Ott fafiaja bđ oTčfoErat 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik —, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA KRANJ, SREDA, DNE 22. JANUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 6 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbon S7.DL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka Trtic — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže] GLASILO SOCIALISTIČNE Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uvel javljanje ustavnih načel v lokalni samoupravi Naše pravice in dolžnosti Od zvezne ustave do statuta krajevne skupnosti je dolga pot — Zato bi morale biti določbe teh dokumentov vse bolj konkretne, čim bolj se približujejo neposrednemu življenju SMO V ČASU intenzivnega dela na statutih. Da bi uve- kdo naj bo najvišji organ krajev- ljavili načela zvezne in republiške ustave, moramo v kon- ne skupnosti. Po radovljiškem in kretnih oblikah v statutih opredeliti razne stvari in po- ,tržifem °™u*u. °° to zbor vo-stnvl+i * i* , . . ,v A, . v , hvcev, svet krajevne skupnosti staviti jasne temelje pravic in dolžnosti občanov, proizva- pa bo njen temeljni organ. Po Javcev, raznih organov in organizacij, izvoljenih skupščin jeseniškem osnutku pa je svet In podobno. To velja za statute krajevnih skupnosti, sta- najvišji organ krajevne^skupnosti. tute delovnih organizacij in statute naših občin. Naše potrebe Zanimiva so poglavja »zadovo- Rok za izdelavo statutov hitro Loke naštevajo naselja, kjer so p0^ka- Vendar delo ne teče s dane te možnosti. Tržiški, radov- predvidenim časom. Delo pri sta- ljiški in kamniški predlog statuta Ijevanje skupnih potreb občanov«, tutih krajevnih skupnosti je še na pa ne naštevata krajev. Zato pa kar obravnavajo vsi osnutki. Sem začetku. Isto velja za večino de- radovljiški in tržiški osnutek do- spadajo potrebe glede šolstva, lovnih organizacij — zlasti manj- ločata pogoje za ustanavljanje prosvete in kulture, telesne vzgo- sih. Najdlje so z občinskimi sta- skupnosti. Pogoji so skupni inte- je, zdravstva, socialnega varstva, tuti, kar je razumljivo. resi občanov glede? na preskrbo z stanovanjskih razmer, komunalne V nadaljnjem objavljamo po- živili, glede na šolstvo, zdravstvo, dejavnosti, preskrbe občanov in glede, pomisleke in pripombe re- in podobno. Tako so izbrali dva podobno. Najbolj je v tem obde- Publiške komisije o predloženih načina. Oba sta tudi pravilna, lan in konkreten kranjski osnu- osnutkih iz naših gorenjskih Kaj bo boljše pa bo pokazala tek in ima kar 7 členov. Tudi v ODČm- praksa. Tržiču so to poglavje dokaj pre- V Kranju in na Jesenicah so v cizirali. Najbolj oddaljen od tega Kje in kako? predlog statuta vnesli določilo, pa je škofjeloški osnutek, ki le T da sklep o ustanovitvi krajevne deklarativno omenja, da »občina . j° vprašanje se vsiljuje pri skupnosti sprejmejo zbori voliv- skrbi za šolanje in razvrščanje določanju, kje imajo občani pra- cev, potrditi pa jo mora obč;nskn kadrov, skrbi za organizacijo in ico ustanavljati svojo skupnost skupščina. V Kamniku *n v Škof-* delovanje raznih oblik predšol- n . naJ to izvedejo, kdo bo ji Loki pa določajo, da »krajevno skega vastva in vzgoje otrok« in ob')<* * or8an in podobno. Statuti skupnost ustanovijo občani.« podobno. Stvari obravnava samo ocin Jesenice, Kranja in Škofje Predlogi tudi različno določajo, načelno. '"'''""ffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Trgovina na rešetu TRGOVCI O SVOJIH TEŽAVAH Pred tednom dni smo začeli našo malo anketo o trgovini ali, kakor pravijo trgovci, »spravili smo se nadnje«. Opisali •tno jo takšno, kakšno imajo priložnost ^deti naši potrošniki. V nekaterih trgovskih podjetjih so nam to zamerili češ, da nI prav, da takelc »napakice« obešamo n* javni zvon ne da bi jih prej povprašali •«a okoliščine, ki so pripeljale do tega aH onega vzroka za negodovanje. Vendar pa je bil naš namen, omogočiti kupcem, da Povedo, kaj jim ni všeč in kaj so v trgovini neprijetnega doživeli. In ker tedaj ni bHo nikogar, ki bi pojasnjeval razne vzroke in vtise so ostali takšni, kakršni *o prišli. Tokrat smo povabili nekatere predstavnike trgovskih podjetij, da nam obrazložijo svoje težave. Kot lahko razberete iz njihovih odgovorov, ki jih objavljamo na zadnji strani, je težav veliko, skoraj tako veliko, da bi bilo z njimi mogoče opravičiti skoraj vse, kar naši trgovini zamerimo. Predvsein pa se lahko prepričamo, da se naše obtožbe včasih zaustavijo nekoliko prezgodaj, saj bi pre-nekatere morale poseči vsaj do proizvaja vcev. Najpogostejše trgovske skrbi: prenizka ponudba nekaterih, posebno boljših prodajnih predmetov, nesolidnost proizva-javcev, nezadostne prodajne površine, preobremenjenost prodajavcev. Tudi kranjski osnutek hi bil lahko zanimivejši za občane, če bi bil še bolj konkreten, da o drugih sploh ne govorimo. Na primer pri štipendiranju bi bilo dobro določiti, da mora štipendija skupaj z drugimi dohodki staršev kriti minimalne življenjske stroške. Pri brezplačnem zagotavljanju šolskih knjig bi bilo dobro, če bi določili kdaj in v kakšnem obsegu bo občina začela izpolnjevati to obveznost. Prav tako bi bilo zanimivo za občane vedeti, kakšen bo njihov prispevek za prehrano v šoli. To pa ne pomeni, da bi morala občina prevzeti obveznosti, ki bi presegale njene gospodarske možnosti. Vendar bi bilo treba take obveznosti primerno konkretizirati. Konkretnejši od kranjskega je v tem poglavju, ki določa povračila za Nadaljevanje . na 2. strani * Občuten porast prometa na Ljubeljskem prelazu Statistični podatki kažejo, da se je število mejnih prehodov na Ljubelju v lanskem letu precej povečalo. Tako je od 1. junija do 31. decembra 1963 prestopilo državno mejo 138.755 oseb v obeh smereh. V istem razdobju leto dni prej je bilo 105.317 mejnih prehodov. Od tega števila je mejo prestopilo 128.000 tujcev s potnimi dovoljenji, na propustnice pa je prišlo v našo državo 1107 oseb. Domačih potnikov s potnimi listi je bilo 3788, s prepustnicami pa 5069 oseb. Vsega skupaj je oreko-račilo mejo 45.983 vozil. Lello prej pa je šlo čez mejo 31.517 vozil. Z otvoritvijo ljubeljskega predora in z zgraditvijo nove mednarodne ceste pa lahko pričakujemo povečanje prometa. Prelaz je bil namreč v zimskih mesecih do zaključnih del v predoru neprehoden. Tudi za prometne zveze dveh sosednjih pokrajin vedno bolj skrbijo. S prvim februarjem bo s Tržiča začel voziti na Ljubelj do gostišča pri ljubeljskem predoru avtobus, ki bo zvezo vzdrževal dvakrat dnevno. Oba avtobusa bosta imela hitro avtobusno zvezo z Borovi jami in Celovcem. čez poletje pa bomo imeli redno avtobusno progo med Ljubljano in Celovcem. Na Bledu se vedno razveselijo ledu, saj pripravi dovolj zabave za domačine in privabi goste od drugod. Z ledom pa so tudi skrbi. Ugotovili so, da ledena ploskev ogroža obalo, ker jo pri širjenju dviguje. Zato žagajo meterskl pas ledene ploskve ob obali od kopališča do hotela Toplice. Zadnji čas to delajo z motorno žago. Led je v teh dneh debel 25 centimetrov. Več pomoči mladini Priznati je treba, da polagajo trgovska podjetja na Izgled izložb vedno večjo pozornost. Večina izložbenih oken je lepo in pregledno urejena. Očitali nam boste, da smo o klubskega, zabavnega, športnega mladini že veliko in preveč pisali, in družbenega življenja. To naj govorili na raznih konferencah in bi mladino privleklo »z ulice«, jo razpravljali v javnosti. Vendar je odtrgalo od njenega škodljivega res, da bomo morali še razprav- vpliva in hkrati, dalo priložnost ljati o mladini. za pestrejše življenje, razvedrilo Povod za to so dale zlasti seda- in vzgojo, nje javne tribune v Kranju. Na V mladinskih organizacijah vrsti je bil letošnji družbeni plan kranjske občine je včlanjenih s prikazom gospodarskega razvo- okoli 6000 mladincev. Nevčlanjene ja, investicij in težav proračuna, in nepritegnjene mladine je v Toda ljudje so mnogo razpravlja- Kranju še okoli 4000. O tej mladi- li, kritizirali in zahtevali boljše ni pa sc največkrat slišijo in či- rešitve. Zelo ostro so o tem raz- tajo razne pikre pripombe. Starši, previjali zlasti na tribuni o so- učitelji in celo sodniki vedo po- cialnem varstvu. Glavna zahteva vedati o mnogih neprijetnih pri- mnogih govornikov je bila, da je merih med mladimi ljudmi. In končno čas, da mladini zagotovi- kdo je tega kriv? V veliki meri mo ustrezne prostore in nudimo okoliščine, v katerih mladi ljudje možnost za najrazličnejše oblike živijo. Da mladina želi svoje za- bave, svojega kotička, najbolje kaže mladinski ples vsako nede; ljo v Delavskem domu, kamor jih pride do 350. Ta ples je mladina že razširila na splošno zabavo z raznimi vmesnimi točkami, kar je pohvale vredno. Mladino je mogoče vezati na. delo z ustreznimi prostori. Omenili so, da bi preuredili sedanje gostišče »Lovec« na cesti JLA. Drugi imajo druge predloge. Vsekakor pa je čas, da stvar začnejo reševati. To ni le zahteva posameznih volivcev, marveč je to že dolgoletna zahteva širše javnosti, ki se tudi čuti odgovorna za življenje in vzgojo mladine v njeni najobčutljivejši dobi pred vstopom v javno življenje. K. M. Krajevne skupnosti se z novo Ustavo SFRJ in z novimi statuti komun pojavljajo kot nove oblike sa-|™iipravljanja občanov na manjšem teritorialnem Področju. Njihov cilj in naloga je, da v njih »občani eposredno uresničujejo samoupravljanje na pod-ocju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin.« ^dovoljevanje materialnih, kulturnih, rekreacijskih ™ drugih potreb Je torej edini kriterij za ustanovl-kat' S °* ln **veda uspešno delo teh institucij, s »aterimi oblastvene in administrativne funkcije po-obiane Preha^° neP°sredno »a prolzvajavce, na ® krajevnih skupnostih se v zadnjem času precej stat0? in PiSe, predvsem zdaj, ko bo treba sestaviti t#*.-t* • Zanje in dol°čiti na zborih volivcev njihov na, l°naIni obse8- Ob teh diskusijah pa prihajajo jT. dan različna ne redko nemogoča stališča, ki ka-rS2t\ ?■ je stvar s sociološkega stališča zelo slabo tiči S ana (če sploh je)' da ravnamo (spet) prak-ne I i • administrativno, da ne upoštevamo dovolj in H,+o nt.x!» v'—inj določa v tem karkoli prav nič Nekatere dileme lokalne samouprave naj nas potem ne čudi, če bomo čez nekaj let območja spet spreminjali, če se občani v tako skupnost ne bodo integrirali, ker jim ne bo nudila dovolj pravšnjih aktivnosti, preko katerih bi lahko zadovoljevali svoje potrebe, če bodo nanjo gledali tako kot zdaj na občino, torej kot na oblastveno-admini-strativni organ, ki je izven njih, nad njimi, ne pa, ki je del njih in katerega del so. Taka skupnost bo le formalna institucija, ker ne bo zadovoljevala določenih potreb in ne organizirala ali pospeševala tistih aktivnosti, ki naj bi bile usmerjene na zadovoljevanje teh specifičnih potreb. V škofjeloški komuni so občinski upravni in politični organi prvotno npr. predlagali, naj bi bile le štiri krajevne skupnosti: dve v ravninskem delu občine, po ena pa v Poljanski in Selški dolini. Da se take zamisli porajajo v glavah le nekaj ljudi in da* tem ljudem ni toliko za vsebino in bistvo teh institucij, ampak bolj za formalno zadostitev nekemu predpisu, vidimo tudi iz sedanjega predloga, naj bo v loški komuni 21 »enot neposredne krajevne samouprave«: 5 naj bi bilo krajevnih skupnosti (Loka,.Trata, Poljane, Gorenja vas, Železniki), ostalih 16 krajev pa naj bi imelo »krajevne odbore!« Prav nič razumljive razlage, kakšna naj bi bila razlika med tema dvema institucijama, nam ne daje Gustav Guzej v Delu 16. januarja letos: »Razlika med krajevno skupnostjo in krajevnim odborom naj bi bila v tem, da bi prva bolj na široko razvijala svojo samoupravno dejavnost.« (Očitno mu loški možje te razlike drugače niso znali ali niso hoteli pojasniti!) In vzrok za tako, mirne duše lahko rečem birokratsko razmejitev? Denar! Bojazen za občinski' proračun! Ker naj ima krajevna skupnost profesionalne; ga uslužbenca, krajevni odbo? pa ne! Torej dajmo* ljudem samoupravljanje, zakaj pa ne, celo linija je taka, ampak denarja za znamko npr., ki bi jo rabili, če bi hoteli v neki vasi zgraditi recimo vaško sušilnico za sadje, pa potrebujejo od občine odobrenje za lokacijo in dovoljenje za gradnjo, tega pa ne! Ena krajevna skupnost za vso Selško dolino ne more biti resnična skupnost, ker nikakor ne bi mogla nuditi ljudem številnih oddaljenih in pogosto zelo raztresenih naselij nobenih oblik splošne potrošnje, niti ne bi mogla omogočiti razmaha aktivnosti in s tem zadovoljevanja številnih potreb ljudi v raznih formalnih (organiziranih) skupinah. Koliko se nekdo integrira v teritorialno obsežnejše družbene grupe, je odvisno od stopnje integracije v manjših, lokalnih grupah, npr. v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, manjši kmetijski zadrugi (kakršne so bile pred leti) itd. Sociologi so tudi ugotovili, da je funkcionalnost vsake Institucije odvisna od ekonomskih pogojev, stopnje delitve dela, tradicije, navad in njene urbanistične urejenosti, Cim bolj oddaljeno je neko naselje od industrijskega in upravnega središča, cim manjša je v njem delitev dela, čim bolj je naselje proizvodno enotno (npr. vas, kjer še prevladujejo kmetje, takih pa je prav na področju obeh dolin loške komune še precej) i in čim bolj jc naselje urbanistično zaključeno, tem bolj se bo krajevna skupnost uveljavila. Torej ne zaradi visoke zavesti prebivavcev, ampak zaradi nerazvitih ekonomskih pogojev. Zato v takih prime-ne kaže razpravljati o minimalnem in maksimalnem številu prebivavcev, ki so potrebni za ustanovitev krajevne skupnosti, ampak je treba upoštevati specifične razmere in pogoje, če hočemo, da skupnost ne bo le formalna, le na papirju. Da pa je skrb za plačanega uslužbenca v takih primerih pogosto nepotrebna, pričajo Številni primeri, ko so ljudje sami marsikaj zgradili, ko so z delom in materialom ogromno prispevali pri napeljavi elektrike, pri gradnji poti itd. Take krajevne skupnosti, pa čeprav brez denarja iz občinskega proračuna in brez plačanega tajnika, bodo res postale oblike neposrednega upravljanja, ki bodo sproščale in razvijale pobude prebivavcev in njihovo pripravljenost za delo. Ce pa bomo take vasi administrativno priključili drugam, če ne bomo prisluhnili željam in ootrebam občanov, bomo storili veliko napako. Zato »jamra-nje« v nekaterih občinah, češ da ta in ta vas zahteva krajevno skupnost, ne gre jemati kot težavo, ampak Nadaljevan ie rt na 2. strani a TE DNI PO SVETU # POGAJANJA O RAZOROŽITVI V ŽENEVI V Ženevi ko se po petih mesecih prekinitve začela pogajanja o razorožitvi. Po svetovnem mnenju so se pagajanja začela ob zelo ugodnih pogojih, kajti Hruščeva novoletna poslanica in Johnsono-ve Izjave kažejo, da sta velesili pripravljeni na vse. # KRIZI SO ZAGORELI Iz ZDA sporočajo, da je organizacija Ku K!ux-Klana pričela z novo akcijo proti črncem. Ognji, ki so zagoreli v nekaterih mestih, nai bi bili opozorilo črncem, da se ne bi vključevali v predvolilno kampanjo. # CIPRSKI SPOR PRED SVETOVNO ORGANIZACIJO Čeprav še upajo na pozitivno rešitev londonske konference o ciprskem vprašanju so sporočila, da bo vlada Makarlosa, v primeru neuspeha, problem takoj predložila svetovni organizaciji. # UPOR V TANGANJIKI V Dar es Salamu so se uprle nekatere tete tanganjtške vojske tn zahtevale zvISanje plač. Visokemu britanskemu komisarju Ml-lesu so uporniki preprečili, da obišče šefa države. Iz Kenije so poslali britanskim četam okrepitve zaradi upora v Dar es Salamu. Uudie In doo:oHki • Uudie In dogodki , na kateri bodo razpravi'aH- o osnutku občinskega statu-ta,o predlogu družbenega plana In proračuna občine za leto 1964., bo skunno z Izrednim nlenumom OhO S7DL. Na tej seji bodo Izbrali dneve za zbore volivcev, ki nai bi b!l| v času med 30. Januarjem »n tO. februarjem na območju škofMnSke komune. Tokrat naf omenimo le, da predvideva družbeni nlan v letošn'em letu za 18 odstotkov večji družbeni bruto nrodukt in za 12.9 odstotka večtl narodni dohodek kot v letu 1963. Predviden pa Je tudi za 62 odstotkov večji Izvoz. S. S. Že veliko smo slišali o šoferjih in sprevodnikih v naših avtobusih, ki Jih potnikove želje ne zanimajo, toda vedno ostane vse po starem. Zgodilo se je na progi Kranj—Cerklje —Kranj. pomniti, da železniško postajališče še vedno »služi svojemu Prostorov. Na obeh straneh namenu«. *ste od Park hotela pa skoraj Železniško postajališče Bes- do gostišča »Mlino« so stali niča so pred 11 leti zgradili osebni avtomobili. Ce bi bila občani Zgornje Besnice s svo- ce8ta pravočasno dobro splu- jimi prostovoljnimi prispevki «■___.„ ., .,, . . . in delom, brez vsake pomoči. žcna ,n w bil odstranjen sneg Napeljava elektrike takrat ni s pločnikov in tistih prostorov. Skozi Luže vozi zgodaj z ju* bila mogoča, ker je zmanjkalo kjer se je poleti pobirala taksa traj precej avtobusov. Bilo je sredstev Železniška uprava ni 2 parkiranje, bi skorajda ne v ponedeljek, 13. januarja 1964. prispevala ničesar. Tudi obči- v J ajua uc Ljudje se vozijo na delo, na na Je bila gluha. Zato pa J« 01,0 zastojev, trg in precej avtobusov Je že' *e do današnjih dni ostala pe- pred gostiščem »Mlino«, kjer odpeljalo tn vsi so bili zelo trolejka. je tudi avtobusna postaja, so Postajališče je sedaj nezaso- avtobuse določene prostore deno. Vozne listke prodajajo POPolnoma zasedli osebni avto- v vlaku. V postajališčnem po- mobili, avtobusi pa so zaradi slopju gosnodarl vsak, ki se tega morali ustavljati kar na mu ljubi. Poslopje je že sko- cesti, kar Je iz cestno-varno- raj popolnoma uničeno. IznJe- stnlh razlogov huda napaka, ga so ukradli tudi električno Nerazumljivo je, da si iz leta napeljavo, ki je bila vgrajena, v leto želimo boljšo zimsko Izginile so tudi stvari, ki so sezono, istočasno pa pozablja- bile trdno pritrjene. V zad- mo, da nI Bled samo turistični niem času je neki nesramnež kraj, kjer bi gost samo za- odvil celo kljuko v čakalnici pravil svoj denar. Vnaprej je In jo odnesel. Pokradli so tu- treba predvideti, da gosti ne di stekla na oknih in okvirje. Železniška uprava od časa ido polni. Dolgo sem čakal in se potem odpeljal z avtobusom LJ 14-76. Med vožnjo sem sprevodnika opozoril, da lzstooim v mestu. Pričel se Je razburjati, češ da v mestu ne bo ustavljal. In res. peljali smo se mimo mesta v Iskro. Šofer pa je še pikro pripomnil: »Najbolj se razburja tisti, ki se vozi zastonj!« Imam namreč mesečno karto In to potem res ni vožnja zastonj. S težkim cekarjem sem pešačil iz Iskre nazaj v mesto in zamudil službo Sorašujem se, aH smo Casa nastani v poslopiu ,vo1e res potniki na delavskih pro-gah man! vredni kot potniki na turističnih? Mislim, da bi morala podfetja, ko sprejema-Jo nove delovne moči, razen spričeval včasih preveriti tudi odnos do Hudi, ki ga imajo njihovi uslužbenci. Alojz SmoleJ delavce. Pa naj bi vsaj uredili tako. da bi stanovavci pazili na hi'šo! Sicer bodo tatovi, vandali in roparji kmalu znosili celo poslopie. Tone Tomaževič, tajnik Turističnega društva Desnica prihajajo na Bled peš, zato je treba pri pluženju cest misliti tudi na promet, da ne bo zastojev na določenih prostorih. Ker so za prihodnjo nedeljo na Bledu predvidene moto-dirke na ledur bi bilo v tem primeru vsaj treba skrbeti za čimmanjši zastoj na cestah. Alojz Vovk Nadaljevanje s K slrnni i NaSe pravice in dolžnosti kjučni računi J* objavljajo in It izjemoma lahko obravnavajo n* zborih volivcev. Tržiški osnutak predvideva razpravo občanov o prevoz šoloobveznim otrokom. Je- J* Problematiki in ob tempred-seniški osnutek, ker določa celo V1,deva tudi pravočasno dos avl.ia-razdaljo. *r»d,v« občanom. Ostali sta- J tutj pa so v tem skromni!V. No » predvidevajo aktivne udeležbe ob» Kam S prošnjo č>nov že v teku sestavljanja pla* , na, proračuna itd. Poleg tega za stanovanje? manjkajo določbe o tem. d« Je ... ., . treba občanom posredovati vsa-Tudi taki m podobm problemi birjo diva na preprostf jasef, In težave nam morajo biti jasni in sploSno razum,jiv nnWn. iz občinskih statutov. Jeseniški in radovljiški osnutek določata, da »občina skrbi, da imajo občani vsaj najnujnejše stanovanjske prostore, zaposlenim občanom pt zagotavljajo stanovanja njihove delovne organizacije.« Hkrati pa je v trliškem in tudi v radoviib škem osnutku še taka obrazloži- Naša vas v megli negotovosti Samo en pomislek o socializaciji vasi. Statuti predvidevajo načrten razvoi posameznih dejavnosti, kl Imalo na določenem ©b- tev: Delovne organizacije zadovo- močiu naivečje nerspektlve. Kme-ijujeio tiste skupne potrebe svo- tiistvo ie povsod v ozadju. Kranj-jih delavcev, ki zagotavljajo po- ski statut na primer govori v večano delovno soosobnost kolek' uvodu zelo splošno, da mora netiva (menze, ustanove otroškega Predna družbena kmetijska pro-varstva, počitniške domove Itd.). Izvodnta dobiti ustrezno mesto v Ce delovne organizaclle teh skup- ffosoodnrstvu občine in v pridnih potreb svojih delavcev ne devaniih za uvH javljanje sodali-zadovoljujejo, so dolžne iz sklada stičnih družben'h odnosov na vasi skuone porabe prispevati sredstva > pri odpravljanju razlik med organizaciji, ki te potreba njihovih delavcev zadovoljujejo,« Kaj ne sme preko zborov volivcev? Tržiški osnutek predvideva ob- mestom jn vas'o skladno i razvojnimi možnostmi v okviru celotne jugoslovansko skupnost!. Al« ne bi bilo pravilno, da statuti povedo več o pravicah in dolžnostih občine v tej deiavnosti? Morda bi bilo prav določneje opredeliti ir nakazati smer reševanja seefaf» u r e m e VREMENSKA SLIKA x Področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad srednjo Evropo se še krepi. Atlantske frontalne motnje preko Skandinavije potujejo na vzhod. V nižinah bo prevladoval hladen zrak, v viSjlh pa se bo otoplilo. NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI: Danes bo pretežno Jasno, zjutraj in dopoldne v nižinah megla. Najnižje nočne temperature bodo med —14 in —18. v Prlmor'u eto —5 stopinl, najvišje dnevne od — 4 do -f-1, v Primorju do •j-4 stopinje Celzija. V naslednjih dneh bo še mrzlo in suho vreme, v višjih legah bo topleje. VREME V TOREK OB 18. URI Lesce Bled —2, zračni pritisk 1039,9 mlllbarov, pritisk rah'o pada; Kredarica Jasno, —5, piha severo^ahodnik; Planica jasno, —2, Ljubljana megla, —8; Jezersko +1 stopinja. SNEŽNE RAZMERE V TOREK OB 7 .URI Planica 32 cm, Dom Planica 34 cm, Tamar 30 cm, Kranjska gora 30 cm. Vitranc spodaj 30 cm, v sredini 44 cm, na vrhu 50 cm, Erika 34 cm. Vršič 40 cm, Lesce 19 cm, Komna 40 cm, Bohinj 35 cm, žičnica Krvavec 27 cm. Njivice 40 cm, Jezersko 22 cm, Brniki 19cra snega. Čudno odborniško glasovanje SKOFJA LOKA, 21. Januarja Z debelimi črkami smo za- sklep. Glasovali so, da se podjetje »Obnova« no ustanovi. Objektivni in tehnični razlogi? Delav-ski svet »Instalacij« jc menda veznost občinske skupščine, da nih problemov na vasi, opredelit? mora dati v obravnavo zborom princioe davčne politike, predoj- volivcev načrt razvoja občine, sati obveznosti občinske skupščl- družbeni plan. občinski prora* ne, da tnkrat istno obvezno ra> čun, zaključni račun, predlog za pravija o teh vprašanjih in da o uvedbo občinskih dajatev in ur- tem razpravljajo tudi volivci na glasovanjem razveljavili prejšnji J»w'>tičnl načrt. Večina teh pred- vasi logov je treba dati v razpravo Taki so nekateri pomisleki. Ni* najmanj mesec pred sprejetjem, kakor ne bi bilo prav, čc bi ob- Po jeseniškem, kamniškem, ra* črnski statuti enako r«**vajj stva« dovlliškem in škofjeloškem osnuN ri. Prilagojeni moralo bltj potre. ku se pošilja volivcem v razpravo bam In razmeram določene komp- spremenil svoj sklep. Namerava predlog družbenega plana in pro- nalne skupnosti. Vendar pa bi se menda priključiti h »Elektro- računa, medtem ko se finančni Imeli več'b vrednost, če. bi bili Kranj«(?l). načrt, programi skladov in za- v nekaterih orlrih bolj konkretni 2 Nekatere dileme lokalne samouprave pisali, da je bilo ustanovljeno obrtno podjetje »Obnova« na skupni seji občinske skupščine Skofja Loka, ki je bila 12. decembra 1963. Ustanovitev podjetja, ki naj bi vključevalo servise škofjeloške stanovanjske skupnosti (mizarski, steklarski, vodovodni, gradbeni, pleskarski in pe-čarski), priključilo pa bi se tudi samostojno pod:etje »Instalacije«, . kar so odborniki potrdili z dvi- *ot nepoznavanje razmer in kot nepripravljenost, bilo lani nekaj več kot 1000 krajevnih odborov ts gom rok To je bilo potrebno ker TIStrccl občanom v njihovih zahtevah in potrebah, stanovanjskih skupnosti, po osnutkih občinskih stir se je dejavnost servisov tako pa kot D°Jazen, da samoupravljanje ne bi šlo pre- tutov pa naj bi bik) le okrog 400 krajevnih skupno močno razširila, da jih niso mogli da,eč - sti- Tak« P«*1"« "I »ot k bolj osebnim odnosom več organizacijsko voditi. Letos Integracija številnih aktivnosti ljudi v večja sre- med ljudmi In ne način za angažiranje slehernega naj bi ustvarilo okrog 50 zaposle- di$ča (predvsem sedeže komun) bržkone botruje občana pri reševanju tistih zadev, ki zadevajo njenih Hudi v novem podjetju pri- ^e hitrejši integraciji različnih institucij, ki služijo ga In ki ga zanimajo. Tako velike krajevne skupno-hližno 80 milijonov celotnega do- razvijaniu aktivnosti in zadovoljevanju potreb ob- sti (ali katerekoli institucije že) se ne morejo uba-hodka. čanov. Tako prakticistično in pogosto celo kampanj- dati z drobnimi, a za povprečnega občana pogosto Občani so z odobravan 'em po- združevanje je včasih res realno pogojeno, več- življenjsko važnimi vprašanji, ker jih je preveč; če zdravili ta sklep in veselili so se krat< pa je stvar mode in povsem nepreštudiranih. pa tega ne bodo obravnavale, se občani van ie ne napovedanemu izboljšanju oorav- zamisli administrativnega (upravnega) aparata, bodo aktivno vključili, ne bodo jih sprejeli kot 1 janja obrtnih storitev. Toda ve- Poučen primer so kmetijske zadruge, ki so že skoraj svoje, ker jim na bodo koristile. Njihova dejavnost selje je bilo kratko. Zakaj? Po popolnoma zgubile stik s kmeti. Čeprav poznamo se bo odvijala tako, kot danes zbori volivcev obrav-osemnajstih dneh so odborniki na posledice in vemo, da to ni prav, ie vedno nekate- navaio občinski družbeni plan (ker ga morajo): nc-svoji zadnji seii v minulem letu ri zagovarjajo »občinske zadruge«, se pravi, eno za- zainteresirano, forsirano od zgoraj, dolgočasno, ne-spet glasovali. Tokrat so s svojim drugo v vsaki občini. In drag primer v Sloveniji je koristno (zanje in za plan). A. Triler cftno na eeLem V sodni kroniki ni velijo .primerov, da bi tatvine razkrinkalo tako neizpodbitno dokazno sredstvo, kakor se je to primerilo Z. B.. Razkrinkal jo je namreč fotografski aparat v rokah oškodovanca L K., ki mu je iz omare v spalnici po nekaj mesecih izginilo že 50.000 dinarjev gotovine. Odločil se je, da ho storivko, ki jo je imel na sumu, skrit v sobi zalotil sam pri delu. V hiši sta bila v tistem času okradeni tudi J. K. in J. M. Prvemu je obdol-ženka varovala otroke, ker sta Skriti posnetki tatice oba zaposlena, pri drugih pa Je čistila stanovanje. J. K. je bilo vzetih 39.000 dinarjev, J. M. pa 31.000 dinarjev. Ker so oškodovanci zvedeli, da že prej nI bilo vse tako, kakor je prav In ker so bili vedno vsi na delu, ko je bila pri njih, so imeli dovolj dokazov, da so jo osumili. I. K. se Je zato odločil, da bo obdolženki tatvino tudi dokazal. V času, ko bi moral biti v službi In ko so tudi ostali v hiši odšli, se je skril v kotu spalnice za kupom odej in čakal s pripravljenim fotoaparatom. Obdolženka Je prišla res na limanlce. Vzela jo ključ od oškodovančevega stanovanja lz skrivališča In odprla spalnico, stopila-naravnost k oma- ri za perilo, kjer je pričakovala, da bo našla denar. Medtem ko Je segala nestrpno po predalih, je pa I. K. »snemal« kot v kakSni filmski krimlnalkl, resnično tatvino. Ko je Imel v aparatu že dovolj posnetkov, se Je storivki tudi predstavil, ona pa Je — vsa Iz sebe — morala priznati, dn ga je hotela zopet okrasti. Priznala je vse tatvine, tudi pri ostalih sosedih. Obdovženka Je svojo krivdo priznala tudi pred sodiščem. Povedala je. da je njen mož vso škodo" takoj poravnal. Opravičevala je tatvine s socialno stisko, ki naj bi jo trpela družina s štirimi mladoletnimi otroci, za katere je služil samo mož. Vendar pa nje- govi dohodki, kot je ugotovilo sodišče niso bili tako majhni, da bi mogla biti družina socialno ogrožena, V zadniem času sta si postavila celo hišico. Sodišče je prisodilo obdolženki kazen enega leta in 6 mesecev zapora in ji izvršitev kazni odložilo za tri leta, pri čemer se je največ oziralo na nedolžno družino. Zaradi grde zlorabe zaupanja, ki so ji ga izkazovali oškodovanci, bi drugače obdolženka zaslužila nepogojno kaznovanje. Vrtnarji so našli zmrznjeno žensko • Kranj, 21. januarja — V ne- deljo zjutraj so v vrtnariji na Zlatem polju našli popolnoma onemoglo in prezeblo žensko. Uslužbenec postaje LM Kranj je ugotovil, da je ženska Marija Pa- lovšnlk iz Tržiča. Prepeljali so Jo v zdravstveni dom Kranj, kjer so ji nudili prvo pomoč. Po odr« gninah na. rokah in nogah ji dežurni zdravnik sodil, da je padla na poledenelem snegu, razen tega je bila močno prezebla in vinjena. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Sestintrldesetletna Tržlčanka Je znana kot Ženska, ki jc podvržena pijančevanju, klateštvu in prostituciji. Zarad! tega jo Je sodnik za prekrške v Tržiču pred kratkim kaznoval s tritedenskim zaporom, vendar je po prestani kazni s takim življenjem nadaljevala. Ko si je v bolnišnici opomogla, je povedala, da je od sobote na nedeljo prenočevala pri bratrancu v Kraju, zjutraj pa se jo namenila v Ljubljano, kjer bi pri neki družini dobila stanovanje in mesto hišne pomočnice, pozneje pa bi se zaposlila v podjetju. Med potjo je dobila napad, vendar ne vt, ksko je bilo. Delala j«, da Jf bila 1957. leta operirana in, d» ima od tedaj-večkrat napade, k"5t neko vrsto božjasti. Ima zmrznjene roke in noge. NESREČE Osebni avtomobil v železniške asapornlce Na cesti I. reda v Gozd Martuljku se Je v noči od sobote r.a nedeljo zaletel osebni ;tvtom» ZG 194-07, k« ga Je upravljal Adam Sabljak, v železniške zapornice Vozil Je iz Kranjske gore p> oli Jesenicam. Vzrok trčenja, ki ,ic ter jal na vozilu in zapornicah okrog 350.00 dinarjev Škode in lažje poškodbe voznika nI znan. SRED a., ?->. )an1jar?a 1964 ' ^ • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Oh SaiuDolinki • Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah je bila povabljena na tradicionalen slovenski ples v Celovec. Pred nekaj tisoč Ko-' roškimi Slovenci je zaplesal ansambel narodnih plesov, instrumentalni sekstet pa' je s slovenskimi »vižami« skrbel za Pps in dobro voljo. • RTV Ljubljana je priredil v nedeljo dopoldne v Cufarje-vem gledališču na Jesenicah glasbeno matinejo, na kateri so sodelovali ansambel »Dobri znanci« s solistoma, trio »Bardorfer« s pevskim kvartetom in ansambel »Sarandžič« s solistom • Svoboda »France Prešeren« i/ Žirovnice je gostovala v soboto zvečer na Hrušici s trodejanko »Slaba vest«. • Obratna ambulanta na Jesenicah je v jeseniški Železarni izvedla že drugo cepljenje proti gripi, ki se ga je udeležilo približno 5000 železarjev. Dve tretjini stroškov cepljenja 4 nosi. Železarpa, eno tretjino pa i Komunalni zavod za socialno f zavarovanje na Jesenicah. i • Za zaključek prvega pol- # »tja športni dan — Gimnazija, * Poklicna šola [n tehnična srednja šola na Jesenicah so organizirale za zaključek prvega *£°lletJa skupni športni dan. Okoli 500 učencev in dijakov je napravilo v soboto dopoldne pravcato »invazijo« na Crni vrh. Samkaška proga s Črnega vrha pa je bila izredno ledena in ponekod tudi že kopna.' Edino smučarska prosa je omogočila lep slalom. V Kranjski gori je spet živahno . KRANJSKA GORA — Zatišje, ki Je vladalo v Kranjski gori zadnje dneve, je prekinil nedeljski obisk, Predvsem domačih smučarjev. JjOleg domačih, pa je bilo v nedeljo v Kranjski gori tudi približno 300 inozemskih turistov, rned katerimi je bila tudi druga skupina Holandcev, ki jih je oko-11 50. nekaj Italijanov in Avstrij- V Stari Loki ustanovljena pomembna ustanova „lenter za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije66 Nič več dvotirnosti — Prva v Sloveniji in edinstvena v Jugoslaviji — Kompleksnejša obravnava — Potrebna bodo precejšnja sredstva Škofja Loka, 21. januarja — Z novim letom je bil v Stari Loki ustanovljen »CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH SLOVENIJE«. Odborniki obeh zborov občinske skitpščine so na zadnji seji pr.rdlll predlog komisije za volitve in imenovanja, da se za direktorja nove ustanove imenuje socialni delavec ANDREJ STRNIŠA. Gre za prvo tovrstno ustanovo v naši republiki, ki je zaradi svoje, moderne zamisli na področju rehabilitacije in varstva slepih tudi edina v Jugoslaviji. Sodobnim prodajnim prostorom na Jesenicah se je pred kratkim pridružil tudi lokal, ki ga je uredila Agraria Kranj -- obrat podjetja Sadje Zelenjava Ljubljana. Pred oblikovanjem krajevnih skupnosti v radovljiški komuni Še vedno neiasnoti Od 13. do 1$. januarja so na Takrat pa bo na vrsti statut ob-zborih volivcev izvolili tudi člane.čine in krajevnih organizacij, za svete krajevnih skupnosti. Tu- Priprave za dokončno oblikova-di statuti za nove samoupravne nje krajevnih skupnosti vodijo organe so že izdelali in so jih krajevne organizacije SZDL. V ve-obravnavale krajevne organizacije čini krajev menijo, da bo po-SZDL in politične organizacije na trebno razčistiti še marsikakšno terenu. V drugi polovici februar- dejavnost, zlasti glede pristojno- za pa bodo novi zbori volivcev. Pomoč pri oblikovanju politike v komuni V prihodnje tudi sodelovanje z Del. univerzo ček- da bi biI° smotrno sedaj razdrobljene obrate družbene pre- Deio občinske skupščine, njenih gostinstvo, in urbanizem. Klub hrane koncentrirati tako, da bi svetov in organov in morda še gospodarstvenikov je v preteklem maksimalno izkoristili zmogljivo-delo družbeno političnih organi- obdobju razpravljal tudi o muzej- sti menze v Bomb. predilnici in osnovi obojestranskih vlaganj. Realizacija slednjega bo postala posebno aktualna v prihodnjih letih, ker bo postalo tržiško področje pomemben turistični pre- zaoij pogosto predstavlja celotno ski dejavnosti. V nadaljevanju — tkalnici (približno 1200 obrokov), del in bo kot tak prav gotovo pri- družbeno samoupravljanje v komuni. To je dejansko res pretežni del družbene samouprave, nikakor pa seveda s tem Še niso izčrpane vse oblike, ki lahko mnogo pripomorejo k temu, da se bo sistem družbenega samoupravljanja uveljavljal s svojimi maksimalnimi možnostmi. , Kot eno izmed takih posrednih nekako do konca junija — bodo v za preostale obroke (približno 700 klubu obravnavali še problemati- do 800) pa bi obremenili oba go- ko organizacije v podjetjih, deli- stinska podjetja. In drug prinier! tev dohodkov in ustrezno proble- Vse do nedavnega je bilo v trži- matiko s tem v zvezi, ekonomič- ško komuno težko prodreti tujim nost in podobno. Ce se pojavi investitorjem. Nedvomno pa so vabljal tudi prebivavce obmorskih krajev. Ker tržiški klub gospodarstvenikov pogosto organizira tudi razna predavanja in bo tovrstna dejavnost tudi v prihodnje uspešna, sti KS, virov in načina linansi-ranja, pa se marsikaj. Krajevne organizacije SZDL na Bledu je ena od tistih v radovljiški komuni, ki je že izoblikovala precej jasen koncept krajevne skupnosti na Bledu. Predvsem pa je s svojo aktivnostjo zainteresirala tudi občane. Na zborih volivcev so Sprožili vprašanja in izrekli tudi vrsto kritičnih t pripomb. Govorili so o gradnji fižole in zdravstvenega doma na Bledu in kritično ocenili razdeljevanje sredstev za komunalno dejavnost in izrekli nekatere pripombe o urbanističnem reševanju blejskega turističnega središča. Za krajevno skupnost so zbori potreba, pa v klubu razpravljajo prav razprave v klubu gospodar- sta se klub gospodarstvenikov in volivcev določili svoje predstav-o posameznem vprašanju tudi stvenikov imele pomembno vlogo delavska univerza v Tržiču dogo- <*v> ki ugotavljajo, da so v Kranj- ?bIik Pri. oblikovanju politike: v ski gori cn»wVo__^ !o «-r. komuni je nedvomno tudi aktivnost tržiškega kluba gospodarstvenikov, ki s svojimi rednimi tedenskimi posveti dosti prispeva k razčiščevanju številnih vprašanj, ki se gori snežne razmere še najugodnejše. Jeseniška Svoboda, ki rganizra v letošnji sezoni redna gostovanja v Kranjski gori, je v Ponedeljek z ansamblom narod-nih plesov navdušila goste. — U. PETKOV KULTURNI VEČER KOMEMORATIVNI VEČER V SPOMIN SAftE ŠKUFCA v petek, 24. januarja ob 19.30 °o Klub kulturnih delavcev Kranj •P v prostorih Pionirske knjižnice v Delavskem domu v Jranju KOMEMORATIVNI VE-£r£..V SPOMIN POKOJNEGA Mf YiNARJA IN AVTORJA VEC AJ^DINSKIH ODRSKIH DEL večkrat. Tako so v klubu že raz- pri tem, da so zadnje čase pred-pravljali o 42-urnem delovnem sodki* izginili in da so sedaj tudi tednu, vendar vse kaže, da je za- na področju tržiške občine zaže-deva s tem v zvezi dozorela že leni tuji investitorji, tako daleč, da bi bil ponoven po- Tržiški delovni kolektivi vlaga-svet o tem problemu že spet po- jo precejšnja sredstva v izgradnjo treben. raznih rekreacij sikih objektov v Sicer število posvetov ali šte- obmorskih krajih, medtem' ko se-pojavljajo na različnih področjih vilo obravnavanih zadev nedvom- veda podobnega investicijskega v komuni. V tržiškem klubu gospo- no ne more biti zadosten poka- vlaganja s strani podjetij z ob-darstvenikov se je namreč ustalila zatelj uspešnosti dela. Pomemb- morskih predelov na-tržiško ob-praksa, da imajo redno vsak če- nejše je namreč to, da so v klubu močje ni. Prav spričo tega so raz-trtek v svojih klubskih prostorih načeli in pokazali rešitev za mar- prave v klubu gospodarstvenikov posvete, ki se nanašajo na različ- si'kateri povsem konkreten pro- pokazale, da bi bilo prav, če bi na vprašanja, na perspektivni blem. Primerov je več! Številne ustrezni organi prizadetih občin plan, na investicijsko politiko, razprave o organizaciji družbene navezali med se"boj tesnejše stike kadrovsko politiko, na turizem, prehrane v Tržiču so dale zaklju- in skušali to vprašanje rešiti na Nove smernice za delo kranjske mladine Te dni je bil v Mladinskem cen- mladine pri boju za dvig produk- ga samoupravljanja. Skupina za nike, nekaj pa jih bodo izbrale gospodarske organizacije. Svet krajevne skupnosti na Bledu bo štel 17 Članov, dveN tretjini so jih volili zbori občanov, ostale pa so imenovale gospodarske organizacije .S takšno zasnovo je do-Kolektiv kranjske restavracije k^ , mišljenje, naj bi »Park« je sklenil pripraviti . , ¥ Kranjčanom prijetno preseneče- svetl ne bih preveč številčni, tanje. Danes in jutri bo v ko da bodo postali operativna in vorila o svojem medsebojnem sodelovanju. — P. V Kranju: »DAN DOMAČE SLOVENSKE KUHINJE« prostorih restavracije, od 15. ure dalje »Dan domače slovenske kuhinje«. To bo nedvomno prvi poskus ne samo v Kranju, temveč tudi na Gorenjskem. Gostje, ki^ bodo prišli na ra- delovna telesa, ki bodo sposobna naglo ukrepati ter odločilno ter učinkovito vplivati na reševanje številnih krajevnih zadev. Krajevna skupnost Bled bo združevala čun pa se bodo še prijetne.je po- Mlot d . območjc fl, d in čutih, zakaj strežno osebje bo v/L»jtvoivi^i i/cii -~ *r ■ —--------— ""au,ut 1"» u«jju m uvijj pioauK- ga samoupravljanja. .»oipina za ™E SKUFCA. Sodelovali bodo tru v Bohinju seminar, ki se ga tivnosti v gospodarskih organiza- šolstvo je iskala nove smernice za c am Prešernovega gledališča in k mnazijski pevski zbor pod vod-lV0m Ja«ka Priboršica. Vabljeni! v treh dneh 3000 °biskovavcev JESENICE _ Za zaključek le-;'ega prvega polletja je pri- tošn 5^.il0 Čutar j evo gie'dahšče na Je ftt r^r. za učence jeseniških in "Koliskih osnovnih šol mladinsko Pravl učno ka«, ki redil igro »Čarobna piščal-o je po Francu Rošu pri-1 oder Bojan Čebul j. V je udeležilo nad 30 mladinskih aktivistov iz kranjske občine. Osnovni temi seminarja sta bili: aktualna problematika družbenega razvoja komune ter mladina v komuni in njene naloge. Po začetnih predavanjih podpredsednika občinske skupščine Kranj Edvarda Vončine in člana CK ZMS Igorja Janharja se je razvila živahna diskusija, ki se je nadaljevala z delom po skupinah in končno v plenarni sestanek vseh prisotnih. Posebno zanimiva je bila diskusi cijah, o gradnji samskih stano- poživitev mladinskih organizacij vanj in prostorov za zabavo mla- po šolah, ki so v zadnjem času v dine in podobnih temah. nekaterih šolah precej izgubile na Najplodnejše je bilo delo po P°mcnu. Ideološko politična sku- skupinah. Seminaristi so se raz- pma ie govorila o izobraževanju delili po interesnih sferah v sku- m'adine, marksističnih krožlkih, Pine za gospodarstvo, šolstvo, seminarjih za aktiviste in o so- ideološko-politično in društveno dobnih problemih mladine. Dru- delo. Skupine so imele nalogo štvena skupina je razpravljala pripraviti program dela ZMS ob- predvsem o programu dela za te- Čine Kranj za letošnje leto. Mla- koče leto. Govorili so o perspek- dinci so probleme obravnavali tivah oblečeno v narodne noše — stregli pa bodo v glinastih posodah. Seminar za mladinske aktiviste okoliških naselij: Bohinjska Bela, Rrbno, Selo in Koritno, Zasip. Upravno in teritorialno območje je dokončno določeno. Na zborih volivcev pa so sprožili vprašanje števila zastopnikov iz TR2IC, 22. januarja — V pone deljek se je tu začel seminar za Posameznih krajev, člane občinskega komiteja ZMS, člane komisij občinskega komite Pri obravnavanju statuta oziroma osnutka so razčistili različna ja in za predsednike in sekretarje sporna vprašanja, o nekaterih pro- aktivov ZMS. Seminar se bo za- blemih pa so mišljenja deljena, ključil jutri. V ponedeljek so ude- To velja zlasti za vire sredstev, leženci poslušali predavanje »Ju- ki bodo služila za materialno po- goslavija v svetu«, v torek preda- slovanje skupnosti, posebno za vanje o naši novi ustavi, danes pa turistično takso in še za nekate- je na programu predavanje o na- re druge. Vprašanje odnosov med Son S1 ic °«lcdalo »Čarobno pi-scalko« 500 učencev, v ponedeljek 1000 m v torek 500. — U. so probleme obravnavali tivah mladinskega turizma v zelo široko in se skušali čimbolj kranjski občini, povezavi special- ši delovni organizaciji. Jutri — krajevno skupnostjo in delovnimi ja o kadrovanju, štipendiranju, Poglobiti v bistvo posameznih po- nih mladinskih organizacij, delu zadnji dan seminarja — se bodo organizacijami bodo morali še raz- uveljavljanju mladih v organih dročij dela. Gospodarska skupina mladinskih klubov, kulturnih, za- udeleženci seznanili z zgodovino čistiti, pravtako pristojnosti sve- samoupravljanja v gospodarskih Je razpravljala predvsem o pro- bavnih in športnih prireditvah za Zveze mladine, z njenim statutom tov KS, letni načrt dela in podob- organizacijah' in šolah, o nalogah duktivnosti dela vlogi mladine v mladino, posebno pa še o usta- in programom ter podobnim. Zad- no. Ta vprašanja bodo obravna- gospodarskih organizacijah in nje- novitvi mladinskega kluba v njo temo bodo verjetno ponovili vali na javnih tribunah, ki bodo Naš razgovor Divjad ni v stiski Lanskoletna zima je bila za divjad izredno huda, predvsem zarad! visokega in napol zmrznjenega snega. Veliko divjačine je Poginilo tudi zaradi zmrznjene hrane, ki je ostala na njivah zaradi zgodaj zapadlega snega. Ker smo sredi zime in ker smo hoteli nekaj podrobnejših podat-Kov o lovu in divjačini v letošnji zimi, smo zaprosili tajnika lovske Uru/.inc Storžič-Kranj Zlatka Pflauma za nekaj odgovorov. • Kako vpliva letošnja zima na divjad? — Zima ni huda in sedaj ne kaže, da bi je divjad ne prenesla. • Ali je vaša družina že jeseni mislila na krmo? . — Vsekakor. Kakor prejšnja leta smo tudi za letošnjo zimo Pripravili dovolj hrane za krmilnice, ki so postavljene na različnih «r»Jih. Letos v višjih predelih skoraj ni snega in se zaradi tega vi-\*h diviad *adržuJe v višinah — pri nas pod Tolstim vrhom. Div-laupernad, predvsem Jerebice in'fazane pa krmimo že dalj časa. • Kako pomagate divjačini v visokem snegu? ~~ Najbolj jim pomagamo, da pregazimo sneg do krmilnic. • Koliko meri vaše lovišče? "~ Približno štiri tisoč hektarov. • Kakšne vrste divjadi imate v lovišču? d "T v našem lovišču le prav vsa divjad od fazanov, jelenov, pa m 5l 'prašičev- Trofeje nekaterih naših lovcev so na raznih doni* itujlh raz8tavah dosegle lepa priznanja in odlikovanja. Član 'ase družine, ki je lovec šele peto leto, Vinko VVeithaurez Je ustrelil J*?, 0oričami in Trstenlkom merjasca, ki je tehtal blizu 180 kg in Je *? e a^žna divjad povzroča največjo škodo na poljih in v goz- m u7 To so V8ekakor divji prašiči. Vendar je škoda sorazmerno ln\DlVJl P1"3^1 naredijo največ škode na koruzi. • Koliko lovcev šteje"vaša družina? ~~" 31 nas je. • Ste imeli opravka z divjimis lovci? ed "~ v zadnjih dveh letih smo ujeli dva divja lovca. Žal je bil Amev njimi tudl člaw naše lovskc družine. • Kaj pomeni lovcu več, meso ustreljene divjadi ali trofeja? Doi 7** Za lovce je. šport In rekreacijsko razvedrilo, zato vsakemu trn?- lrofisia več, kakor ustreljena divjad. Lovci obdržimo le nih problemih v organih delavske- Kranju. kluba M. Jeza dvakrat. — P. še ta mesec. — J. B. Osnovna šola »Lucijan Seljak« je na pobočjih šmarjetne gore pripravila smučarski tečaj za svoje učence. Ti so razdeljeni v Šest fcUiimm in nnrl vrvrtsti/nm tinmVj.-i..,/ vcalr Hiit» nriAnn .t»HIU omnAitrcIra i/o£^iru» Tutih toAaloi/ U.uu/ada nn <;