KJE IN SVET TEDENSKA REVIJA ŠTEV. 24* V LJUBLJANI, IS. JUNIJA 1838 KNJIGA 23. {LETO ХП) J <р||ђ| ||mg HVlfTTTTR NARAVNE SILE V BODOČNOSTI ENERGIJE MED UTOPIJAMI IN RESNIČNOSTJO 6 se ozremo na velike narav-i ne sile, ki so nam znane pod . imenom težnosti, svetlobe, toplote, magnetizma, elektrike, V kemičnih in atomarnih sil, se - moramo vprašati, da-li niso še kaikšne druge oblike energij, ki jih danes še ne poznamo in ki bi mogle biti bodočemu človeštvu koristne. Fiziki tega vprašanja ne bodo brez nadaljnjega zanikali, edino oni pa so poklicani pokazati poti, po katerih bi te bodoče sle lahko iskali. Pri »utopičnih naravnih silah« moramo dobro razlikovati, da-li bi se dale izvajati iz kakšne že obstoječe in znane sile, ali pa bi jih lahko popolnoma na novo odkrili, tako kakor je šlo pri elektromagnetskih pojavih za nekaj povsem novega. Fizik nam more le o prvih povedati kaj določnejšega, drugih sicer ne more absolutno zanikati, a vse, kar bi povedal o njih, bi končno ne imelo nobenega večjega pomena nego to, kar povedo s fantazijo obdarjeni pisatelji tehnologi v svojih utopističnih romanih. Pomudimo se predvsem pri tistem, kar smo v tem pogledu že dosegli. Letalo z gibajočimi se »perutmi« uporablja sicer mehanične principe, ki so teoretiku že davno znani,"" vendar pa pomeni prvo tehnično ostvaritev stare utopije. Koliko se bo dalo praktično izkoristiti, danes še ne moremo povedati, toda zadnji letalsko tehnični kongresi nam vsiljujejo spoznanje, da se je to letalo uvedlo že v tehnično prakso. Raketno letalo, s katerim se bavi toliko romanov in filmov, pa doslej še ni prekosilo stopnje gole tehnične ostvaritve in raketno vozilo, ki bi bilo v resnici sposobno premagati težnostno območje naše zemlje, še ni uresničeno, čeprav se s tem problemom bavijo mnogi inženirji po vsem svetu. Baš raketno letalo nam proži primer, da so tu vsi računi in vsi začetni poskusi bili uspešni, toda zamisel sama je še utopična. Naravna sila, ki se tu izkorišča, sicer ni utopična, saj gre na zadnje za uporabo znanih mehaničnih načel, pač pa sta utopična način izkoriščanja in pred vsem — finansiranje. Kako je z atomarnimi silami? Danes jih razlagamo s pomočjo elektrike. Ato-niarne sile temeljijo torej na teoretič- no-špekulativno še popolnoma nerazložljivi razliki pozitivne in negativne elektrike. Tudi tu gre trenutno samo za uporabo novih pojavov znanih sil. Predvsem pa je treba poudariti, da so nepojmljivo visoke energije, s katerimi so še pred nekoliko leti razlagati zve-zanost elektronov in jeder v atomih, potrebne odločne korekture. Atomski eksperimenti, ki jih vršijo danes brez posebnih težav (pri čemer so sicer potrebne napetosti milijonov voltov za drobilne eksperimente), so pokazali, da si moremo tiste vezalne energije prav dobro predstavljati in da nikakor nimajo takšne sile, da bi utegnile s svojo sprostitvijo uničevati svet, kakor so domnevali nekoč. Če se bo tehnika proizvajanja visokih napetosti, ki uporablja danes deloma stare principe in-fuenčne stroje), izpopolnila, tedaj ne bo popolni pojasnitvi zgradbe atomov ničesar na poti. Potem bo mogoče n. pr. proizvajati elektronske žarke največje brzine, ki bi prišli v poštev za terapev-tično obsevanje »v globino«. Morda bo magnetska tehnika imela manj dobička od nadaljnjega izkoriščanja atomarnih pojavov nego fizikalna zdravilna znanost: Vendar pa tudi ni izključeno, da bi energije, ki se sprošča pri drobitvi atomov, ne mogli nekoč tako nabirati, da bi nam rabila v obliki pravih »atomarnih akumulatorjev«. Tudi tu se bo razvila dalje le tehnika znanih naravnih sil, načelno novih naravnih sil pa ne bo uvajala. Isto tako izkoriščajo televizija, fotografija na daljavo oziroma fotografija skozi ovire s pomočjo ultra-rdečih žarkov ter selenske in svetlobne stanice samo nove principe, nikakor pa ne novih naravnih sil. Popolnoma drugače pa je seveda z novejšim odkritjem tesnih zvez med energijo in maso, pri čemer povzroča sprememba gibalnega stanja n. pr. tudi spremembo mer in mase. Šele v najnovejšem času je bilo mogoče z eksperimenti dokazati pravilnost tega odkritja. Heisenberg je opozoril tudi na spremenljivost mase pri eksperimentiranju z močnimi elektromagnetskimi polji. Izračunal je celo zneske, ki imajo tu vlogo. Tu je točka, pri kateri je današnja teorija še tako malo razvita, da bi bilo mogoče priključiti prave utopije. A celo pisatelji romanov in filmski avtorji se teh najnovejših fizikalnih nenavadnosti še niso polastili. Mogoče nam bodo ti eksperimenti odkrili nove, doslej neznane naravne sle. Sicer pa je treba tu besedo o »naravnih silah« uporabiti previdno. Kajti o naravnih silah moremo govoriti vendar le tedaj, če se takšni pojavi kažejo tudi v resnični naravi. Če pa proizvaja naša tehnika energije, ki tiste v naravi daleč prekašajo, potem je bolje uvesti izraz »umetne sile« ali »čisto tehnične sile*. In tu bi mogla navezati potem najdrznejša utopija ter se vprašati po novih, tehničnih, »umetnih« vrstah energije. S stališča resnih fizikov, ki raziskujejo eter (n. pr. prof. Lenarda, prof. Lodgea i. dr.), ni težko verjeti v odkritje nove naravne sile Kajti eter je še vedno le podmena nekaterih fizikov in sila, ki je v njem, je čista utopija utopičnih eterskih tehnikov. Proti pojmu in obstoju etra še ni izrečena zadnja fizikalna beseda, čeprav bo bržkone zmagala abstraktna predstava o poljih za prostorne, fizikalne učinke, ki jo je uveded Faraday. Utopične eterske sile so torej zelo problematične. Drugi utopisti govore o izkoriščanju okultnih, telepatičnih in duševnih sil za tehnične namene. Ti utopisti so na primer mnenja, da je znamenite zgradbe v Tihuanacuju (Južna Amerika) postavilo neznano ljudstvo s pomočjo »te-lekinezije«, premikanja ogromnih mas s pomočjo volje. V resnici imajo te mase teže, ki jih niti z današnjimi tehničnimi pripomočki ne bi mogli prevažati, in davno so že znani parapsihologiški pojavi, pri katerih gre za premikanje teles z duševnimi silami. Toda dokler ne postanejo parapsihologiški pojavi predmet znanstvenega raziskovanja in dokler ne pojasnimo njih narave in zakonov, ne moremo prav verjeti, da se bodo te parapsihološke utopije uresničile. Omeniti je le. đa nekateri moderni znanstveniki, kakor nedavno umrli prof. Rutherford in prof. Driesch, nikakor ne odklaniajo teh pojavov. Na zadnje omenimo še nekatere nove valovne pojave, ki pričenjajo imeti neko vlogo. Ultrazvočni valovi, tisti, ki jih človeško uho ne more več dojemati, zavzemajo danes eno najvažnejših raziskovalnih področij fizike. Visoke frekvence teh valov so sposobne tehničnih. medicinskih, bioloških in fizioloških del, ki prej nismo skoraj verjeli, da bi jih bilo mogoče izvršiti. Ni več nobena utopija, če pravijo, da je mogoče z ultrazvočnimi valovi ubijati bakterije. Z njimi je mogoče zgraditi tudi novo telefonijo raziskovati notranjo strukturo tvoriv, drobiti zrno fotografskih plasti, izločevati škodljive pline iz topin i. t. d. Ultrazvok je v resnici neka vrsta nove sile, čeprav so slišni zvoki nekaj vsakdanjega. Najbolj nepričakovano odkritje je bilo pač to, da je mogoče z zvoki izvesti prvovrstna tehnična dela. Koliko bodo tako zvani »življenski žarki«, ki jih izžarevajo Staniče, dobile kakšen medicinski ali tehnični pomen, se bo pokazalo šele tedaj, ko bodo fiziki kaj več dognali o njihovi naravi. kj RACHELINA KITARA Eugčne de Mirecourt je v svoji galeriji »Sodobnikov« (Contemporains) zabavno ošvrkal veliko francosko tragedinjo Elizo Rachel (1820 — 58). Posebno slastna je zgodbica s kitaro. Ko je bila neki večer pri svoji stari prijateljici, gospe S., opazi častito in umazano kitaro. Tedaj prosi svojo tovarišico, naj ji pokloni to glasbilo. Sobarica je morala pri tej priči odnesti sviralo tragedinji na dom. Tri dni pozneje obišče Rachelo grof Walevski, nezakonski sin Napoleona in grofice Walevske, kasnejši poslanik in ministrski predsednik. Takoj uzre ob levi obešeno priletno glasbilo: »Za Boga, kaj pa je to?« si natakne monokel na oko. Rachel se naredi sentimentalno ter odgovori: »To je kitara, s katero sem nekdaj ubož-no dekle hodila po ulicah in prosila vbo-gajme.« »Ali je mogoče?. . . Lepo vas prosim, dajte mi ta spomin na vaše detinstvo. Zame, za vse, za zgodovino je to zaklad!« hiti grof razvnet. »Zato pa ga obdržim«, se odreže stvar!-teljica Fedre, »in za petdeset tisoč frankov ga ne bi dala«. Slednjič je grof ponudil svoji ljubovnici demantno zapestnico in ogrlico iz rubinov za to vsoto. Tako se je dal opehariti. Sle-parstvo pa je prišlo na dan. Gospa S. je vstopišvi k Walewskim ugledala instrument in izblebetala skrivnost. N. K. IZPOPOLNJENI TELEFON Angleški inženirji. preizkušajo sedaj telefonski aparat, ki more zabeležiti pogovore za odsotne naročnike. Kadar abonent ne odgovarja, naprava sama po sebi registrira pomenek in po sličnem načelu kakor diktafon. Vrnivši se domov, more naročnik poslušati vse pomenke, ki Jih je »daljno-glas« ujel med njegovo nenavzočnostjo SLOVO OD GORA ANDREJDEBENAK D- rugi đan je deževalo. Izročili smo se asfaltirani cesti, cesti Svobode črez Vyane Hagy in Tatransko Polianko, kjer smo obedovali v tesnobni sredini ljudi z znaki Basedowe bolezni In odkoder smo uhajali z nerazumevanjem in grozo zdravih ljudi do Smokov-ea. Žalostno proslavljen pet in polnad-ftropni sanatorij je bdi v letni dobi pol-Do zaseden. Ce bi ne bilo njega in mrač- nega vtisa, katerega Je povzročal deževna dan, bi se nam bil zdel Smokovec prijeten in vesel kotiček; njegova stopnjevana lega v sosedstvu prarodmh nebotičnikov je edinstvena. Toda nismo dobili prenočišča in bilo je po elanu. Te noči sem prvič spal v kopalnici Bilo je prijetno in bi se ne bal reprize. V Srruol-mku smo ugotovili, da naša finančna stran ni najbolj sijajna. Sklenili smo, da ne bomo obedovali. Nakupili smo še zalogo kruha, salam, sadja in marmelade in korakali tako zavarovani na Hrebie-nok, najlepši cilj našega potovanja v Taftrah. Stalno smo imeli pred seboj sliko vseh treh Smokovcev in zopet to nepregledno ravnino pod njimi Na Hrebi-enkn je pravljičen hotel in zraven nje-gp таДд tairistovska [ДгејрпгауаЈп ifn^ rft. lo čista in udobna. V tej smo stanovali v hotelsko restavracijo smo hodili na zajtrk, večerjo pa si sami skuhali Za polkrožno kavarno z velikimi okni z etaminastimi zavesami in z modernimi prti pogrnjenimi mizami in vazami je preošabna restavracija. Nikjer nisem videl lepše pogrnjenih miz. Na vsaki je bilo drugačno cvetlično ozaljšanje, ponekod kar cela scena s kipi drugod fontanka v miniaturi. Prihajali so v njo bogati ljudje, Id so fe nezrrnnih уш1ш pošiljali zapet to nazaj, kar so si naročali Od Hrebienka smo se enkrat po horizontali odpravili k Slezkemn doma, drugič črez Kamzfk k Studenovodskim vodopadom. Kdor ni videl, ne doume njih lepote. Svoje besede tu ne slišiš, mestoma vidiš le kakor vročo paro, v njej spoznaš peno razbesnelih vodnih sil, ki se rušijo z višine, trenutek plavajo v mirnem padcu, iznova bukajo, zopet in zopet. Orjaški slap je v resnici orjaški in ostali so neskončni Potujoči slikarji in resnični umetniki tu pred njimi zbirajo njih krasoto na svoja platna, tako kakor to delajo v Dubrovniku in v Napoliju. Od velikih vodopadov vodi modro TATRANFtKA ШМШПА. označena cesta k zadnji postaji našega prebivanja v Tatrah, v Tatransko Lon>-nico. Z belimi, divnimi stavbami svojih velikih hotelov opozarja Tatramska Lomnica nase iz daljave, od njih posebno vzplavata po svoji mogočnosti Praha ▼ zelenem pobočju in najmodernejši Morava z vsem mislivim komfortam. Urejen park, ki obroblja glavne ulice ki promenado, je negovan v tolažbo zdraviliškim gostom. Čeprav je središče tatranskega življenja predvsem kot zdravilišče, je Tatranska Lomnica na prvi pogled kupčijska. Kaj je tu najrazličnejših obrazov in stojmo, kaj zapelji- vosti 8a turfote, И ne rtbedtrjejo, toda kopa je jo razglednice, ščitke na palice in »Crrus aus Walernl« Pa vseh narodnosti ljudje, indijski mal^-adža z vsemi svojimi žena mil, čokat zamorec, gruča Francozov v temperamentnem mahanju, pa Američani, Angleži ter Niponci in ne vem kdo še vse, v vseh mogočih jezikih in barvah. Od njih se najbolj odražajo podtatranski Slovaki v belem odevu, posebno ženske obleke, našite, čipkaste ter z resicami izstopajo iz tega pisanega vrenja. Cesto molče prečijo važno in tiho oni iz vasi Važci, Mengu-šovci in Batizovci, nosijo tesne bele nogavice, kožast pas, belo ogrinjalo in na glavi širok črn klobuk; dekleta pa zanimive pričeske s čelenkami (čelni trak, preveza). Veliki, umetni basen nas proti pričakovanju ni privabil, kajti bilo je hladno. Dva korpulentna stara možakarja sta se ▼ njem igrala z napihnjenim kno« косШот, nekakšne ženske so jima kfbA-tirala. Cesta od Tartransfce Lorrmtoe tez doline, čez gore, cesta do Strbe prehojena* SrečaH. smo na njej še tolpo črnih mo-z&antov, ki so nam zasviraM za dve kremi vse Joj, cigani Tatnansko PoLanko smo pozdranflL Л pesmijo: »A j& su еупек z Palamky, ida si hledat galanfcy,« čeprav se nam Je le zdelo sumljivo, da je to narečje moravska Petem soid es poslovffi od ^jul Od koSdoHbohumlnsfee železnice vidimo Važec, M s svojimi novimi dorad in rdečimi strehami spominja na nedavno nesrečo in ki je dobil prvo nagrado za žalost noš. Tatre so kakor pravljica iz otroških let ostale za nami Ne bliska se nad njimi, grmi divje ne treskajo kakor v doba, ko so izgnani Sturovi dijaki potovali s svojo slovaško zavednostjo iz Bratislave do slovaškega Norimberka-Levoče Tedaj so Matuškovu, ki je bil med njimd, privrele te besede iz žalostnega, razj^-zenega srca. Kmalu bo že 100 let Danes zaliva ta branik češkoslovaške države SREČANJE S SMRTJO Dii. IVO &OKLI Šesta povesi 0*~ ) glasa se lovec. Lovec na leve. k! Ne Tartann iz Tarascona — J resničen lovec na leve! I Bojim se samo, gospodična, da J i ste hudo načitani in da ste ne- _I kaj takega že brali. Jaz vsaj sem, a se za vraga ne morem spomni« ti, kdo v svetovni literaturi je to že opisal; in sicer zelo dobro opisal Trenutek namreč, ko nenadoma zagledaš kralja živalstva pred seboj in ti ostane edino še, da ga — na beg je takrat kajpak že prepozno misliti — ali počiš, a če to ni mogoče, s svojim človeškim pogledom po možnosti ukrotiš. Kako se je tista stvar takrat z onim končala, se žal več ne spominjam. Če se ne motim, se je naposled prikazal »deus ex machina« v podobi tovariša, ki je zver od strani pogodil. Meni ni mogel nihče priti na pomoč. Ne bom Vas dolgočasil s pripovedovanjem, na kateri točki afriške obale smo se izkrcali, ob kateri reki smo prodirali, v kateri geografski širini in dolžini smo se tisti dan mimogrede ustavili. Vzemite za dobro, da je bila divjina popolna. Vendar pa nikakor nismo mogli pričakovati, da se v ti pokrajini prikažejo že nevarne zveri, in zato sem se bil brez pomisleka za več od ure hoda s puško lepe čez rame oddaljil od našega šotorišča Nenadoma, ko prikorakam po rahli vzpetini, zagledam za visoko, od sonca nekoliko ožgano travo mogočno levjo glavo. Da me razumete: jaz tu spodaj, be-stija recimo deset metrov daleč, višin* ska razlika najmanj dva metra, ker je prav zadnji rob ravnice skoraj navpičen. Obetal sem in se v pravem pomenu besede strdil. Tudi žival je videti osupla Mogoče še nikoli ni videla človeka. In v tem hipu sem tudi že razumel, da sem bil v lastni prvi grozi zamudil »psihološki moment«: izrabiti bi bil moral zverino prvo presenečenje in najmanj pripraviti puško na strel — zdaj, ko se je očitno že osvestila, bi me bil — vsaj ta občutek sem imel — pogubi! vsak najmanjši gib. Tako torej sva se gledala v najpr-*5^nejšem pomenu besede iz oči v oči. Ko sem potem — po desetih, dvajsetih minutah, kaj jaz vem! — poskusil z desnico otipati petelina na puški za seboj, se mi je zazdelo, kakor da se je žival že zato rahlo vznemirila. Počasi sem spet spustil roko ob sebi. No, groza v isti prvi obliki mc je bila že davno minula. (Nc smete pozabiti, da sem rojen lovec!) Polastilo se me je nekaj, kar bi mogel označiti edino z izrazom »napetost«. Zc čisto trezno sem mogel tehtati »možnosti« ... Ali me more zverina »brez drugega« napasti? To je: kar tako, da se od tam, kjer zdaj stoji, bliskoma vrže name? Ne! Saj je mačka! Celo pričeni-tj se mora, če se hoče sprožiti. Dobro, a to bo dalo meni priliko, da prav tako hipno pograbim puško in jo na-pnem — za vse drugo sem brez skrbi: orožje je dovolj silno m moja roka brezpogojno zanesljiva. Da, še želel bi si, da živali »uidejo živci« in napravi to pogreško. (Ali se tega morda celo sama zaveda in zato ne stori?) Toda — zakaj potem ne izzovem takega konca jaz sam? Ali ne bi tako pridobil drobtinice sekunde, ki bi najmanj zadostovala, da si spravim puško že v roke? No, tisti občutek mi pravi, da bi po» tem tudi »nasprotnik« ravnal drugače: da bi si svoj »postopek« strahovito okra jšal. In prav tista drobtinica drobtinice časa je med nama odločilna — za njo in samo za njo gre! Toda enkrat mora bii vendar tudi temu konec — dejal bi, da se s pošastjo gledava že najmanj ure tako. Sreča božja, da mi je to strahovito sonce za hrbtom in sem proti niemu tako dobro opremljen — drugače bi me bili razbeljeni žarki že davno spek'i (Sicer pa je čudno, da obla še ni zatonila saj sem se bil na ta nesrečni sprehod odpravil že proti večeru!) Menda Vam ni treba posebej praviti, da so bile nama obema, zveri in meni, še najbolj nepremične — oči. Da, saj prav oči so bi'e tisto, s čimer sva se drug drugega »držala«. Toda ne mislite, da je bil v tem kak napor, da sva se drug v drugega s pogledi »za-pičila, »zagrizla« ali kaj enakega. Res, niti prežala nisva — čisto preprosto gledala sva se, nekako z »zanimanjem« opazovala. In naposled: tudi prav nič sovražnega ni bilo v najinih očeh. Da, drug drugemu sva, se zdi, priznavala popolno pravico, da stori vsak, kar ve in zna, ko jc usoda že hotela, da sva so srečala — tako iznenada srečala, da se »dostojno« izogniti niti več nisva mogla. Seve, eden ali drugi mora umreti, —ko je že tako; toda radi tega ni treba, da si odrekava uvaževanje, celo spoštovanje. Če bi bila oba človeka, bi se morda sporazumela, da se v miru razi deva — nihče naju ni videl in se ni treba sramovati — tako pa kajpak tudi kompromisa ni. In ker je na eni strani samo nespametna žival, niti tega ne moreva pričakovati, da se bo »pametnej« ši vdal«. In vendar — kaj je to? Nenadoma se mi zazdi, da se lev komaj opazno umika. Da, ali se mu niso tik prej okrogle oči nekako zbegale — morda celo prav zato, ker je bila prav takrat tudi v meni iznenada zaplala besna ne- ODKOD IME „SLOVENI"? Josip Gruden pravi v svoji »Zgodovini slovenskega naroda«, izšli v Celovcu 1910 na str. 16: »Ko so južnoslovanski rodovi zapustili svojo prvotno domovino, so bili eno ljudstvo, ki se je nazivalo z imenom S 1 o v e n i, in rimski zgodovinarji imenujejo Slovenijo, domovino Slovenov prav tako pokrajine med Donavo in Adri-jo, kakor dežele na Balkanskem polotoku .. . Četrti del Slovenov je prodrl naj-dalje proti severozahodu in zasedel sedaj-no našo domovino. Ta je ohranil svojo staro ime Sloveni (Slovenci), ki nam še dandanes živo kliče v spomin, da so en narod vsi tisti, ki bivajo od Slovenskih goric do Adrije, od laške meje pa do Cernega in Egejskega morja«. Da je temu tako, je to tudi potrdil, kakor poroča beograjska »Politika« z dne 8.1Х. 1936. Bolgar Georgi Cvetanov iz Sofije v svojem govoru povodom posete predstavnikov bolgarske cerkve na Oplencu s temi besedami : »Bugari i Jugosloveni jedan su narod i po krvi i jeziku, i po osečanju,-« Iz navedenega torej sledi, da dva politična naroda Jugosloveni in Bolgari tvorita eden narod Slovenov. Torej odkod je ime, Sloveni? To ime Sloveni je ekavska oblika starosloven-skega izraza S 1 o v j e n e (Slovene). Je več razlag, kako je nastalo ime Slovjene. Med temi je tudi razlaga, da je nastalo iz korena, odnosno debla sla —. Kar se da zemlji iz sebe s 1 a 11 (= c e 11 e r e) ali poslali raznih trav, to postane slama (= calamus). Kjer se strmi strani stikakata in je tam dobro s strpnost, morda še bolj odločnost obupa, in se je znabiti ta srd v mojem pogledu odrazil z živahnejšim bleskom? Veliki Bog — ali sem »zmagal«? AH pa — o — da zver potrebuje samo toliko prostora na ravnici za svoj strašni zadnji zalet? Potem morda vsak hip prileti čez rob? Nič — vse tiho in mirno. Človek bi dejal, da bom zdaj stopil teh par korakov do vrha in pogledal. Toda to bi dejal človek, ki sedi za mizo m o tem piše. Tisti pa, ki je stal tam, kjer sem stal jaz, se je rajši prav tako počasi umikal. In ko je bil tako daleč, da ga tudi slavni Brehmov »devet- do dvanajst-metersiki skok« ne bi mogel več doseči, se je pobožno prekrižal in po najbližji poti zdirjal proti taborišču. Pač — na uro sem spotoma še pogledal. In sem ugotovil, da je tista »večnost« morala trajati največ dvajset minut. slamo pokrito, to je slame, sleme (= culmen). Gora, katera je podobna strehi s slemenom, je dobila ime Sleme. N. pr. gora S 1 j e m e pri Zagrebu. Po jezikovnih zakonih se je beseda sleme izpremenila v besedo slom (= cul-mu s), kakor je iz glagola pletem postal samostalnik plot. Gora južno od Maribora ima ime Slom. prebivalce na slo-mih so nazivali prvotno Slom jene in prebivalce na poljih P o 1 j e n e. Poljene so danes Poljaki. Po jezikovnih zakonih se je sčasoma beseda Slomjeni izpremenila v besedo Slovjeni, kakor se je beseda t a m n o izpremenila v besedo t a v n o, beseda slamjača v besedo slavja-č a. Kakor so preje bili Slomjeni prebivalci i?a slomih severno od Karpatov, tako so sedaj Slovjeni prebivalci na slovih istotam. Da se je z izrazom slov v resnici nekdaj označeval hrib (holm), to dokazujejo še nekateri nazivi, izpeljani od debla slov, kakor n. pr. S 1 o v a c za goro jugoza-padno od Beograda, S 1 o v č e za vas v hribih južno od Ljubljane in Sloveč za vas na hribih severnoizhodno od Prage. Staroslovensko ime skupnih prednikov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov Slovčne (Slovjene) se je ohranilo v istem pomenu na slovanskem jugu v oblikah ekavski Sloveni, jekavski Slovjeni in ikavski S 1 o v i n i, na slovanskem severu pa tudi v istem pomenu v oblikah ruskiОлоинне poljski S 1 owi e n i e in češki S 1 o v č n č. Dr. F. Herič A LJUBEZEN V DŽUNGLI CHARLES MAYER — F. MAGAJNA odilo se je v mali vasici ali »kampongu«, kakor se le-ta tam imenuje, ne daleč od Bu-kit Tawanga. Vodstvo mel-bournskih zooloških vrtov me - je poslalo tja, da ujamem mladega nosoroga. Počutil sem se izredno izčrpanega. Komaj me je zapustil eden izmed mnogih periodičnih napadov griže, ki me spremljajo kot nesrečen spomin na tro-pične kraje še dandanes. Rad bi počival, pa mi dogodki niso dovolili. Imela se je namreč vršiti poroka poglavarjeve hčere. Poglavar ali »peng-hulu«, kakor se glasi njegov tamošnji naslov, je v »kampongu« to, kar je pri nas župan. Od mene, lovca divjih živali, ki sem bil na glasu kot neizmeren bogatin, je zategadelj mnogo pričakoval. In nisem ga razočaral: podaril sem nevesti pet in dvajset srebrnih tolarjev, kar predstavlja v ameriški valuti dvanajst dolarjev in pol. To je bilo več nego je ženin plačal zanjo. Spominjam se, da je dal petnajst tolarjev, čoln in bivola. Dostojna cena je bila tudi to. Moj prvi telesni opravek je bila kopel — jako kočljiva stvar za današnji dan. »Kampong« je bil namreč natrpan otrok in žensk, ki so prišle iz bližnjih naselbin, da prisostvujejo poročnim svečanostim in za mnoge sem bil prvi belokožec, ki so ga v svojem življenju videle. Ko sem ustavil procesijo, ki je nosila vodo iz reke za kopel ženinu in nevesti, se je razburjenje začelo širiti. Osvojil sem si enega velikih lončenih vrčev in ga postavil na tla. Izza dreves in grmovja v bližini je oprezovalo kdo ve koliko parov ženskih oči. Med umivanjem sem slišal veselo hihitanje razposajenih radovednic. Po kopeli sedem prekrižanih nog na tla. Oblečen sem bil v »sarong« v nekako krilo, ki sem ga dobil od domačinov, in v srajci spodnjici brez rokavov. Na glavi mi je čepel star evropski klobuk. Nisem počival dve minuti, ko nastane v bližini vaškega vodnjaka velik trušč. Vstal sem in odšel tja, da vidim, kaj se godi. Gruča dečkov se je stepla in eden med njimi je bil vsekan v podlaket. Malajski dečki dobijo »kri-9*. lo je meče z valovitim rezilom, ko so stari komaj devet let. Od tedaj dalje jih vedno nosijo pripete na sarongih s seboj. S pomočjo vsebine moje zdravniške skrinjice je moj sluga Ali hitro povezal ranjencu roko. V takih poslih je bil Ali zelo spreten in za ranjenega dečka je bila sreča, da ni bilo tedaj doma »pawanga« — domačega zdravnika-ča-rovnika. Dogodek je bil malenkosten in gotovo bi se ga ne spominjal več, če bi ne bilo usodnih posledic, ki jim je bila povod luža krvi na peščenih tleh. Nevesta je bila stara že štirinajst let. »Kampong« je bil daleč v notranjosti dežele, kjer se dekleta ne možijo tako rano kakor v krajih v bližini obale. V obalskih vasicah sem čestokrat videl neveste dvanajstih ali celo desetih let. In nikakor niso to bile nedorasle deklice, pač pa popolnoma razvita dekleta. Današnja nevesta se je imenovala Ti-mar. To ime je ondi tako navadno kakor pri nas Marija. Pomeni pa kositer, ki ga domačini visoko cenijo Malajski deklici stokrat boli ugaja ime Kositer nego Biser ali Rubinica. Ženin Smai je domova] v sosednem »kampongu«. Timar mi je marsikaj pripovedovala o njem. Večkrat ga je že videla, ko je prišel nastavljat zanke drobni divjačini celo do njene vasice. Menil sem, da bo v tem vprašanju sramežljivo molčeča, a je bila povsem zgovorna. »Tuan (gospod), kakor mlada riba v čisti vodi se giba!« mi je dejala. In to je bil dober opis njenega ženina, ki je bil res čudo okreten in gibčen Bil je tudi izboren metalec sulice. Ta lastnost je tisti dan rešila Timari življenje. Povedala mi je, da je srečna, ker bo postala njegova žena. Verjel sem ji. Ko je tako stala pred menoj z nezakritim obličjem in ko žamet mehkih temnih oči, je bila resnično videti srečno bitje. Ni pa bilo zmagoslavja v njenem zadržanju. Med Malajci namreč ni starih devic. Poročni obred se je vršil pozno popoldne v paviljonu, ki je bil v naglici narejen v ta namen. Ogrodje je bilo iz bambusovih palic z običajno »atap« streho iz palmovih vej. Nevesta je prišla iz hiše svojega oče- ta. Spremljale so jo mati, tete in se-strične do desetega kolena. Nosila je progast »sarong« v bleščeče živih barvah. Enako bleščeča ogrinjača ji je križala prsi, vsa pa je bila nališpana z zlatimi in srebrnimi okraski. Močna vonjava je dehtela od nje. Ni pa to bila dišava iz stekleničic, pač pa dišava nekega cvetja, ki so ji ga vtrli v rjavo kožo. Bila je močno podobna vonjavi cvetoče magnolije. Na Timarini glavi je počivala najčudovitejša stavbica, kar sem jih še videl. Bila je spletena iz bambusovih viter in vezana z zlatom in barvano svilo. Čudovito pokrivalo si je Timar izposodila. Dospelo je, so mi povedali, iz vasice, ki si je iz tega »kamponga« izposodila »pawanga«, da ozdravi bolnega poglavarja. Prikazal se je ženin, oblečen v ohlapne svilene hlače in svilen jopič. Spremljali so ga prijatelji in sorodniki, vsi zelo glasni, kričavi, smejoči se in plešoči. Timar in Smaj sta se sestala v paviljonu in se spustila na tla pred svetim možem hadžijem. Le-ta je bil že v Meki in zato je smel poročati mlade pare. Člani obeh družin so posedli po tleh v bližini, prijatelji pa za njimi po redu, ki je bil odvisen od njih intimnosti do ženina ali neveste. Meni je bilo odkazano častno mesto v družinskem krogu. V poročnem obredu ni bilo ničesar častitljivega in med gosti tudi nikake-ga spoštljivega obnašanja. Eden od že-ninovih bratrancev mu je glasno sporočil, da ga nekje čaka poln meh kokosovega mleka. To so navzoči sprejeli kot posebno duhovito šalo in vsi DRUŽINSKA SREČA so prasnili v gromek smeh. Po njihovi domnevi pogasi kokosovo mleko, to je sok, ki ga najdemo v kokosovih orehih, najhujše ljubezenske plamene. Tudi Smaj se je smejal in na žalost moram priznati, da se je hihitala tudi Timar. Ko je bil vsak na svojem mestu ter je nastal primeren mir, je hadži razprostrl vezani prtič čez sklenjeni roki ženina in neveste in začel na pamet peti odlomek iz Korana. S krasnim glasom je izlival svete besede v valoviti arabščini. Zdi se mi, da je njegovo petje imelo v glavnem opravka z dolžnostmi zakonske žene: Bodi čednostna, pokorna in marljiva! Kakor hitro je bil na novoporocenca priklican Alahov blagoslov in je bil prtič odstranjen, so zadoneli bobni. Krožek žensk je obdal nevesto ter jo odvedel na dom njenih staršev. Nevesta se ne sme udeležiti ženitovanjske pojedine, niti kot strežajka ne Samo moškim je namenjena pojedina — ženske jo le pripravijo in prinesejo na mizo. Pozneje se smejo seveda postre-či z ostanki. Med obredom in veliko pojedino so se vršile igre. Šport vseh športov je pa bilo metanje sulice. Kot tarča je služilo deblo banane. Na razdaljo petnajstih metrov je Smaj zadel s sulico košček mojega robca, ki ni bil večji od srebrnega dolarja. Na takega spretne-ža je smela biti Timar ponosna! Pojedina, ki je bila v paviljonu, se je začela malo pred sončnim zatonom. V teh krajih ni mraka, je ali svetlo aH tema. Njihova sredstva za razsvetljavo so pa uporabna le za silo. Ob začetku pojedine so si otroci osvojili bobne in monotono razbijali po njih. Malo pred sončnim zatonom so jih poklicali, da tudi oni dobijo svoj delež. Ko so bila njihova lačna in kričeča usta napolnjena z jedrni, je nastala ona nenadna tišina, ki se včasi kakor brez vzroka pojavi pri vsakem večjem zborovanju ljudi. Spominjam se, da se mi je bil zdel ta nepričakovani mir nekaj izrednega. V naslednjem trenutku je najgroznejši krik, kar sem jih bil slišal v življenju, pretrgal trenutno tišino. D A L' J E Naša notranjost naj se razlikuje od velike množice, naša vr.anjost pa naj se ji PO STOPINJAH ZOFKE KVEDROVE (NJE PRVI ČASTILEC) DR. ANTON DEBELJAK -1 rešerefi je izzval že dva biografska romana. Fran Levstik je zamikal Frana Albrechta. Prej ali I slej se bo tudi našel kdo. ki bo : . I želel ovekovečiti živahni lik največje slovenske, če že ne jugoslovanske pisateljice. Zato bo prav, ako ohranimo čim več podrobnosti iz njenega življenja. Stopimo torej za 15 letno mladenko, ki je pravkar prišla (1895) iz slovenskega smučarskega raja — z Blok — v kočevsko Drago, 2 uri hoda od Loškega potoka. V SN od 7. V. 38. si čital, da je v Dragi pri Čabru 1% pristnih Kočevarjev, 29°/o »Tudi-kočevarjev« (Kočevarašev) in 70% Slovencev. Pred vojno je bil pritisk Stid-marke in Schulvereina kaj močan. Celo dušebrižnik Tomaž Zabukovec je vlekel z Nemci, tako da se mu je po robu postavila v cerkvi gospa Ana Turkova, zdaj že nad 30 let gostilničarka v Ljubljani. Dragarski Turki so bili glavna opora tamkajšnjemu slovenstvu. Šteli so se za potomce kakega »skrivajčiča« iz turških navalov, puščenega v bližini Prezida. Pridni, podjetni, pametni, plodni rod se je zatrosil na vse vetrove. Pokojni Pavel Turk, preminul kot gostilničar v ljubljanski Streiiški ulici, je imel iz prvega, zakona sina Edvarda Rudolfa, ki je dovršil 4 razrede realke v Gorici. Ko se je Kveder nastanil v eni izmed 14 Drag nezavisnega jugoslovanskega ozemlja, po nemško Suchen, ker je ta 821 m nad morjem ležeča kadunja precej suh a, je tajnikoval v občini in bil poslovodja (škriban) pri nekem trgovcu. Iz par med seboj neodvisnih virov sem slišal, da se je mladi Edvard iskreno razvnel za bistro Zofko. »Ali menite, da mu je Zofka čuvstvo vračala?« »Zakaj pa ne, saj je bila ognjevito dekle,« mi pritrdi njegova pisana mati Ana. Sicer pa menda velja že iz Prešernovih časov, da . . . zdej od nedelje do druge šestkrat se srce uname. Turkovi so se, siti večnih bojev, preselili v belo prestolnico, sin Edvard pa je potegnil 24. IV. 1903. čez veliko lužo. Po svetovnem pokolu so ga cenili na dobrih 7 milijonov dinarjev. Huda povodenj mu je prizadela mnogo kvare pri dogah, pritisnila je kriza: polom banke ga je spravil na nič. Iz novega je moral pričeti. Svojo žilavost pa je med gospodarsko stisko pokazal še na poseben način. O tem je priobčila Helen Williams Сохоп 237 vrstic drobnega tiska s sliko v dnevniku Sa-vannah Morning News 31. V. 32., iz katerih розпадает slepce poteze. Krasna miniatura milanska stolnice Rim ima svoj Sv. Peter, Španija svojo Seviljo, London svoj Westminster, Allen-hurst v Libertyskem okrožju (Georgia) pa svojo miniaturo milanske stolnice, ki jo štejejo med najbolj zapletene rezbarske izdelke na svetu. O Sevilji so njeni graditelji 1. 1401. rekli: »Dsjmo sezidati takšno katedralo, da bodo zanamci o nas govorili: Blazni so bili!« Ko se je E. R. Turk, po rodu Avstrijec, sedaj bivajoč v Allenhurstu, pred 3 in pol leti lotil svoje častne življenjske naloge, da bi namreč podrobno posnel milansko stolno cerkve, so ga nejeverni opazovalci menda imeli za prismojenega. Zatrdno ne bi živa duša v brezumno hitečem 20. stoletju hotela poskušati, da bi s svojo roko upodobila z drobnimi kosi rezljanega lesa lik velike gotske stavbe iz srednjega veka, pričete 1. 1387. in nedograjene do 1. 1805., ko so jo dodelali po ukazu Napoleona, ki je bil ob sijaju tistega dne kronan za italskega kralja v tej veličastni zgradbi Georgijski stolničar 20. stol. pa se je poprijel svoje naloge ne glede na dvom svojih prijateljev Dan za dnem je rezljal s tako vnemo ko srednjeveški stavitelji stolnih cerkvž, gorečnost, ki so se ji ljudje čudili cela stoletja Zelja, upodobiti milansko katedralo, je bila pri njem slična ko pri križarjih. Prešinjala ga je iskrena prizadevnost, da bi dosegel svoj smoter. Kakor je bila Antijohija prvim križarjem namen, tako je bila reprodukcija velike italijanske stolnice g. Turku življenjska ambicija. Peter Amienski je pridigal prvo Turkova miniatura milanske katedrale križarsko vojno, podžigal svoje ljudstvo na posel in vodil čete v Sveto deželo, g. Turk je bodril obiteljske člane na sodelovanje. In tudi njim, ki so se ob njem tako navdušili, je bila graditev-miniatur-nega posnetka križarski pohod.« V tem načinu nadaljuje jenkijska novinarka svojo hvalo: Turkova žena Francka, r. Ambrož iz Medvedjeka, je v tem času oskrbovala in gonila vole, ki so vlačili tovore, sin Danijel, srednješolec, pa je bil kot okreten rokodelec očetu desna roka. Tri leta in pol sta rabila žago izrezačo, durgelj in dragulj arsko pilo poleg peščenega papirja. Strojev nista rabila, vse je izvršeno na roke. Obiskovalci iz daljnih krajev trdijo, da je umotvor najlepši uspeh rokodelnega rezbarstva na zemlji. Barve izvirnika sta posnemala z izbiro lesa: ameriška črna lipa, laška bukev, kanadska breza, mahagonovina, javor, kanarski beli les. »Umetnostni rokodelec, udomačen Geor-gijčan, ki se je priselil v to deželo 1. 1903. kot mladenič, je usmeril ves svoj bistre tako, da je posnel lepoto, milino in sijajno veličino stavbarske mojstrovine iz Starega sveta, ki jo nekateri štejejo za »osmo čudo na zemlji« in ki jo po velikosti presegata le renesančna cerkev sv. Petra v Rimu in španska gotska stolnica v Sevilji. Turkov posnetek je ne samo čudež gradbene sposobnosti, marveč tudi nenavaden zgled potrpežljivosti, vztrajnosti ter odločnosti ... V srečni dobi, ko so bile zdrobljene spone fevdalnega samosilstva, je narod Starega sveta postavljal svoje katedrale, a v dobi gospodarske stiske je g. Turk našel časa za uresničenje svojih sanj, ki jih je gojil nad 40 let. Se zdaj mu je v največje zadovoljstvo njegovega življenja to, da je zaključil pomanjšani posnetek milanske stolnice«. V pismu na brata Vladka javlja 1. 1933. med drugim, da je poslal svojo miniaturo na svetovno razstavo v New York. »Lahko si misliš, da bi rad še enkrat videl tiste griče in Tivoli in grad, kjer sem se kot otrok igral.« Ali se kdaj domisli Zofke, ki se je po kratkem bivanju v Dragi s starši preselila v Loški potok, kamor pogledamo drugikrat za njo in kjer je zmešala nekega drugega mladeniča? Astartina pipa in pemtatevh Shapira. Asfar-fca je potegnila nemške znanstvenike. Stha-pira amg.leške učenjake, Saitaf?rnes pa francoske. Astarta je rz (I. 1872. Nemški starinoslovoi so kupili za muzej v Berlinu feničanekih loncev, kipcev, ploščic. Med mjinii se je posebno postavila dragocena redkost v zbirki, obsecajofli naid 1.700 predmetov: Astartina » čedra. Clermont Ganineau je zasačil ponare-iek pri tej umetnini, ki je prej zadiviila tsoli-kero strokovnjakov — arheologov. Pruski deželni zbor se je poklonil vedi francoskega raziskovalca 16. marca 1876, ko je dal po-tvorjene stvari vzeti iz muzeja. Deeet liet kasneje si je British Mueeum nabavil izviren rokopis biblije, katere nepristnost je francoski učenjak izrekel po samem popisu Odrinil je v London, a mu niso dali potanlco preiskati manuskripta. Pred stekleno omaro je med množico opazoval — sam zvesto opazovan — znamenito Marino. Že prvi večer (dva dni je proučeval na mestu) je mogel potrditi svojo slutnjo. Odprto pismo »Timeeu« je poravnalo nesporazum. Sveto pismo je biJo izdelek nekega Shapira. satansko pretkanega krivotvorca, ki si je kmalu zatem pognal kroglo v možgane pred hotelom v Rotterdamu. — L. 1896. je Louvre nabavil fuidovito »tiare de Saithaphern^s«, ki jo je naš zalezovale« takoj zasumi'1. Njegwv prepir z znanstveniki je t.rpel skoraj 10 let,. Ali L 1905. je ne-ovržno zmagal: ponarejevalec se |e sam javil in obenem razložil, kako je kar na lepem ustvaril breziprimemi nakit. Bil je Izraelec jz Odese, Ruhumovski, katerega pa oblasti mo zarfedovele, M. K, RAZKRINKAČ PONAREJEVALCEV Pred 15 leti je v Parizu preminul učenjak, čigar bistroumnost je bila desetletja trn v peti vsem potvarjalcem — Clermont Gaa-ncau pa se je zlaeti proslavil z monumental-niim razikritijem sleparetva s Saitafernesovo tiaro Pred njo je poravnal še dva spora: E. Urbahn: NA VARNEM (lesorez}, DIŠAVE VPLIVAJO NA URE Ženevski urar Henri Robert je že 1.1852. ugotovil, da zrak in dišav, izhlapine delujejo na mehanizem pri časovnikih: »Gospa nosi uro s stekleničicami, ki vsebujejo vonjave. Iz njih uhajajo plini in pronicajo med kolesje, kjer utegnejo učinkovati na olje. Pot ali znoj, različen pri raznih poedincih, more bolj ali manj pokvariti mažo.« Zadnja leta so francoski znanstveniki prodrli v to skrivnost cvetlice, ki moti urno nemiriko. L. 1925. je Агсау v kronome-trijskem laboratoriju znanstvene fakultete v Besanponu opazoval, da izparine nekaterih snovi (gajakol, gomenol, kafra) Izrazito posegajo v pohod urarskih izdelkov. Primer: skupina žepark namazanih t oljem iz volovske noge leži 300 minut med gajakolom pod poveznikom; trenje se poveča za 50%! Posebno presunljivo se nas dojmijo poskusi, ki sta jih lani opravila prof. H. Dar-vaux in P. Davaux. Fotografirala ln kine-matografirala sta dišečine in proti mnenju nemških učenjakov dokazala, da parfemi res učinkujejo in da ta vpliv poteka iz gmotnih snovi. Nedavno je francosko Društvo za. fiziko prikazovalo na platnu sliko izpremenjavih ploskev (nappes moirčes), ki so se razvijale pod dišavskim delovanjem rože, lilije in drugih cvetic pritrjenih na površini ži-vosrebrne ploskve. To pa s tolikanj preprosto tehniko, da brez aparata v malo minutah premeriš mase za 1/10 miligrama ali pa težo vonja, ki ga v enem dnevu izpuhti en cvetni list. Devauxove poskuse je ob koncu 1937. opisal m ponazoril »Journal suisse d'hor-logerle et de bijouterie«. Nad živosrebrne površino pravkar osnaženo in namazano z lojevcem, se obesi cvetni list (vrtnica, lilija, jazmin, kostenika ali psika, bezeg, tobak). Izločajoč vonjave so vse cvetke povzročile, da se je lojevec bolj in bolj od-mikal. Nedišeče cvetke so le pičlo odrivale lojevec, učinkovale so samo z vodnimi hlapi. Kako se cvetne izpuhtine razkrajajo V urarskih oljih, sta pokazala P. Woog ln J Givaudan. Prijatelji rastlin ali cvetja poznajo zdaj moč, o kateri prej niso slutili. Kdor hoče obvarovati svojo žepnico in še bolj svojo uro narokvico, naj jo čuva dotikov s človeško poltjo ali pa z vonjavami. N. K. ORANŽAR Kalifornijski tehnik je izumil pripravo za izbiranj«; pomaranč. V eni uri je možno pregledati kakovost 2500 pomaranč. Te pridejo pred reflektor in sestav žarkov X ali Rontgenovih žarkov jih docela prezrcali. Slika notranjščine sedeža se pokaže na zaslonu. Kadar delavec, ki mu je poverjeno pregledovanje, zapazi temno marogo, zgane vzvod in sumljivi sad je hipoma izločen. Od reflektorja nadaljujejo oranže «Bjo pot in samogibno pridejo v zaboje. TEHNIČNI OBZORNIK INDIJSKI SPOMENIK »KUTUB« Na dvorišču nekega templja v Delhiju, etoji železen steber, nazvan »Kutub«, ki že poldrugo tisočletje kljubuje vsem raz-dirajočim vplivom vremena. Stebrova višina (7 in % m), debelina (40 cent.) in teža (6 ton) nas vprav silijo k rešitvi uganke: na kakšen način so Indijci združili ogromno kopico drobcev in lističev železa v nerazdružljivo celoto? Saj z običajnimi kovaškimi kladivi takega dela ni mogoče Izvršiti. Kajti toplota, ki jo izžarja nekaj stotin kilogramov težak koe železa, ne dovoli kovaču s kladivom v roki stopiti ob njegovo stran. Pa vendar so morale ta Indijski steber oblikovati človeške roka, roke, ki jih je bilo, kot nam to jasno spri-čujejo obsežne Indijske stavbe, vedno na pretek. Danes domnevamo, da Je nastal orjaški Jekleni stvor, ki ga doslej še ni mogla razgristi tisočletna rja, v velikem kova* Skem ognjišču. Ko je bil steber razžarjen, so ga — bržkone po valjih — potegnili iz ognja in z udarci težkega kladiva privariU nanj jeklene liste. Za pogon kladiva ln premik stebra so se bili posluževali vzvo-dovja. Za domnevo o nastanku »Kutuba« nimamo utemeljitve od ozira na francoske kovačnice iz 16. in 17. stoletja, ki so bile opremljene s 300 do 700 funtov težkimi kladivi. Razen tega ni moči zakriti, da je bila v tedanjih časih »človeška sila« zelo poceni, čas pa še ni bil »zlato«. Le radi tega so nastali v starih časih izdelki, ki bi Jim danes brez stroja ne tekla več zibel. (tma). FOTOAMATER Šestnajst posnetkov na sekundo je v amaterski kinematografiji normalna frekvenca, ki za običajna dogajanja v naravi popolnoma zadostuje. Tudi nemi normalni film je uporabljal to frekvenco, ki se je pa pri predvajanju v kinematografih niso držali, šele zvočni film, pri katerem je od točne ohranitve določene brzine odvisna kakovost zvoka, je snemalno in pred-vajalno brzino povečal od 16 na 24 posnetkov na sekundo. Vsak imetnik kinokamere za ozki film, ki je šele v najnovejšem času dobija priprave za zvočno snemanje, pa ve iz lastne izkušnje, da nekih gibanj ne more snemati z normalno brzino 16 posnetkov na sekundo, ker bi ta gibanja pri predvajanju postala potem neprijetno sunkovita. To se nam primeri vselej tedaj, kadar se neka oseba ali stvar giblje prav blizu kamere ali pa sporedno h kameri. Sem spadajo posebno bližnr prizori na cesti in pred vsem športni prizori. Sunkovito gibanje preprečimo v tem primeru do neke meje na ta način, da posnamemo prizor v poševnem kotu. Uspeh pa ni vedno zadovoljiv in tako si rajši pomagamo na ta način, da zvišamo snemalno frekvenco. Baš za takšne namene imajo moderne male kinokamere možnost za 24 in 32 posnetkov na sekundo, če pa uporabljamo to brzino, jo moramo uporabiti praviloma seveda tudi pri predvajanju, kajti če predvajamo z normalno frekvenco 16 slik na sekundo, bo gibanje na platnu počasnejše, nego je bilo v naravi Običajno pa to počasnejše gibanje ne bo motilo. Vsak amater pozna slavni posnetek čebule, ki ga je napravil znani Michael Neumiiller in ki je visel tudi na prvi mednarodni fotografski razstavi v Ljubljani. O tem posnetku pravi avtor v nekem članku, ki se ha vi s sestavo mrtvih narav, sledeče: »Za sestavo mrtve narave uporabljamo samo stvari, ki spadajo druga k drugi. Po-gostoma nam daje opazovanje vsakdanjih dogodkov v gospodinjstvu najboljše motive. Primer za to je moj, v fotografskem svetu znani posnetek čebule, ki je nastajal celi dve leti in je dober primer za duševno predelovanje nekega motiva. Poskušal sem ga na najrazličnejše načine, dokler nisem x uspešnim rezultatom prejel plačila za evojo vztrajnost.« Navajamo zato, ker se pretežna večina amaterjev prav nič ne zaveda, da sta vztrajnost in premislek poleg dobre kamere in filma najpotrebnejši potrebščini za uspešno fotografiranje. Posnetki v mesečini nam v poletnem času ne bodo delali težav, če si zapomnimo, da zahtevajo pri zaslonka 4.5 in tvorivu 15/10 DIN ob ščipu osvetlitev 8 minut, če snemamo ulice z gorečimi svetilkami, in 4 minut, če snemamo odprte, svetle prostore. Tvorivo 18/10 DIN zahteva za Iste motive polovično osvetlitev. Daljših osvetlitev se rajši izognimo, ker dobimo drugače presvetlo nebo in bodo posnetki učinkovali, kakor da so bili napravljeni podnevi. Ob krajcih je osvetlitev priličao osemkrat daljša. Važno je, da dobimo r sliko kakšno gorečo svetilko ali osvetljeno okno, ker to še posebno poudarja značaj nočnega posnetka. Ce hočemo dobiti mesec v sliko, moramo vedeti, da osvetlitev ne sme biti daljša nego 1 minuto, kajti mesec se na nebu vendar premika in če je osvetlitev daljša, se bo na sliki pokazal v podobi proge, ne pa kroga. Pri kamerah na zviti film ki se jim da zadnja stena odpreti, lahko delamo poedine posnetke tudi na ta način, da uporabimo namesto zvitega filma rezani film. List takšnega filma damo v kamero in zapremo zadnjo steno. Pri tiskalna plošča pritisne film na notranje okno, v slikovno ravnino. Okence v zadnji steni, ki nam kaže številke poedinih posnetkov na zviti film, moramo seveda zapreti ali prelepiti z levkoplastom, ker rezani film nima zaščitnega črnega papirja. * F o to klub t i u b 1 i a n a : V torek in petek običajna večera, članstvo opozarjamo, da ie do 20 cm« rok za slike, ki poidejo na pariško mednarodno razstavo. Osrednja zbirka slik bo odposlala, kakor je bilo sporočeno z okrožnico, na to kakor na druge izbrane razstave deloma na svoje stroške le tiste slike, ki )i bodo v lokalu trajno na razpolago. Zanimiv donesek k problemu o razmerju med slikar* stvom in fotografijo priobčuje v svoji novi številki »D i e G a 1 e r i e«. Med številnimi drugimi prispevki omenjamo Članke o goriščnici in barvi, o poskusnih in preizkusnih posnetkih, o snemanju matere m otroka (s krasnimi celostranskimi reprodukcijami, o avtomatični kameri in kamernem motorju, o pravilnem ustaljevanju malih filmov, o Schwarzschildovem efektu in drugem. Med 20 reprodukcijami po delih svetovnih mojstrov opazimo spet tudi krasno otroško skupino ljubljanskega amaterja Iva Freliha. V »Photographie fur Ali e«, 11. štev., je napisal predsednik nemške amaterske zveze Luking pro-ramatičen članek o mednarodnem fotoamaterskem ongresu na Dunaju, na katerem imajo važno ulogo, kakor smo že poročali, tudi slovenski amaterji. Opozarjamo tudi na članek o mali kameri v službi tehnika ter znanstvenika, na zanimivi drobiž in priloge za kinoamaterje. »Foto-Beobachter«, majhna, toda izredno bogata revija za širšo amatersko maso, je spet polna poučnih člankov. Sloviti Neumiiller govori n. pr. o mrtvi naravi kot šoli za visoko fotografiranje, Starke o mesečini in г-vtomobilskih žarometih, med drobižem je polno koristnih nasvetov. »D er Kino-Amateur« založbe Photokino piše o mednarodnem kinoamaterskem kongresu na Dunaju, zanimiv članek razpravlja o problemu brzine ▼ kinematografiji, drug članek o novih snemalnih aparaturah za zvočni ozki film in revija ima kakor običajno tudi tokrat pregled o na/novejših gramofonskih ploščah za glasbo k predvajanju ozkih filmov. Lepo ilustriran uvodni članek razpravlja v junijskem »S a t r a p u« o sončni obli v fotografskem posnetku, drug članek o fotografskih poskusih na počitniških potovanjih, tretji o posebnih svetlobnih efektih z normalno dnevno svetlobo, četrti o zanimivem poskusu moderne mrtve narave, peti članek bo zanimal posebno tiste, ki jim je retuša na sijajnih papirjih delala doslej kakšne težave, kajti tu se bodo naučili neopazoe retuie celo na papirjih z močnim leskom, 1 FILATELIJA Nove znamke po vsem svetu ASCENCION? Z istimi slikami kakor v letu 1934., le z glavo kralja Jurija VI. so izšle nove znamke. Serija ima iste vrednote kakor prejšnja (od xfa реппуја do 10 šilingov) in iste barve. AVSTRALIJA: Izšla je nova frankovna znamka po lVs реппуја v rjavi barvi. BOLGARIJA: Nove znamke za obletnico naslednika prestola izidejo sredi junija. CEYLON: Izšli sta nova znamke po 3 cente v zeleni in črni barvi ter vijoličasta in črna po 50 c. CIPER: Tudi tu so izšle nove znamke s sliko kralja Jurija VI. in pokrajinskimi slikami, ki so Iste kakor leta 1934. Serija ima vrednote od % piastra do 1 funta. DANSKA: Za razstavo znamk v Kopen-hagnu bo izšla sedanja znamka za 5 oerov s pretiskom »D.F.U. (Frim. U.D.S.T.) 1938«. Znamka se bo prodajala samo na razstavni pošti. FRANCIJA: Znamke s sliko Vei;saillesa, ki smo jo zadnjič napovedali, je dobrodelna in se prodaja s pribitkom 75 centi-mov. — Za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim infanteristom sta bili izdani dve dobrodelni znamki. Na njih je naslikan vojak v strelskem jarku. Znamka po 55+70 centimov je vijoličasto rjava, po 65 c. + 1.10 franka pa sinje zelena. — Za propagando turizma v Franciji sta izšli dve novi znamki z lepima pokrajinskima slikama, in sicer škrlatna po 10 frankov na sivkastem papirju ter zelena po 20 frankov. Za filateliste, nekoliko draga propaganda, ali ne? KAJMANOVI OTOKI: Za to angleško kolonijo so izšle nove frankovne znamke s sliko kralja Jurija VI. Serija obsega naslednje vrednote: oranžno po реппуја, zeleno po '/ž p., rdečo po 1 p., črno po 1% p., vijoličasto po 2 p., sinjo po 2Уг p., rumeno po 3 p., olivno po 6 p., čokoladno rjavo po 1 šiling, temno zeleno po 2 š., rdečo po 5 š. in mahagonijasto rjavo po 10 š. KANADA: V korist udeležencem svetovne vojne se pripravlja posebna spominska znamka po 10 centov. PORTUGALSKA: Nova znamka ki je izšla pred nekaj dni je temno sinje barve po 1.75 escuda. ROMUNIJA: Za letos je napovedanih še cela Vrsta novosti. Najprej bodo izšle nove znamke za paketno pošto. Najvišja vrednota bo 100 lejev. Potem bodo posebne znamke v počastitev nove ustave. Spominske znamke bodo izšle tudi za neko razstavo, ki bo poleti v Bukarešti. Pod jesen bo izdana serija spominskih znamk za slikarja Gregoresca. Ob obletnici, kar je kralj Karol nastopil vlado, bo izšla serija dobrodelnih znamk v korist mladinskemu fondu. Vse te znamke bodo imele zelo nizke naklade. Filatelisti jih bodo prav za- nesljivo iz srca veseli, zlasti tisti, ki jim manjka denarja. ŠVEDSKA: Zdaj je izšla že kompletna serija švedskih spominskih znamk za kolonizacijo Severne Amerike, ki se je začela pred 300 leti. Na zeleni znamki po 9 oerov je slika pogajanja med Švedom in Indijancem, na rjavi po 15 oerov jadrnica, ki se pelje v Ameriko, na rdeči po 20 oerov pristanek v Ameriki, na sinji po 30 oerov švedska cerkev v Wilmingtonu, in na zeleni po 60 oerov švedska kraljica Kristina. Vsa serija je tiskana na ta način, da so znamke samo na dveh straneh zobčane, le pri najnižjih dveh vrednotah dobimo tudi znamke, ki so zobčane na vseh štirih straneh. VENEZUELA: Z raznimi slikami pokrajin, spomenikov itd. je izšlo okoli 30 novih frankovnih in letalskih znamk, razen tega pa še posebni provizoriji za letalsko pošto s pretiski na starih znamkah. ZDRUŽENE DRŽAVE: Začela je izhajati nova serija frankovnih znamk, ki bo imela naslikane vse dosedanje predsednike, razen tistih, ki še žive in še nekaj drugih slavnih osebnosti. Zaenkrat so izšle naslednje vrednote: po 'A c. s sliko Benjamina Franklina, po 1 c. e sliko Washimgtona, po lVs c. s sliko Marte Wash in g tonov e in po 2 c. z Johnom Adanieom. Dve novi dopisnic! Komplet naših dopisnic se izpopolnjuje. Spet lahko javimo dve novi. St 93 ima sli-ko cerkve ev. Janeza ob Bohinjskem jezeru kaor št. 91. le da je v svetlo rjavi barvi. Prva. ki smo jo dobili, ima žig Slovenske Konjice. 4. VI. Pod štev. 94 bomo zabeležili dopisnico s sliko Vilfanovega doma na Be-gunjščici, kakor jo ima dopisnica št. 89., le da je ta v rjavi barvi. Prva, ki smo jo dobili, ima žig Ljubljana I. 6. VI. Do kompletne manjkata torej še dve novi sliki, dve dopisnici pa imamo šele v eni barvi. IZ PRAKTIČNE MEDICINE Nov pripomoček zoper seneni nahod V najlepših letnih mesecih, spomladi in poleti, oboli na milijone ljudi za senenim nahodom, seneno mrzlico ali seneno naduho. Bolezen je silno neprijetna in doslej pravih pripomočkov zoper njo ni bilo. Že v 16. stoletju so jo opazovali, pojasnila zanjo pa niso imeli, šele v 70. letih preteklega stoletja so odkrili, da jo povzroča cvetni prah iz trav. Sprva so mislili, da neznatni cvetni praški mehanično dražijo sluznice in povzročajo tako bolezen. Na zadnje so iz tega praška izločili snov, ki je prava povzročiteljica zla. Lekarnar Adam iz Monakova je v zadnjih časih izvršil mnogo poskusov in je ugotovil 25 vrst trave ter 6 drugih rastlin, ki so s svojim pelodom v prvi vrsti krive bolezni. Iz teh trav in rastlin je pridobil sedaj ekstrakte, ki jih zelo razredčene dajejo bolnikom, dokler ne postanejo za bolezen imuni. Uspehi so baje zelo dobri. zdr MALAJSKE BENETKE Na jugovzhodu Sumatre, na močvirnem bregu velike reke Moesi leži mesto Palem-bang, zgrajeno po večini na koleh. Mesto s približno 80.000 prebivalci je oddaljeno 80 km od morske obale. Vsakokrat, kadar se ob plimi dviga morska gladina, narašča voda ob reki navzgor daleč v notranjost, se razlije preko bregov v plitvo ravnino in jo izpremeni v prostrano jezero. Mesto Palem-bang je vsak dan enkrat kakor otok sredi morja, naselbina na koleh — malajske Benetke. Vsak dan se vrača morje z obale globoko v notranjost reke in proti poldnevu se svetlika tisoče malajskih koč v rjavkasti, komaj zaznavno se premikajoči vodi. Po tesnih kanalih švigajo našarjeni čolni, glasen živžav vrešči med hišami. Nagi otroci in zajetne ženske se kopljejo pod stopnicami koč. Ko nastopi oseka in se umazana voda spet umika iz mesta, se prej živahni kanali izpremene v blatno, črnorjavo brozgo. Na tisoče čolnov klavrno obleži v umazani ilovici, temnopolti otroci brodijo po debeli nesnagi in v sončni pripeki se širi neznosen smrad po mestu. Vendar so prebivalci Palembanga snažni ljudje. Kaj morejo za to, če je njihova reka tako lena in da nima čiste vode. Kdo bi pospravljal vsak dan kuhinjske odpadke pod kočami, saj jih bo morje pobralo in spet navleklo. Vsi si pa skrbno čistijo zobe in izpirajo usta, vsak dan vsaj enkrat okopljejo telo. Najrazličnejše potrebščine uvažajo v Pa-lembang iz Evrope. Domači kavčuk in bombaž, ribe in slonovino, kavo, čipke in pletenino zamenjavajo za pisano barvano platno iz Anglije. Semkaj uvažajo pivo, sterilizirano mleko iz Holandske, vloženo sadje iz Kalifornije. Komaj kilometer daleč iz mesta ugrab-lja krvoločni tiger koze, divji sloni lomijo brzojavne drogove. Preko močvirnatega polja, polnega povodnih ptic, nevidoma in tiho teče pod mestnimi kanali, po na tisoče milj daleč speljani železni cevi sirov petrolej v čistilnice. Malajci Palembanga so se naglo priučili evropskih običajev in razvad. Pogostokrat se primeri, da kuli, ki je malo prej prevažal tujca s čolnom po mestu, uro kasneje ponosno vstopi v biljardnico. Na sebi ima lepo belo obleko, ki si jo je mimogrede izposodil v kaki pralnici. Potem se spet vrne, sleče lepo obleko, se lagodno spusti po stopnicah in si skrbno snaži zobe s kanalsko vodo, ki jo je malo prej sam po-nesnažil... —ie KNJIGE IN B E V I J E Uredništvo je prejelo: OBZORJA, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko, leto I., It. 3—4. (Prvih dveh Jtevilk nismo prejeli.) Pravkar izišla dvojna številka nove slovenske revije je bogata tako po vsebini kakor po opremi. Na uvodnem mestu je lepa črtica Miška Kranica »Stari Doboš.« Mladi Iv. Potrč je zastopan z daljšo prozo »Imel sem ljubico«, Milan Kajč pa s črtico »Ivan Šebjanič«. Pisatelj dr. Ivo Sorli priobčuje poglavie iz avtobiografije pod naslovom »Josip Murn«. Iz objavljenega odlomka se more sklepati, da pripravlja pisatelj vsestransko zanimivo avtobiografiio. Fr. Vodnik r:zpravl|a o »Krizi in obnovi gledališča«, Maijan Kozina piše o svojih vtisih s potovanja v inozemstvo, df* VI. Murko razpravlja o »Pozabljenih vrednostnih papirjih«, Jo že Kerenčič podaja sliko o »Zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah«. Pesmi so prispevali dr Anton Debeljak (Kukavica v snegu), Rad. Rehar (Pesem sedanjosti in Hans VCelack) ter lanko Samec (Pomlad v Slovenskih goricah, Bog in Poldanska pokrajina). V »Pregledu« opisuie B. Baiuk glasbeno življenje v Mariboru, dr. R. Brenčič pa mariborsko opero. Iv. Dornik je prevedel del eseia Jov. Dučiča o pesništvu T. K. Kos pa podaja »Nekai vtisov z razstave italijanskega portreta«. V rubriki »Ocene« je kritično poročilo o drami St. Cajnkarja »Potopljeni svet« in o »Odabranih stihih Lukijana Mušickog«. »Obzorja« izhajajo dvanajstkrat na leto. Celoletna naročnina din 100, ki se lahko plačuje v obrokih. Revija ie glas-lo mariborskega^ Umetniškega kluba, urejata jo pa dr. Vlad. Krali in dr. Ivan Dornik. Naroča se pri upravi: Maribor, Kopališka ulica 6. ZVONČEK, list s podobami za mladino, 1. 39. St. 6. Izšla je zadnja številka v tekočem šolskem letu s pestro vsebino. Davorinov pripoveduie »Zgodbo o črnčku Alaburiju in o belem Evropejčku«. V. B-tenc kramlja o »Pretrgani Jogi«, L. Koželj piše »O dobrotnem oblaku«, Fr. Razpotnik o »Kaznovanem skopuhu«, M. Jankovič je ponašil korejsko pravljico, o »Zajcu«, Fr. Bevk ie prevedel Rakitino zgodbico o »Zvonku«. Gospod Doropoljski se v izbranih besedah spominja pokojnega pisatelja dr. Iv. Laha, marljivega »Zvončko-vega« sodelavca, kateremu je Tatjana Blenk položila kot svojemu učitelju kito lepega cvetja na sveži grob. Poleg obeh nadaljevanj vsebuie članek še kopo pisanega drobiža. Prihodnja številka »Zvončka« izide 1. septembra. List se naroča v Ljubljani, Krakovski nasip 22 in stane celoletno samo 30 din. REJEC MALIH 2IVALI, 1. V. št. 6. Kakor vse številke tega mesečnika vsebuje tudi ta zanimive in praktične prispevke o vzgoji in reji malih živali. List stane celoletno din 30 in se naroča pri upravi: Ljubljana, Karunorat ul. 10. ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4864 vsebuie na uvodnem mestu članek znanega nemškega geopolitika dr. H. Schmalza o razvoiu sporov za Koralsko otočje v Tihem morju. Zanimiv je tudi prispevek, ki odkriva skrivnosti bakroreza. Zve/ek, ki vsebuie običajne rubrike, je bogato ilustriran. List oaroča pri laJoibi J. i. webex v Lipskcm. KRIŽANKA Einguls 123456789 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Vodoravno: 1) ozeleneli gaj, + zadnji samoglasnik naše abecede, 2) prebivalec Aten + stil, način zidanja ali pisanja, 3) nočna vlaga + pruska rečna in ribarska luka, ki dela s Hamburgom enoto, 4) kem. znak za jod + kem. znak za dušik + velika nemška reka, 5) grški predlog v sestavljenkah (n. pr. —log) + prebivalec Indije, 6) predlog s tož. ali mestnikom + predlog z daj. + vzklik -f-protivni veznik, 7) kozja vrba (salix caprea) + kazalni zaimek sr. spola, 8) glasbeni izraz ali predlog z rod. 4-gospod (turško, obratnica), 9) kdor se je okužil + vprašalna členica, 10) predlog «v» z zaimkom -f- posteklina + kratica za anno domini (leta Gospod-njega), 11) geometrijski lik, ki mu nekaj manjka do popolne okrogline +, ime ljubljanske tragedinje Marije —. N a v p i k : 1) zarje sv. Vida (Župančičev izraz), 2) evo (srh.) + kem. znak za fosfor + samoglasnik, 3) gozdni sad ali drevo podobno jablani + glas tuljenja + vokal z diakritičnim znamenjem, 4) štev-nik + aižet, 5) nikalnica + nemška reka v Sev. morje, tudi nem. mesto, 6) junica (tudi obrazilo žen. samostalnikov) + nikalnica (z aspiracijo po drugem zlogu), 7) rimski znak za 50 + kratica za liter '+ medmet, 8) konica + 155 v rimski pisavi, 9) hišica na vrtu (po francoskem iz lat. gloria) + vzklik, 10) ženska oblika za moški »onegov« + prežar; izdelovalec oglja, 11) britsko zaščitno področje v vzh. Afriki (z gl. mestom Entebbe) + Verdijeva opera. Za pravilno rešitev so razpisane tri nagrade v obliki slovenske knjige. Nagrajence bo določil žreb. Rešitve (ne na izrezek) pošljite na uredništvo »Življenja in sveta» najkasneje v enem tednu. PTIČJI OTOČIO OetrovCeik CSippertoo. ležeč v Tiihem oceanu zahodno od mehiške obale, pripada Franciji, katere nadoblast je bila pred nekaj leti prizmama »Jeana d'Arc«, francoska šolska ladja, je v pričetku L 1935. ondi pristala in nekateri elani generalnega štaba kakor tudi moštva so izstopili na kopna Pogledati z debelega mor ja je otoček podoben jadru. V širino ga ovladuje bela. 19 m visoka skala, slična neizmernemu gradu. Na severu-zapa-diu leži pet osredkov imenovanih Egg (jajce, po angleško). Na njih gnezdijo nešteviine morske ptice, ki tu neso jajca. Kliperton, ne-obljuden in brez pitne vode, nu