Iz zgodovine. Kako »i jo Avstrija pridobila posainno kro* iiovinc*. Predded cesarske hiše, lludnlf I., jp podelil 27. dne dccembra 1.1282. svojima sinovoma Albrphtu in Rudolfn izpraznjene fevde nemškega cesarstva, ki jih je obsegala babenberška dedina, narureč od prilike sedanje nadvojvodstvo avslrijansko, in sedanji vojvodstvi Štajarsko in Kranjsko. Albreht II. je pridobil po fevdni podelitvi Koroško (1335}. Rudolf IVr., vslanovnik iraenovan, je pridobil I. 1363. Tirolsko, ktero mu jp iz dobre voljp prppustila grofinja Margarita. LeopoIdHI. je kupil 1.1367. grofii Feldkirch in Rludenc, ki ste kos današnje Tirolskpmu pridnižene predarelske dežele. Istemu Leopoldu se je podvprglo 1. 1382. iz proste volje mesto tprža.ško s svojim obnipstjpni. Albreht V. je prejel 1. 1423. Moravsko v fevd od svojega lasta, nemškega cesarja Sigismunda, ter je, njemu leta 1437. odločen za naslednika na Ogerskem in ('eskem, bil v obeh deželah I. 1438. kronan. Ladislava Posmertnika, sinu Albrehla V., so lela 1452. na Dunaji priznali vsi stanovi za kralja ogprskega in českega, za mpjnega grofa moravskpga in za vojvoda avsfrijanskcga. Ogprske in českp kronovinp so sicpr zoppt odpadle po zgodnji sniprti mladpga Ladislava; ali vsled dedinske pogodbe so 1.1526. po smerli kralja Lndevika prišle nazaj pod hišo avslrijansko, namreč pod cpsarja Kprdinanda I. Njegadpd Maksimilian I. je bil I. 1500. podpdoval poseslva goriških grofov, ki so raztin goriškp grofijp obspgale ludi npktere kose Tirolskega in Islprskega. Maksimilian II., ktpri jp vladal od 1.1564. do I. 1576., je začpl napravljali vnjaško Krajino proti napadom liir.škiin. Ferdinand II. je I. 1622. po fevdnpm pripadu vzel nazaj vojvodstvi Kernovsko in Opavsko, ki sle del sedanje Sleškp. Leopoldu I. je 1.1696. knpz JVIihael Apafi prppustil Erdeljsko, ki je že popred spadala pod ogersko krono, od ktere so jo pa bile razne priključja odccpilp. Jožef I. je I. 1707. vzpl nazaj posestva mantovskega vojvoda kakor zapadli fevd. Karel VI. je I. 1718. po niiru pozarevškein pridobil Ranat. Marija Terezija je 1. 1772. zedinila več delov poljskega kraljestva, ki je tadaj bilo malo ne do dobrpga razpadlo, s svojimi kronovima pod imenom kraljestva Galicije in Vladimiri.jp, Jp^ pridobila po pogodbi 1. 1777. od Turčije Bukovino, in 1.1779. v tešinskpm miru po odstopu od Bavarije kresijo insko. ki je današnjega dne del nadvojvodstva avstrijanskega nad Anižo. Frančisek I. je dobil v iniru, sklenjenem v mesiu, ki se Campo Formio imenuje, lela 1797. Benetke, beneško Istro in Dalmacijo, v luneviljskem miru 1.1811. vojvodstvi tridentinsko in bresanonsko, v požunskem miru 1. 1805. pa izborno knežijo salcburško. Končno pisrno dunajskega vladarskega zbora (kongresa) danoD. junija 1.1815. je na novo vstanovilo obseg deržave, ktero je bil cesar Frančišek I. 11. dne avgusta 1. 1804. razglasil za nerazdelno dedno cesarstvo, in zavezne velike deržave so ra obseg slovesno priznale v njega celoli. Od te dobe se je cesarstvo umnožilo še samo z mestoni krakovskim in njegovim obližjein, ki mu je bilo (1846) vdruženo po dogovoru s sosednjimi der/.avami.