- žišča na prste (in pete) vodilne noge, ki je usklajeno s postopnim prehajanjem v de- skarski preži v polčep (gibanje dol); sledi nekoliko hitrejša vzravnava, kjer je težišče telesa med vezmi. S tem gibanjem učimo obremenjevati in razbremenjevati desko na mestu. To je najpomembnejše gibanje pri deskanju na snegu in rdeča nit učenja od osnovnih do nadaljevalnih oblik deskanja. Slika 19. Zaviranje Slika 20. Drsenje po prstih Slika 21. Drsenje po petah Nadaljujemo na blagi naklonini z drsenjem na deski po vpadnici naravnost naprej. Zaradi naklonine se hitrost drsenja posto- poma povečuje. Bistveno je, da je začetnik pri tem sposoben ohranjati težišče telesa na vodilni nogi. Če ga prenaša na drugo nogo, je to običajno zaradi strahu pred hitrostjo. Zato moramo naklonino izbrati 52 glede na njegove sposobnosti. Začetnike naučimo drsenje zaustaviti z zaviranjem s sprednjim (ali zadnjim) delom podplata druge noge (Slika 19). Kadar deskar stoji z drugo nogo na deski na zadnjem delu sto- pala oz. peti, sprednji del stopala pa drsi po snegu, z njim zavira. Obratno velja, kadar stoji z drugo nogo na deski na sprednjem delu stopala. Takrat zavira s peto. Ko se za- četnik varno in nadzorovano ustavlja, ga naučimo, da med drsenjem po vpadnici postopno prehaja iz deskarske preže v pol- čep; pri tem mora obremeniti sprednji del stopala in prste vodilne noge. Če to stori pravilno, tako obremeni sprednji notranji del deske, ki se upogne in zato zavije proti bregu. Tako deskar izvede enostaven zavoj k bregu po prstih, kjer zavira in se zaustavi s sprednjim delom podplata (Slika 20). Kadar je vodilna noga desna in deskar obremeni prste, deska zavije v levo; in obrnjeno, kadar je vodilna noga desna. Običajno je zavoj k bregu po prstih lažji kot po petah. Ko ga usvoji, na enak način kot prste obremeni še pete in izvede zavoj k bregu po petah (Slika 21). Pri tem zavira in se zaustavi z zadnjim delom (peto) podplata. Pri obeh spremem- bah smeri s prvo roko kaže smer drsenja. Če to stori, je njegovo težišče ustrezno in uravnoteženo na vodilni nogi. Po varnih in nadzorovanih izvedbah postopno poskusi izvesti zavoj k bregu po prstih (in pozneje po petah) brez zaviranja z drugo nogo. Pri tem naj ima obe nogi na deski. Zaustavi se tako, da desko vodi v zavoj k bregu proti vpadnici, dokler ta ni pravokotna nanjo. Pri drsenju na deski po blagi naklonini je začetnikom lahko v veliko pomoč, če za vzpenjanje v breg uporabljajo tekoči trak. V nasprotnem primeru morajo v breg hoditi in s seboj nositi desko. Slika 22. Pripenjanje deske Slika 23. Valjanje z desko Slika 24. Vstajanje na desko Prvi večji mejnik pri učenju deskanja je, ko z zadnjo vezjo na desko pripnemo tudi drugo nogo. To storimo tako, da sedimo in si z zapenjalnim trakom tesno pripnemo najprej prvo in nato še drugo nogo (Slika 22). Pripenjanje deske, valjanje z desko in vstajanje nanjo vadimo najprej na ravnini. Nato poskusimo še na blagi naklonini. Pri tem mora biti deska pravokotna na vpadni- co. Iz sedečega položaja je začetnikom zelo težko vstati, zato se morajo naučiti valjati z desko (Slika 23). Pri tem mora biti deska ves čas pravokotno na vpadnico. Po valjanju vstanemo na prste. Če lahko stojimo na mestu in deska ne drsi poševno po bregu, smo dobro uravnoteženi. Na Sliki 24 deska ni pravokotno na vpadnico in bi po vstaja- nju drsela poševno po bregu. Slika 25. Vstajanje iz opore klečno spredaj na pesteh Slika 26. Sonožni poskoki z desko po prstih Slika 27. Sonožni poskoki z desko po petah Slika 25 prikazuje vstajanje iz opore klečno spredaj na pesteh. Sled oz. proge teptal- nega stroja lepo kažejo smer vpadnice, na katero je deska pravokotna. Zato je lažje uravnotežiti položaj telesa na prstih. De- skar mora pri deskanju (npr. pri lovljenju ravnotežja, popravljanju smeri drsenja …) večkrat izvajati sonožne poskoke z desko po prstih (Slika 26) ali petah (Slika 27). Na ta način se lahko tudi vzpenja ali premaguje kratke ravninske odseke prog. Zato je do- bro, da jih obvlada. Poskoke z desko vadi najprej na ravnini, nato pa tudi na blagi naklonini. Slika 28. Drsenje navpično po vpadnici po prstih Slika 29. Drsenje navpično po vpadnici po petah Začetnik nato nadaljuje z učenjem drsenja na deski navpično po vpadnici; pri tem je ta pravokotno na vpadnico. S postopnim in uravnoteženim prehajanjem iz visoke deskarske preže v polčep desko obremeni na njenem zgornjem robu (robniku). S tem se poveča trenje drsenja, ki zmanjša njego- vo hitrost. S tem se začetnik nauči nadzoro- vati hitrost drsenja navpično po vpadnici. Če desko s svojo težo na ta način obremeni zelo močno, se zaustavi. Slika 28 prikazuje drsenje po vpadnici po prstih, Slika 29 pa po petah. Pri tem so trup, rame in roke ves čas na miru ter pravokotno na vpadnico. Slika 30. Navajanje na vožnjo z vlečnico iz prakse za prakso 53 Slika 31. Vožnja z vlečnico Ko se začetnik nauči nadzorovati hitrost dr- senja in zaustavljanja navpično po vpadnici z obremenjevanjem deske, se lahko začne učiti varne vožnje z vlečnico. Pri tem si t. i. krožnik vlečne palice postavi med noge, pri čemer ima z vezjo pripeto na desko le vo- dilno nogo. Predvaja za to je, da ga učitelj po ravnini vleče naravnost z vlečno palico (Slika 30). Ko se nauči pravilno nadzorovati težišče in s tem loviti ravnotežje, podobno naredi tudi na vlečnici (Slika 31). Slika 32. Drsenje poševno po vpadnici po prstih Slika 33. Drsenje poševno po vpadnici po petah Drsenje poševno po vpadnici po prstih zahteva postopno in uravnoteženo preha- janje iz visoke deskarske preže v polčep ter prenos težišča na vodilno nogo. S tem se obremeni sprednji zgornji rob oz. robnik deske. To prikazuje Slika 32, na kateri de- skar drsi poševno po vpadnici po prstih – z manjšim kotom na vpadnico. Ta kot v na- daljevanju vse bolj stopnjuje. To prikazuje Slika 33, na kateri deskar drsi po petah in je kot drsenja poševno po vpadnici večji. Zelo pomembno je, da se pri tem nauči z obre- menjevanjem sprednjega zgornjega dela deske nadzorovati hitrost in se zaustaviti. Roke so pri tem ves čas v preži (odročene dol), prva roka kaže smer drsenja. Že pri drsenju poševno po vpadnici, še posebej pa pri vseh drugih oblikah deskanja, je po- membno, da jih izvaja najprej na prvi – vo- dilni, nato pa tudi na drugi (»slabši«) nogi. Slika 34. Vhod v zavoj po prstih Slika 35. Vodenje zavoja po prstih Slika 36. Izhod iz zavoja po prstih Postopno povečevanje hitrosti drsenja in zavoj k bregu je logično nadaljevanje uče- nja deskanja. Hitrost lahko stopnjujemo z izbiro večje naklonine ali pa s povečeva- njem kota poševnega drsenja po vpadni- ci (drsenje naravnost bolj strmo glede na vpadnico). Podobno kot pri alpskem smu- čanju je zavoj sestavljen iz vhoda, vodenja in izhoda iz zavoja oz. začetka, vodenja in zaključka zavoja. To so tudi trije pomembni deli zavoja k bregu, pozneje pa tudi osnov- nega vijuganja. Slike od 34 do 36 prikazuje- jo zavoj k bregu po prstih. Vhod deskarja v zavoj prikazuje Slika 34, na kateri drsi nav- pično po vpadnici v visoki deskarski preži. Na Sliki 35 postopno prehaja v polčep ter prenaša težišče telesa na sprednji notranji del stopala in prste. S tem obremeni zgor- nji sprednji del deske in jo vodi v zavoj. Vo- denje zavoja pomeni (Slika 35) hkrati tudi nadzorovanje njegove hitrosti. V polčepu je sprednji zgornji del deske zaradi sile teže telesa najbolj obremenjen, zato se deska upogne. To je tudi značilnost vodenja in izhoda iz zavoja. Slika 36 prikazuje izhod iz zavoja, ki ga je deskar končal z zavojem k bregu. Pri zavoju k bregu deskar drsi po odseku krožnice. Njegovo dolžino narekuje radij krožnega loka: kadar je ta večji, je za- voj odprt, kadar je manjši, pa zaprt. Posto- pno izvajanje bolj ali manj zaprtih zavojev imenujemo tudi pahljača zavojev. Slika 37. Vhod v zavoj po petah Slika 38. Vodenje zavoja po petah Slika 39. Izhod iz zavoja po petah Čeprav je za večino lažje izvajati zavoje k bregu po prstih, se morajo naučiti tudi po petah. Slike od 37 do 39 prikazujejo zavoj k bregu po petah. Zakonitosti so enake kot pri zavoju k bregu po prstih, le da s preha- janjem v polčep deskar obremeni zunanji zadnji del stopala oz. peto vodilne noge. Preden začne zaporedno izmenično nave- zovati zavoje po petah in prstih ter s tem osnovno vijugati, mora obvladati zavoj k bregu po petah enako dobro kot zavoj po prstih. Trup, rame in roke so ves čas pri miru ter se pri izvedbi zavoja ne smejo sukati. Prva roka pa naj kaže smer drsenja. 54 Slika 40. Vhod v zavoj po prstih v deskarski preži Slika 41. Vodenje zavoja po prstih – gibanje dol Slika 42. Izhod iz zavoja z vzravnavo – gibanje gor Slika 43. Vhod v zavoj po petah v deskarski preži Slika 44. Vodenje zavoja po petah – gibanje dol Slika 45. Izhod iz zavoja z vzravnavo – gibanje gor Osnovno vijuganje so zaporedni izmenični zavoji po prstih in petah. Najprej jih izvaja- mo na blagi naklonini, nato pa to v skladu s svojimi sposobnostmi in znanjem stopnju- jemo do večje strmine. Do te ravni znanja je dobro, da nam pomaga učitelj deskanja. Ko obvladamo osnovno vijuganje, pa zna- nje lahko nadgrajujemo tudi sami. Značil- nost osnovnega vijuganja je nadzorovanje hitrosti, obvladanje obremenjevanja in razbremenjevanja deske ter uravnoteže- nost (na vodilni nogi) v vseh fazah zavoja. Če želimo pozneje deskati tudi zarezno po robnikih, se ga moramo naučiti izvajati s poudarjenim gibanjem dol (obremenitev deske) in gor (razbremenitev deske), in ne s sukanjem trupa in ramen not. Zato morajo biti trup, rame in roke pri drsenju na deski ves čas pri miru. Slika 40 prikazuje drsenje naravnost in vhod v zavoj navpično po vpadnici. Deskar pri tem iz visoke deskar- ske preže prehaja v polčep, uravnotežen je na vodilni nogi (Slika 41), zato lahko obre- meni sprednji del stopala in prste. Z giba- njem dol obremenjuje notranji oz. zgornji sprednji del deske in jo vodi v zavoj. Ko z desko preči vpadnico po prstih, se vzravna z gibanjem gor v prežo in s tem razbreme- ni desko (Slika 42). Razbremenitev deske je hkrati vhod v zavoj po petah, ki ga izvede v deskarski preži (Slika 43). Z gibanjem dol obremenjuje zgornji sprednji del deske in vodi zavoj po petah (Slika 44). Ko z desko preči vpadnico po petah, se vzravna z gi- banjem gor in s tem razbremeni desko (Sli- ka 45). To je hkrati začetek novega zavoja. Obvladanje osnovnega vijuganja z nadzo- rovanjem hitrosti je pomemben mejnik, ki omogoča varno samostojno deskanje in poznejše zarezno vijuganje ter izvajanje skokov in trikov. „ Nadaljevalne oblike deskanja na snegu Podobno kot pri alpskem smučanju je tudi pri deskanju na snegu zarezna tehnika po- memben mejnik znanja, ki loči začetnike od izkušenejših deskarjev. Zato jo uvršča- mo med nadaljevalne oblike deskanja na snegu. Poleg zarezne tehnike med te obli- ke sodijo še deskanje zunaj urejenih prog in po celem snegu (t. i. freeride) ter deskanje v snežnem parku in izvajanje različnih trikov (t. i. freestyle). Temelj za to je obvladanje vseh osnovnih oblik deskanja ne le z do- minantno, temveč tudi z nedominantno nogo. Slika 46. Zarezno vijuganje po prstih Slika 47. Zarezno vijuganje po petah Zarezna tehnika je na splošno povezana s telesno zmogljivostjo in gibalno učinko- vitostjo deskarja ter količino njegovih gi- balnih izkušenj, ki si jih je pridobil tako pri deskanju na snegu, kot tudi pri drugih po- dobnih športih. Specifično pa je povezana zlasti z usvojeno tehniko izvajanja osnov- nega vijuganja, ki se izraža v pravilnem obremenjevanju deske (z gibanjem dol-gor in težiščem na prvi nogi) in nadzorovanju hitrosti z zaključevanjem zavojev. Ob izpol- njevanju teh pogojev se je zarezne tehnike najlažje naučiti v varnih razmerah na širo- kem terenu z mehkejšo snežno podlago, pri čemer postopno izbiramo teren z vse bolj strmo naklonino. Izkušnje kažejo, da je hitrost usvajanja zarezne tehnike v tem pri- meru največkrat povezana le še z drznostjo deskarja oz. odsotnostjo strahu pred deska- njem pri večji hitrosti. Običajni metodični postopek je podoben kot pri osnovnem vijuganju – z učenjem zavojev k bregu po prstih in petah, pri čemer deskar postopno zavoj začne vse bolj strmo glede na vpa- dnico. To postopnost zavojev imenujemo pahljača zavojev. Vendar pri učenju zarezne tehnike deskar ne drsi le po drsni ploskvi deske, temveč večinoma po zgornjem oz. notranjem robniku in delu ploskve. S pove- čevanjem hitrosti se površina, kjer se deska stika s podlago, zmanjšuje. Ko zna deskar zaporedno izmenično navezovati zavoje po prstih in petah po robniku, pravimo, da zarezno vijuga. S povečevanjem hitrosti se povečuje tudi njegov nagib telesa pri vodenju zavoja. Slika 46 prikazuje zarezni zavoj po prstih pri večji hitrosti in nagibu v zavoju. Pri tem se deskarji pogosto z roko iz prakse za prakso 55 naslonijo na snežno podlago. Slika 47 pa prikazuje zarezni zavoj po petah. Slika 48. Priprava na skok Slika 49. Odriv z zadnjega dela deske Slika 50. Priprava na doskok Trike prostega sloga se učimo v čim bolj varnih pogojih. To pomeni z uporabo zašči- tne opreme in na primerni – mehki snežni podlagi. Osnovni trik oz. skok je zagotovo »ollie«, ki vključuje osnovni gib za izvedbo skoraj vseh težjih deskarskih trikov. Pri tem skoku sta pomembna nadzor nad težiščem telesa in višina skoka. Najprej se ga učimo na ravnini brez drsenja (glej Sliki 26 in 27), nato pa z drsenjem po blagi naklonini. Slika 48 prikazuje pripravo na skok (prva faza), kjer deskar drsi v zmerni hitrosti po celotni drsni površini deske. V deskarski preži pre- haja v polčep, prednja roka pa kaže smer drsenja. Sledi prenos težišča na zadnjo nogo, s katero obremeni zadnji del deske, zato lahko odrine iz nje (Slika 49). Pri odrivu mora sočasno skrčiti koleno vodilne noge. Če deskar to stori pravilno, dvigne desko in sledi let (druga faza skoka). Roke pri odrivu v skladu z gibanjem nog zamahnejo v od- ročenje gor, kar pripomore k višjemu sko- ku. V najvišji točki leta desko (vodoravno) poravnamo s podlago in se pripravimo na doskok. Slika 50 prikazuje pravilno pripravo na doskok, ki je izveden bolj na prvo nogo. To omogoča boljšo amortizacijo sile teže telesa. Doskoki z desko hkrati na obe nogi ne omogočajo dobrega blaženja sile. Zato so boleči in se jih je dobro izogibati. Neka- tere uporabne gibalne naloge za učenje ol- lieja so poskoki z noge na nogo brez deske, poskoki z zadnjega dela deske na mestu, poskoki s sprednjega dela deske na mestu, izmenični zaporedni poskoki z zadnjega dela deske na sprednji del deske, drsenje naravnost po zadnjem delu deske, drsenje naravnost po sprednjem delu deske, skok iz drsenja z odrivom iz prve noge, skok iz drsenja z odrivom iz zadnje noge, drsenje naravnost s preskakovanjem ovire ipd. Slika 51. Priprava na odriv z zadnjo nogo Slika 52. Sukanje glave, rok in trupa v letu v smeri vrtenja deske Slika 53. Doskok na zadnjo nogo z blaženjem sil Med začetne zelo privlačne skoke sodijo tudi skoki z vrtenjem deske za 180° (in po- zneje 360°). Podobno kot vse druge skoke se jih učimo najprej na mestu brez deske. Pri vseh sukih je najpomembnejše ustrezno sukanje glave, rok in trupa – vedno v smeri vrtenja deske. Slike od 51 do 53 prikazujejo skok z vrtenjem deske za 180°. Na začetku ga najlažje izvedemo iz drsenja bočno po bregu. Pri tem uravnotežimo težišče in se pripravimo na odriv z zadnjo nogo, roke so v odročenju dol (Slika 51). Takoj po odrivu sledi zamah z rokami v vodoravni ravnini ter suk glave in trupa v smeri vrtenja deske (Slika 52). Ko desko zavrtimo za 180°, dosko- čimo na sprednjo ali zadnjo nogo z ustre- znim blaženjem sil teže telesa. „ Zaključek Za učenje deskanja na snegu ali za njegovo rekreativno izvajanje moramo biti ustre- zno telesno zmogljivi. Za večino deskarjev vseh starosti to ne bo težko, če bodo sledili smernicam Svetovne zdravstvene organi- zacije za ohranjanje zdravja odraslih. Ta pri- poroča vsakodnevno tridesetminutno niz- ko do srednje intenzivno telesno dejavnost (hoja, hitra hoja, pohodništvo, kolesarjenje …) za ohranjanje ali pridobivanje aerobne (srčno-žilne) vzdržljivosti in najmanj trikrat na teden krepitev večjih mišičnih skupin s krepilnimi telovadnimi vajami za ohranja- nje ali pridobivanje vzdržljivosti v moči. Ustrezna telesna zmogljivost je prvi pogoj za hitrejše učenje in napredovanje v tehniki deskanja, pa tudi prvi pogoj za varnejšo in zabavno ukvarjanje s tem privlačnim zim- skim športom. Avtor fotografij je Marko Rolc, fotograf, sli- kar, umetnik in popotnik iz Gorenjske. „ Literatura 1. Canadian Association Of Snowboard In- structors (2016). Reference guide. Cambridge: Canadian Association of Snowboard Instruc- tors. Pridobljeno 20. 4. 2023 s https://www. instructor-academy.com/uploads/downlo- ads/CASI_RefGuide.pdf 2. Phillip, P., Carey, L. in Stubbs, K. (2017). Snow- board manual. Your guide to teaching & riding. From beginner to advanced. Qeenstown: Snowboarding Instructions New Zealand. Pridobljeno 20. 4. 2023 s https://www.nzsia. org/wp-content/uploads/2017/06/SBINZ_ Manual_2017.pdf 3. Professional Ski Instructors of America and American Association of Snowboard Instruc- tors (2023). How to snowboard. Pridobljeno 20. 4. 2023 s https://www.thesnowpros.org/ take-a-lesson/beginners-guide-to-snowbo- arding/ doc. dr. Matej Majerič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si