f" Največji tlovenaki dnevnik v Zdraimtah državah V«Jja za Tie leto « • • $6 00 Zat pol leta.....$3 00 Za New York celo leto . $7.00 Zrn. inozemstvo celo leto $7.00 j list: slovenskih ^delavcev t Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. IV largest Slovenian Daiy Li the United Mates. Imrtri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 15. — STEV. 15. NEW YORK, WEDENESDAY, JANUARY 19, 1927. — SREDA, 19. JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. NADŠKOF NAČELUJE MEHIŠKI VSTAJI Sto ljudi Je t>ilo u bi till v spopadu. — Calles je pozval čete, — Vlada smatra položaj v Jalisco resnim. — Dyignjen je bil verski prapor. — Ka-toliki se bodo baje pridružili. — Vstaši v Tepa-titlanu niso imeli uspeha. MEXICO CITY, Mehika, 18. januarja. — Drugi Padre Hidalgo je vstal v Mehiki, soglasno s poročili, katera je izdal vojni urad. V teh poročilih se glasi, da je prevzel nadškof Francisco Orozco y Jimenez iz Guadalajare osebno vodstvo vstaje v državi Jalisco proti vladi Callesa. Padre Hiladigo je bil duhovnik, ki je pričel gibanje za neodvisnost Mehike od Španske leta 1810. Poroča se, da je zbral nadškof Orozco krog sebe 300 ali 400 lojalnih pristašev pod banderom: Viva Cristo Rey! — Naj živi Krist kralj! V poznejšem je pečal posebno s Kitajsko, so-poročilu se glasi, da je prišel nadškof v Atattoniclo j yictsko Rusij° in Združenimi dr s približno dva tisoč pristaši. Vlada je odposlala proti njemu zvezne čete ter pričakuje, da bo kmalu čula o njegovem porazu in zajetju ali o njegovi smrti. Najnovejši mirovni načrt Japonske. Japonski zunanji minister Sidehara je povedal poslanski zbornici, da ne bo nobenega spopada niti s Kitajsko, niti z Rusijo. — Zavzema se za nadaljno skrčenje oboroževanja. WASHINGTON, D. C., 18. jan. Zunanje odnošaje Japonske bo obvladal temeljni princip "razširjenja poštenepa prijateljstva na vse narode", — je zagotovil baron Še-dehara, japonski zunanji minister, japonski poslanski zbomiei, ki se je sestala v Tokio. Zunanji minister je iinel govor, v katerem se za vami. Besedilo nagovora je objavilo včeraj zvečer japonsko poslaništvo. Baron Šideliara, ki je bil preje Nadškof iz Guadalajare je odličen gospod, kate~i'ia»>onski 1>oslanik ^ashin-tonu i-iii i i i*i iter pozneje eden japonskih dele- rega bi se lahko smatralo za evropskega diploma-j „atov na razoroževalni konferen-ta, če bi ne nosil svoje duhovniške obleke. Visoke ui. je trdil, da bo japonska politi- rasti je, ima velike oči in sive lase, star je petdeset ka napram Kitajski ona ncnmc- šavanja v domače zadeve, rešpek-tiranja kitajske suverenosti ter teritorijalne integritete, a zavarovanja legitimnih in bistvenih japonskih pravic. Poskus, da se vsili Kitajski mir potom zunanjega pritiska, bi storil več slabega kot dobrega. — je trdil ter dostavil, da morajo Kitajci sami napraviti svoje sklepe tel* Izdelati rešitev. O odnosa jih med Japonsko in sovjetsko Kusijo je rekel Šidehara, da so zadovoljivi ter dostavil, da nima Japonska nobenih agresivnih namenov v Mandžuriji in da ne bo prišlo do nobenega spopada s sovjeti. Obžaloval je diskriminatorično postopanje, involvirano v ameriško priseljeniško postavo iz leta 1924, a dostavil je, da je v Združenih državah zelo naraslo simpatično razumevanje Japnoske in da prosvitljeno javno mnenje v Ameriki strogo obsoja divja poročila, ki so nekoč krožila in ki so diskreditirala miroljubne namene Japonske. Zavedajoči se važne misijo varuha miru v Pacifiku, bosta stali Združene države in Japonska druga ob drugi v prijateljskem soglasju, da se izvede to odgovornost. let ter predstavlja najbolj magnetično osebnost. Govori tudi angleški. Tega jezika se je naučil tekom dveh let izgona v Združenih državah. Ce so poročila o njegovi vstaji resnična, je to prva pristno katoliška vstaja. Nadškof je pričel vstajo s tem, da je govoril pred stotinami vernih pristašev pri železniškem taborišču v Quemada, ob južni pacificni železnici. Pozval je ljudske množice, naj mu slede v boju, dokler ne bo sedanja vlada strmoglavi j ena. S tem formalnim pričetkom verske vojne je bila potegnjena Mehika v morje krvi. Devetdeset odstotkov prebivalstva tvorijo katoliki. Nadškof Orozco je baje posvaril svoje pristaše, da bo pot dolga in trnjeva in da bo preteklo dosti krvi, predno bo mogoče doseči konečno zmago, ker kontrolira vlada vse razrede in vse finančne vire, dočim imajo katoliki le svojo močno vero v Boga in pravico. Prisiljeni bodo izpostaviti se veliki m rizikom, a vera bo končno zmagala. Sile, ki sedaj slede nadškofu so sestavljene iz Mehikancev srednjih razredov, Indijancev ter farmskih delavcev. Prebivalci države Jalisco so znani kot izvrstni jahači in v preteklih revolucijah so stvorili števil ne eskadrone konjeništva. Domneva se, da ne bodo skušali boriti se kot pešci, temveč kot konjeniki. Dejstvo, da se nadškof Orozco ne pokori poveljem epiakopata, naj se katoliki vzdrže vsakega oboroženega gibanja proti sedanji vladi, kaže, da postaja položaj v Mehiki resen. Iz dejstva, da je eden največjih voditeljev katoliške cerkve javno nastopil kot revolucijonar, je razvidno, da so katoliki popolr noma predramljeni ter pripravljeni boriti se proti sedanjim oblastim. Akcija nadškofa Orozca ni bila pričakovana, ker je episkopat ravnokar izdal ugotovilo, da ni vpri-zoril noben cerkveni voditelj nobene sovražne akcije. Episkopat je dal vsem katolikom navodila, naj ostanejo mirni. Voditelj novega gibanja je potomec španske plemiške družine. Resnost položaja je razvidna iz tega, da je vlada odredila,^naj se takoj odpošlje vec tisoč pušk in municijo agrarcem v državi Jalisco. Poročila iz Guadalajara pravijo, da je bilo oboroženih pet tisoč agrarcev Poročila iz države Jalisco pravijo, da so trajali boji pri Tapatitlanu več ur in da je bilo ubitih več kot sto vstašev. Mrzli val. CHICAGO. IHV 18. januarja. — Dva mrzla vala sta i? severozapa-da na poti proti srednjemu zaps- du ter je vsled tega pričakovati dosti snega ter velik mraz. Lastnikom avtomobilov se je svetovalo, naj puste svoje kare par dni doma. Država Costa Rica hoče posredovati. Republika Costa Rica je vnovič stavila ponudbo, da posreduje. — Administracija v Washing-tonu je baje zadovoljna s tem. — Moskva je de-mentirala vse obdolžit-ve državnega tajnika Kellogga. Afera romunskega princa Karola. Romunski princ Karol upa, da bo videl svojo ženo v Italiji. — Pariz domneva, da se bliža sprava. SESTANEK NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA Nemški državni zbor se je sestal, in novo zasedanje je našlo ministrsko krizo prav tako kot je bila pri odgodenju. — Izjalovila so se vsa grupiranja strank. — Marx ima baje le malo prilik. BERLIN, Nemčija, 18. januarja. — Ko se je danes sestal nemški državni zbor po božičnih počit in navidez aspešno, dl Ttrte&vi nicah' en mesec, so našli poslanci nalo- pravo med prejšnjim romunskim' stvor jen ja kabineta prav tako malo dovršeno prestolonaslednikom Karolom in kot je bila takrat, ko je bil na dan odgodenja str- MOSKVA. Rusija,) 18. jan. - žono > sr- moglavljen kabinet. , . .. , L . ssko princesinjo. Prineesinia Ilele-' Aadomestujoei komisar za mo- PARIZ, Francija. 18. jan. zemske zadeve, Maksim Litvinov, je včeraj objavil popolni oficijel ni dementi trditev atieriškega državnega tajnika K< delovanja sovjetov ] nim državam v Trditve je označil kc|t fantastične in smešne. V sarkastični izjavi se ;*li»»i: težko je pojasniti na-j llojrga ^lede roti Zdrnže-latiijski Ameriki. — Prav ina ho kmalu obiskala svojo mater, prejšnjo «rrško kraljico Sofijo, sestro prejšnjejra kajzerja, ki ima vilo v Florenei. S svojim sinom, princem Mihaelom, bo obiskala Helena tudi Rappallo. kjer se upa sestal Karol ž njo in svojim sinom. Tekom preteklih par dni je namignil princ svojim prijateljem, Očividno so se izjalovile vse možne kombinaci-cije strank, ki predstavljajo večino ali manjšino vlade. Ustvariti ni bilo mogoče nobene kombinacije, ki bi se lahko izpostavila ostri preiskušnji zaupnice v parlamentu. Prejšnji kancelar Marx se je posvetoval s Schol zom, voditeljem Ljudske stranke, ter izvedel, da se bo sestal danes svet stranke, ki bo razmišljal o njegovem predlogu. Schloz pa je rekel, da je stranka proti veliki koaliciji, ki bi vključevala nacijo-naliste in socijaliste. Prejšnji kancelar Mueller, voditelj socijalistov, je pripravljen stvoriti vlado s srednjimi stranka-, . , . , nik Karol in njegova žena. prin- mi, a bo nasprotoval vsakemu kabinetu, ki bi ne Ameriške delavske federacije pro-, ..TT1 . i i - - , . , , • • . ti prineipijem sovjetskem režima1ecsmja IIelena' sta oba zaP|,stlla, dal njegovi stranki nekaj sedežev. Nacijonahsti d™ tcr potufta po raz:i zavzemajo isto stališče. Hcmh delih Evropje. dasiravno ni D 1 1 • 11 11-11 Predno pa bi mogla katerakoli vlada upati na j da je pripravljen uveljaviti spra-pad ameriškega brodovja na Ni- s svojo žcno v llpanjllf da sc caraguo s pomočjo kritike, k« jc.opct sprijazni z romunskim dvo-vsebovona v sklepih Tretje inter-- nacijonale proti imperijalizmu koti ltkTyirr -.o • , . , . . '' , . PARIZ. Francija, 18. jan. — bi bil poskus pojasniti slabo leti-' .... , . , , , ... . , Prejšnji romunski prestolonasled- lio v sovjetski zvezi potom trditev v Rusiji. — Zunanji komisar Čičerin je opazLti nobcnega znaka> da bi se storil popolnoma prav, ko je po- ^ obeh križala, zdravil obnovljen je normalnih od-, T» • . - .-i » . , . , . » Princ Ivarol je zapustil včeraj nosajev med sovjetsko zvezo in , , . , . , . i - - , popoldne svoje bivališče ob Kivi Mehiko. \ Iada soviet, unije si bo . . . . . ,. . . jen m par ur pozneje je zasedla se nadalje prizadevala, da obnovi ,r , ' .. , , . . . , . . , , » • Helena Onjcnt ekspresni vlak v normalne od nosa je z vsako drza- _ , . ... Bukarešti. Prijatelji princa izjav- vo v Ameriki. ' . . . . . Ijajo. da potuje nazaj v svojo vi- o — Sovjetska unija je imela vedno ter ima še danes na programu, da ustanovi normalne odnošaje med Združenimi državami ter liu-sijo ter more le dati izraza svojemu obžalovanju, da .so bili fantastični napadi Kcllo^a poslediea motivov, ki nimajo ničesar skupnega z obnovljenje normalnih od-liošajev med obema deželama. WASHINGTON. D. C.. 18. jan. Posredovalna ponudba Costa Rice v sporu med nasprotujočimi popustljivost socijalistov, bo treba žrtvovati brambnega ministra, dr. Gesslerja. Med nacijo- nalisti je opaziti manj želje, da bi bili zastopani v kabinetu, kot pa pred enim mesecem, a radi zahtev volilcev samih, kojih nekateri so vplivni veleposest- n iki in industrijalci, je treba vprizoriti poskus, da se dobi kako mesto v kabinetu, da se izogne na ta prestolonaslednika v, v i , način ostri kritiki ter celo možnemu razkolu v stranki. Socijalisti pa so obljubili svojim volilcem, da ne bodo podpirali nobene vlade, ki bi nasprotovala njih socijalnemu programu osemurnega ds.a, povišanja podpore za nezaposienje in drugih dr- lo v Xeuilly. Prejšnjega ni spremljala madama Lupescu, ki je stanovala ž njim v Xeuilly in pričele so že krožiti govorice, da se bo sestal s svojo ženo v Florenei. BKARESTA. Romunska. 18. januarja. — Od potovanje prineesi- njc Helene in njenega sina Mihae- žavljanskih reform. la je zopet napolnilo mesto z govoricami {dede bližajoče se izpre- resnienih lnoti- Ker so se stranke prejšnje majhne koalicije raz-cepile glede vprašanja zveze z desnim krilom, se domneva, da ima dr. Marx le malo prilike, da reši kabinetni problem, posebno, ker vztraja vsaka stranka odločno na svojem stališču glede politike ter odklanja vsak kompromis. vaten državljan. Governer Wood kot diktator. Cesarica Šarlota na smrtni postelji. BRUSELJ, Uelgija, 18. jan. — Prejšnja mehiška cesarica Šarlota. ki je dosegla, duševno orara-čena, starost 86 let, umira v svojem gradu v bližini Laeken. Pred par dnevi je zbolela na influenei. kateri se je pridružila pljučnica.. Zdravniki so po konsultaciji izjavili, da lahko nastopi smrt vsaki trenutek. Izza dne 10. junija 18G7 v Queretaro, ko je izvršil oddelek mehiških revolueijonarjev smrtno obsodbo revolucijskega sodišča, je ostal omraeen duh nesrečne žene. Cesar Maksimilijan, brat Franca Jožefa, je bil izvanredno lep mož ter je sel v smrt z naslednjimi besedami: — Moja uboga Šarlota! Bila je hčerka belgijskega kralja Leopolda I. V satrosti 17 let se je poročila z Maksimilijanom. S1 meiube v statusu prejšnjega pre- strankami v Nicaragui, ki je bila stoionasleduika Karola. zopet obnovljena, potem ko io ic , r , .. . .. . . . ' Razlaga gled odklonil JJiaz, je bila o . . , ... vrjetno, da bo prišlo do sprave Državni department je danes med možem in ženo in da se bo vr. demontiral, da predstavljajo se- niI Karol na Ronwnsko kot pri. danja prizadevanja za u voljami j c-nje kompromisa kako izpreineni-bo v politiki administracije. Državni department je podal temu primerno izjavo, v kateri se glasi, da je izvajala administracija že več kot eno leto svoj upliv. da se "WASHINGTON. I). C'.. 18. jan. uravna diference. Kcsolueija kongresnika La (Juar- Državni tainik se je včeraj o- 1Z "V,ew zahteva od jotočne kontrolne oblasti, senator-slasil pri senatorju Boraliu ter se 7VCZm^r;i zakladniškega tajnika ja Quezon ter člana poslanske domneva, da je dal senatorju za- Penila glede neke "speak-easy",zbornice, Fojas. s čemur jc izva- gotovila, da išče administracija v Xew Yorkn- katero voclijo ba^,jal samo kontrolo nad gospodar- Odklonjena resolucija. MANILA. Filipinsko otočje, 18. januarja. — Generalni governer Wood, ki se je predkratkim proglasil ekonomskim diktatorjem s tem. da je odstavil domača člana so bili imenovani od obeh zakoun-dajacev in ki so poslovali najprej kot večina kontrolne oblasti. Cerkev gorela v Paterscn, N. J. BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD& m. uravnavo težav v Nicaragui. ki bi vladm uradlllkl* vzdržala mir v centralni Ameriki na od -iu»tičnega ter se pri tem tudi ozirala na u- ce> brez navedbe razlo-ov.' stavne metode dežele. Senator Borah vstraja še vedno pri tem, da nastopi državni tajnik Kellogg na javni seji pred komitejem za zunanje zadeve ter odgovori na vprašanja članov komiteja glede njegove politike. Senator je določil za sredo sejo komiteja, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju objavljenja "korigirane" izjave državnega tajnika glede boljševiških zarot v eentral-ni Ameriki. Glede Mehike molči državni department. Komentiralo se ni niti dejstva, da je pričela neka mehi-ša družba z vrtanjem na zemljiščih, na katera imajo Sinclairjevi petrolejski interesi pravi naslov. V slučaj« Sinclairjevi h petro-lejskih zemljišč so dovolila mehiška sodišča neke vrste začasno u-stavno povelje proti mehiški kom- je bila odklonje- (ski m živi jen jen komiteja zborni- vil sedaj tri č m otokov, je odsta edaj tri člane direkcijskega sveta filipinske narodne banke, ki PATKKSON, N. -J.. K jan. A' Broadway baptistovski cerkvi, v odličnem delu Patersona, je izbruhnil požar, ki je pravil na lice mesta številne oddelke požanu* brambe. Domneva se. da je ccrkcv popolnoma uničena. Sue zna. m To je sesnam, ki pokaže« koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirak. Podatki to veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestiL Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, potebno la, ako bosta vpoftevaH fvoju ko. riat in našo zanesljivo ter točno poatraibo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 600 .. 1,000 .. 2,500 .. 5.000 .. 10,000 .. $ 0.46 $ 18.60 $4645 $ 92.00 H83.00 Lir« Lir ...... 100 ...... $ 5.05 Lir ...... 200 ...... $ 9.80 Lir ...... 300 ...... $14.40 Lir ...... 500 ............$23.50 Lir...... 1000 ...... $46.00 Za poMljatfa, ki pretegajo DesettlaoS Dinarjev ali pa Dvatlao9 Lir dovoljujemo poseben Posebni podatki. MfltoJUna ta ispbk 81» —wrtilha» Mw. Jer T JujfoslaTlJi im Italiji znala kakor Mf :n aH manj! znesek *» «cb> Ut; ad 935. naarej §m fsa«. p* S ceni« la večje orala pa gi* FRANK SAKSER STATE BANK .loumANDXOT Ne^ York. N, X. -"^.■.•..-v^jry-r:: ■ i ■ • '--'."S?*" * OLAS NARODA, 19. JAN. 1927 GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) AMERIKANEG ODLIKOVAN JSS? jgi i&Q£JB3X0 FUBWSmNQ COMPANX fX OarparmtUn) Wtmmk Balcser, preeident. Look B«n«dik, treasurer. Place of tnuiaea« of ih» corporation and addresses of above offiocrs: m Cortlandt Borougk of Mashaliagt, New York City, N. Y. "■QLiS N ABO DA" "Vmc* of the People" 1 trued K very Day Except Sundays and Holiday a. Mm etlo leto velja iiet ma Awrite 4m JConodo „ . _„$6.00 poi tet*--,------$SJX> Bfl totri leieI_______tlJSQ Za New York §a eel* UUi . $F?JOO Za pol leta_______$3.50 Za inosemstv* ta eel* 1st*_$7.00 Za pol leta-------$SM Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" uhaja vsaki dan ieveemU, nedelj in praomOtom. Pcp& brea podpisa in osebnosti se nt priob&gejo. Denar naj m fciacovoli. pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini-prwrimo, da at nam tudi prejSnjo bivališče "fF-mi, da hitreje __________najdemo naslovnika. ,_. "0 L A S NABOD A", 82 Cortlandt 8tTeet, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- ŽALOVANJE ZA JAPONSKIM CESARJEM Novice iz Slovenije Slavni ameriški pisatelj in diplomat Warrington Dawson je bil odlikovan s svetinjo Francoske Akademije Znanosti. On je prvi Amerikanec, ki je bil deležen tega odlikovanja. Svetinjo, ki jo vidite na sliki, mu je po lelil maršal Joffre. Ob VC /.Ll t mli v Pred novim letom, je umrl japonski cesar. Zadnja leta .so ga imeli zaprtega, ker ni bil med ljudi. Možu se je bil um omračil iu je bil drugih ozirili pomilovanja vredna reva. Iz Beograda poročajo, da je jugoslovanski kralj odredil, naj traja radi smrti japonskega cesarja dvorno žar lovanje na jugoslovanskem dvoru od 27. decembra do 5. januarja. Ko je umrl Paši«, ki je bil steber velike Srbije in u-stanovitelj Jugoslavije, ni bilo na jugoslovanskem dvoir proglašeno dvorno žalovanje. In ko je bil kralj Peter zatisnil svoje trudne oči, niso fcia japonskem dvoru prav posebno žalovali za njim. i TLv.i, VDOVA MEHIŠKEGA CESARJA Ker se dandanašnji dosti piše in govori o Mehiki, m; omenimo na tem mestu, da še živi žena nekdanjega mehiškega cesarja Maksimilijana, ki je bil brat avstrijske ga cesarja Franca Jožeta. Bivša mehiška cesarica Sarlota je stara šestinosem-deset let, in časopisje se je je te dni spomnilo, ker se ji bliža zadnja ura. Zbolela je za influence, in zdravniki dvomijo, da bi bolezen prestala. Oe bi ženica ozdravela, <"e bi se ji vrnil spomin in bi [ Uradne ure so bile po državnih uradih od osmih Zjutraj do šestih zvečer. Pometač je moral biti ob pol osmih na delu. sedmih zvečer je še pometal. Najnižji gospod uradnik je prišel deset minut po osmi v urad. Malo se je namrdnil na pometača in čakal, kdaj bo prišel gospod pisar. Gospod pisar .je prišel ob poldevetih. Najnižji uradnik ga je spoštljivo pozdravil. On je milostno odkimal. Zatem sta oba čakala do devetih, ko je vstopil gospod kanclist. Po spoštljivem pozdravu so vsi trije čakali gospoda kontrolorja, ki je ponavadi prišel ob poldesetih. Nato je bil mir do pol enajstih. Tedaj so se odprla vrata in vstopil je gospod svetnik. Po običajnem pozdravu so mirno sedeli ter čakali gospoda liadsvetnika. ki je prišel ob enajstih. Gospod nadsvetnik je gledal na uro in mirno sedel. Tri-četrt na dvanajst so se odprla vrata. Yst >pil je gospod minister. Vsi so planili kvišku ter mu voščili dobro jutro. Gospod minister je nekaj odmrmral, snel je ključ s kljuke ter se odpravil v tihi kotiček državnega poslopja. V posebni oddelek, seveda. Po preteku desetih minut se je vrnil. Obesil je ključ nazaj na kljuko, vzel klobuk ter se milostno poslovil rekoč; — Zbogom, gospoda I Vsi od prvega do zadnjega so se mu globoko priklonili ter začeli odhajati drug za drugim. Najprej gospod nadsvetnik, nato gospod svetnik in tako dalje do gospoda kanclista in do najnižnega. Zadnji je odšel najnižji go spod uradnik ob polpetili popoldne. Edinole pometač je še ob pol osmih čike pometal, pa ni bil plačan za overtime. Tragedija božične noči V okolici Križev in Tržiča so ljudje še vedno v neprestanom strahu za svoje imetje in straži-jo ponoči svoje domove pred zlobno roko poz i galea, ki jim grozi, da jim vsak trenotek uniči to ali ono {»oslopje. Posebno za sveti večer se je govorilo, da bo gorelo v mnogih vaseh. Ljudstvo je zato s strahom pričakovalo, kdaj in kje se bo pojavil rdeei petelin in zapel uničujočo ]>esem požara. Vendar je na sveti večer i>ožigalčeva ro ka" mirovala. Zato pa je prebivalstvo v Križali tem bolj presenetila tragedija, ki je stala žjvljenje *24-letnega čevljarskega ^močnika Franceta Terana iz Križev. Dogodek se je odigral sledeče: Čevljarski pomočnik Ludovik Ciradišar je ponoči stražil hišo svojega očeta in imel pri sebi flobert kal. 6. mm. da bi se z njim v slučaju potrebe branil. Po poti proti kart potom plačila po vlakosprem-nem osobju. Storilcem se spočet ka ni moglo priti na sled in in šele po daljšem izsledovanju. ki se je moralolistočasno voditi v Marije posrečilo ugotoviti, da so trije spremljevalci vlakov iz Maribora in dva iz Ljubljane ponarejali 'belice' ob priliki plačila od strani potnikov. Podpiral jih je baje ne ki zvaničnik v direkciji. Držav ne železnice so oškodovane za pri bližno 20.000 dinarjev. Vsi ude ležiki pri tej rani. Jaz rad poslušam stare Ijuui. jmajo neke posebne sorte filozofijo. ki je jako zanimiva. Star možak je naprimer takole modroval: .Jaz nimam nič proti prohibiciji. Posebno zastrantega ne. ker je prohibicija odpravila salone. Tudi če bi saloni še ostali, bi ubogi moški ne bili dosti na boljšem. Za noben denar bi se ne mogel zriniti do bare. ker bi stalo Gradišar jevi hiši je prišel v kri- , tl rr, , dan p obliki za nezadostne, tičnem trenotku Franee Teran, kit" *' - . . Ki znano, ee dovoljujejo navoja pa (Jradisar vsled temne noei * J ni spoznal. Vrh tega se :.ju Teran na poziv ni hotel oglasiti, temveč je krenil iz poti proti Gradišarje-vernu hlevu. Ker pa je Teran le molčal, je bil Gradišar mnenja, da hoče očividno neznanec zažgat i j hlev. nakar je v razdalji 12 kora-j kov ustrelil na Terana, ki se jej ^giudil takoj na tla. zakričal je in j. v par minutah umrl. Iiii je zadet naravnost v srce. Gradišar je že takoj po glasu »otein spoznal, da je ustrelil svojega soseda, s katerim sta bila •kupno zaposlena kot čevljarska pomočnika. Ustreljeni Teran je imel namreč to slabo navado, da. ob bari toliko žensk kot jih je aferi so bili areti- ^^ ]yo barber_shopih. ln r.e bo tako naprej, tudi tobaka ne bo mogoče moškemu kupiti. Ze sedaj Zavezniki zavrnili ' je po tobakiirnah tak naval žensk. nemške predloge. moški le s težavo pride na vr-PARIZ. Francija. 18. jan. — V diplomatičnih krogih se glasi. da smatra medzavezniška vojaška ... . ... - .. Al lad zaljubljenec ne izgubi kontrolna komisija predolge gene- . , , ... ' i tako zlepa vere. upanja ni Ijn- rala von Pawelsa za uravnavo j be/ni. Mlad fant je hodil za bogatim dekletom. Ona ga ni in ni hotela nslišati. on pa ni izgubil peguma. Prijatelji so ga že začeli dražiti. — Xo. kuko kaj napreduješ? — so ga vprašali. — O. izvrstno. — je odvrnil ves vesel. — Ali te je usli.šala — Tega ne bom trdil, pač mi je rekla včeraj zvečer pri slovesu : Danes i i zadnjič rečem, da n«-. spora glede demontiranja nemških utrdb na iztočni meji. v njih se- dila. dana nemškim zastopnikom, nadaljevanje pogajanj, ne da bi se nreje vrnili v Berlin. Minimalne mezdne postave za ženske neustavne. WASHINGTON. I>. <\. 18. jan. Vrhovno zvezno sodišče je proglasilo za ničevo in neustavno postavo države Arkansas jjled«> reguliranja minimalnih plač za ženske. ZAHVALA. Podpisani se tvrdki Frank Snk-ser State Bank. iz srca zahvalju-rad ljudem ponoči nagajal in! jem, za dober nasvet in dobavo Dopisi* Berwick, Pa. j Pickens, W. Va. Priloženo vam pošiljam eelolet-j Tukaj potrebujejo dosti gozdar- no naročnino za Glas Naroda injjcv. pa ne svetujem nikomur sera !za Slovensko Ainerikanski Kole-!hoditi za delom, -laz delam že i j dar. petnajst let po gozdovih, pa lahko Z delom gre tukaj bolj poma-jrečem, da na* tem prostoru še ni-ji Bog dal zdravo pamet, bi se najbrž še enkrat grozno za-|iCm. Pravijo, da se bo kmalo bolj-'sem delal kot je tukaj. Plača je čudila, kako je bilo mogoče, da SO ji Mehikanci ustrelili j še pričelo. Imamo eno samo tovar-jdva dolarja in pol od klaftre. Dr- jno za izdelovanje železniških vo-.va morajo biti dolga 52 palcev x> 'zov. katera pripada American ter jih je tr^ba visoko in gosto Car & Foundry Co . j skladati. Drva so pregledana od Kadar dela s polno jxu'o. je za-;obeh strani, plačajo pa samo od poslenili krog (i tisoe ljudi. Mesto j ene strani. S tovarišem sva jih šteje krog 18 do 20 tisoč ljudi. ' napravila v enem mesecu 52 klaf-Novic tukaj ni veselih, ampak j ter. pa pride mož postave ter je te se je t-udi napram svojim sodelavcem izrazil, da bo Gradišarja. kc bo stražil pred po žiga le i. preizkusil. ali ima kaj korajže. Drzni mladenič je pa je to svojo šalo žalibog plačal z življenjem. Velike goljufije z železniškimi voznimi kartami. Že dalje časa so revizorji voznih kart na področju ljubljanske železniške direkcije opažali neke j nepravilnosti pri izdajanju voznih moje obitelji z Kanade, ker družina ni imela nikakih zaprek, za kar se imam edinole vam zahvaliti. Poznani tudi druge, ki imajo' istotako družine v Kanadi. ]>a ne morejo ničesar storiti. Vi pa ste jo dobili v 15 dneh. Ponovno se zahvaljujem tej tvrdki jaz. kot tudi moja družina in Vas bom ved-* no in vsem našim rojakom priporočal. Vam hvaležni Louis Lewis. Havmoud. Wash. Povprečni moški potrebuje eno-indvajset minut, da >»• obleče. Moderna ženska pa samo tri minute. Te je izračunal neki prodaj« I ee oblek. Pri tem jc pa treba nekaj pripomniti. namreč: ako moderni moški enoindvajset minut oblači, j j»- po enoindvajsetih minutah oble- NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH inoza. Njeno začudenje bi pa preseglo vse njeno domnevanje, ko bi ji povedali o zadnjih izpremembah v Mehiki: da je sam sveti oče papež proklel sedajne voditelje mehiške republike ter da sedaj zastopa v Mehiki patriallialično rusko državo boijševistka madama Kolontaj. URADNISTVO V JUGOSLAVIJI žalostnih pa dosti. Jaz naprimer imam ženo že slioro 3 leta v bolniški postelji. V drugi družini (Galletovi) je pa zopet druga nesreča. Ga. Galle si je ravno pred Božičem desno roko zlomila. S pozdravom Frank Brecelnik. Starokarjsko časopisje poroča: — — Po podatkih, ki jih je zbral proračunski oddelek finančnega ministrstva, je bilo stanje državnega uradni-stva dne 1. avgusta 1925. naslednje uradnikov I. katego rije 11,625; II. kategorije 32,132; III. kategorije 14,(>0(i; zvaničnikov je bilo 20,018; shižiteljev -duev»iča.r-ipreviden s svetimi zakramenti iz- dihnil svojo blago dušo. V Ameriko je prišel leta 1886 ter se naj- Lebanon, Pa. Tukaj je Umrl znani rojak Matija Kočevar. Po kratki boJezni je jev 14,484; orožnikov iu uslužbencev finančne kontrole 28,020; oficirjev .00: Frank Cejr-nar. I«rnac Marcek. John .Tesenko. Jc> Dolenc. John Demšar. Toni ženo vam pošiljam 50 centov za Miklaveie: John Čadež $3.00; Slovensko Amerikanski Koledar. John Benedičič lOe; Frank Kush-$1.50 pa za Dom slepih v Ljubi ja- lan $1.00. (On je že poprej daro-lii. Srečno novo leto! val$2.50 za poplavljence in $2.50 Mike Tratnik, Climax, Colo., je za slepce), daroval tri dolarje za poplavljen- Prisrčna hvala vsem darovalce v Vipavski dolini, en dolar pa Cem, ker ste se zavzeli za težko za slepski dom v Ljubljani. ' prizadete v stari domovini. S po- Leo Škoda, Clairton, Pa., je da- zjravom! Marv Oegnar in Fran-rcval en dolar za slei>ee. en dolar CCK Kushlan. nabiralki. z tegra lahko vsakdo izprevidi. ^ za poplavljence. | Opomba uredništva Denar smo kako se more izhajati. Kdor lahko! ^^ry Cegnar in Frances Kush- sprfjeH ter -a bomo izročili na drujrje zasluži po dva dolarja na M™ uam Poročata iz Homcdale • >ristojllo dan. naj ne hodi sehm. Pozdrav! iT^allo: j pri 33. pošilja t vi za Dom sle- Jernej ,P>rezič. Spodaj 1KHlpLsani sva obiskali ^ ^ na]Q -e yrilli)a ucijllba po-rojake ter nabrali za poplavljen- ^^ ^^ Cas!ier|naa je daro, ce prav lepo svoto z ozirom dya aolarja Mike Čassemian malo |>ešČieo farmerjev. ki se na- ^ dolar Skupna NVOta je pra. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ^T.AS NARODA' \ NAJ VEČ J1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK jhajajo v tej naselbini. Tukaj nas ^lna n^AVAH j je sedem družin in en samec ter sf | !>rej nastanil na Cornwall. Bil je oče petih sinov in treh hčera. Zapušča tudi žalujočo vdovo Barbaro, ki se prisrčno zahvaljuje vsem. ki so ji stali na strani v urah brid-j kosti. Pozdrav! Poročevalec. North Milwaukee, Wis. Priloženo vam pošljem naroeni-j no za Glas Naroda.' obenem pa tu- j di naročam Sloven. Amerikanski] Koledar, ki je menda letos jako j zanimiv. Za poplavljence sem pa dala, ko so tukaj pobirali. Hvala vam za stenski koledar. Prosim, omenite tudi v Glasu Naroda, da bo dne 20. januarja minilo eno leto, odkar nas je zapustil moj ljubljeni soprog i» oče mojih otrok. Vsi se ga s hvaležnostjo spominjamo. S pozdravom Ana Prek. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila naših prijateljev in doslednje širjenje našega delokroga v vseh bančnih pošlih je( najboljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je' pridobil naš zavod tekom dolgih let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo poc* naj ugodne j širni, pogoji. DENARNE VLOGE n a "Special Interest " Account" obrestujemo po 4% na leto* mesečno obrestovanj e* State Baak m* -—- - f •'» Mew York, N. 7. Frank 82 Cortlandt Street, t\ O » v* NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSREDOVALNICA T AMERIKI. SLOVENSKO r AMEBlltAEKKi KOLEDAR za leto 1937, Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW TORKA slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. t NAROČITE GA TAKOJ «4Ua§ Haroda" ^ 82 Cortlandt St., New York Če se pa moderna ženska tri minute oblači, ni oblečena. In tudi ni oblečena, če se oblači dve ali tri ure. * Življenje je kratko. Kljub temu ]>a nekateri celr dneve ]»r<*s|)c in eela leta j>res;i-njajo. * Xa j>ritisk aiiiei iškUs suhačeV so začeli odgovorni krojri v Wasli-iugtonu mešati industrijalni alko-hoi s smrtonosnimi strupi- To je čudna metodu. Z zastrupljenim alkoholom i r. vajati prohibicijo je nekaj podobnega kot gasiti ogenj /. diuami-toni. * Prohibieija je bila stara v nedeljo sedem let. Uevišče je slabotno ter »e se sedaj po sedmih letih ne more s;j-mo postaviti na noge. Nežno teles-ee prohibieije so v prvih dneh in luesocih preveč zastrupili z žganjem. * Zvezno vrhovno sodišče je odločilo. da kongres lahko prisili vsakega človeM k pričevanju. O. Človeka je kaj lahko prisiliti k pričevanju. Samo knko priča, to je drujro vprašanje. * Kitajska je pre]>ovedaove-dai mehiškemu predsedniku Calle-su vojno. * S tem je dal Caliesu v roko mogočno orožje. Calles bo zanaprej lahko marsikaj ukrenil proti mehiškim katoličanom, česar bi sieer ne mogel ukreniti jbrez splošnih očitkov prist ranost i. Po dolgih letih je bilo v Mehiki zopet oživljeno bratstvo med križem ^n mečem. To bratstvo je bile v srednjem veku v najbujnejaem cvetju. • s.- .. ..... . GLAS XARODA, 19. JAX. 1921 matere » gospodinje MOJSTERSKO DELO ZNANEGA UMETNIKA Jecljajoči otroci. Navadno zai-ne otrok jecljati v« Irka, da mnogo govori in .seveda ca.su, ko se mu že misli živahno razvijajo in čuti potrebo, d« bi izgovoril. a nima še j>otrebj>e >rne spodobnosti in de dovolj-*»o podzavest ne slovniške sigurnc-mi. Pasfbno otroci, ki so temperamentni. živi, bi večkrat radi kaj hitro povedali, da ponavljajo zadnji »slog, ki so ga bas izgovorili, in sicer tako doljro, da jiiu pride na jezik to, kar žele še izgovoriti. Spretna mati lahko že tu pomaga otroku s tem, da ga pripravi do počasnejšega govorjenja. V to mt-liO nuj 111« poč ah i pove dotične besede, katere naj dete tudi poča.si ponovi. Vsekakor je dobro, da ne Milimo takega otroka, naj kaj pripoveduje, ker se mil la s tem pri- Kako se nevesta seznani z bodočo taščo. tudi mnogo jeclja. Pozneje se takih otrok rada }xila.>ti nevrasteni-ja. Zato ne smemo otroka opozarjati preveč na to, da jeclja; ne silimo ga. da ponavlja preeesto to. kar je .-slabo izgovoril. Dobro je, da drugi z njim |>očasi govorijo, posebno takrat, kadar ga kaj vprašajo. Od časa do ča.sa naj ponovi kake besede, mor-la govor iz pravljice. Mati naj mu jih pove (»rej .s posebno živalinim povdaikom. tako da bo že naglašanje samo vsililo detetu pravilno zaporedno izgovarja vo. Nikoli jia ne sine otrok čutiti, da ponavlja zato, tla bi .se odvadil jecljanja, ker .se pri tem se bolj zaveda .svoje napake, je v zidregi in še močneje jeclja. . - - - - IZ ZAPISKA ANGLEŠKEGA ZOBOZDRAVNIKA Gledališce-Glasba-Kino "Gotovo bi sv- vsakdo, kdor ne JANUABSKA PREDSTAVA DRAMAT.. DR. 'TVAN CANKAR" pozna razmer, zmotil in izgubil vsako stavo, ako bi stavil, koliko zob sem izdrl lansko leto", pričenja zoboždravnikovo pripovedovanje. "Izruval sem jih natančno 12.20(i. toda plačanih sem dobil za 12,207. To pa se je primerilo ta-J kole: Starejši možiček in njegov zelo mlada žena sta prišla k meni. lev° pum'ko- ')a Govorila je le ona in sieer je takoj Potem? V CLEVELANDU. Angieška in slovenska komedija ter bogat pevski program. Ce se hočete poročiti, pa pravi »pod. tak sluga". Oglejte si |ajt-l"Justice of Peace" — 'Two dollars nanta in njegovega purša pa nc-jplease', j)a jih nimate, kaj potem ?(izogibno kuharico, ki je za solda-ra še' se* ilo,*e m,atl fant poročiti z ti gledala v Ljubljani, pod Tivoli. teta ne dovoli,'Med presledki koncert'. Pridite torej vsi. ki ljubite'smeh povedala vzrok njiju prihoda. daJ u-!cJto si angleško komedijo, in zabavo v nedeljo 29. januarja je privedla moža semkaj, da naj ki vPrizo" dramatično društvo, v Slovenski Narodni Dom bodisi mu izpulim zob. Mora ga dati iz-1 tva!l ^ ankar" P°d režijo Ralph i popoldne ali zvečer m ne bo vam puliti, ker ima silne bolečine. "Le!danilo. P» boste nekaj novega,žal. pojdi notri dragee". je rekla soent no napram možu. "jaz bom pa tU i naučili. I II .18 B UNDERWOOD « UHDCRWOOD. N. V. Znani slikar Gordon Grant je dovršil sliko ameriške fregate "Constitution". ki je znana tudi pod imenom "Old Ironsides". Slika bo visela v Beli hiši. "Kakršen go- Marsikdo si ustvari neizpodbitno sodbo o drugem človeku že taka j po prvem vti.su, ko ga je iz-poznal. Zato stopi nevesta pred ženinovo mater «z nekakim posebnim, težkim občutkom .Pa saj tudi ne neupravičeno. V.saka mati je v skrbeli, komu bo izročila sina. Sko-ro sleherna občuti tudi neko ljubosumje do neveste. Zato j>a jo motri a posebno odprtim očesom. Nevesta naj se vede napram bodoči tašči spoštljivo; ne dela naj .se preveč domače a tudi ne tuje. lv*že naj zanimanje za življenje njeno, a iz svojega naj pove le to, kar jo tašča vpraša. Govori naj tudi o .svojtli stariših. toda ne bahavo; naj ne razkriva njihovih l.a-pak. a jih naj tudi ne povzdiguje v deveta nebesa, kar bi zadelo morda taščo kot očitek glede njenega značaja ali živi jonskega načina. Naj o prež nejša pa mora biti nevesta, kadar govori o svojem ženinu. Skoro vsaki materi se zdi odvratno, ako nevesta vpričo nje Karel Capek: objema zaročenca, ga poljubujo »n .se naslanja nanj ali izziva fnl njega poklone. Sploh pa je to neokusno in vsiljivo za vsakega, ki mora biti priča temu ; obenem je znak Beraštvo v Italiji. Ne bom vam pisal o Vezuvu, ne; j ' vzneseni gospod vodnik, ki pri luknji zapali za deset sekund .... - , , . ' ,. tO Modri jami. Posebno pa o mor-jneki pomanjkljive izobrazbe m plitve!. , . , , , .. ... . n. ... ^ , ju-vam ne bom pisal; spodoben slam zaljubljenosti. 1 asea vidi v taki . nevesti lahkomiselno in nedostojno dekle, ki ne bo moglo osrečiti sina v današnjem težkem življenju. Ne-j ve.sta naj se zato vede proti ženinu-resno; v pogovoru z njim in .s ■ a-šeo naj izraža .skrb za-zdravje bodočega moža. Povprašuje naj ma- i človek ne govori o krasotah svo- zen te krasne pri rode je tu glavna znamenitost izvirno napoljsko i ljudstvo. j Napoljsko ljudstvo ima starej-■ šo tradicijo, kot rimski forum. Že j t , . . .Goethe ie pisal o čredah koz. ki ter po njegovi mladosti po njego- , . . , , - - , -- i- zjutraj tekajo po ulicah, da bi lih vik nezgoJah in težavah v zivlje- ' . . „. . .. . - , na mestu mosrn nomolzti. Z jutra i liju. Skratka: nevesta naj ne sto-. , ... ,. . . ob ]>ol sedmih le pod mojim ok- ji pred t ase o kot ljubica njenega! „ , . . , , , - , , uoiii strašen krik; pomolim glavo sina. nego kot skrbna zena, Kot , . v , , v. skozi okno. a doli prezveka ereda mati svojemu mozu. i^e ce bo tasea . . i koz (imajo obraze, kot angleške videla, da bo mogla sinalia dati (,ndies) in neki fanti(~ jn, me(1 uu vsaj nekaj tega, česar mu ne ^ spodbujajoČim krikom molze, in bo mogla več dati sama, nekaj ma- ko me opazi. izpusti vime. stegne terinskega, jo bo hčerko .svojo. vzljubila O mas ten ju kuretine. kot roko in mi nekaj kliče. Zlezeš iz | hiše in takoj na paradni via Parthenope leži prek tlaka bara-\ba, z rokami pod glavo. črn. ko klobasa in si greje prekajeni po- Mastenje kurrtnine je važen del zgance z vodo ali mlekon gue*podiujwtva. Tudi meščanke i- { prostem se seveda ne bodo Na pek na sol neti. Misliš si. o-do v tre htednih -zAo lepi. Kokoši. petelini in piške se v asjiftih i-.ineh popravijo. Ce hočeš j« zgubi na solncu ves duh. zato ga .solnči. Oe perutnino pitaš s koruzo, kani po koruzi par žličk uljr, da bo koruza bolj spolzka in ti je pitanje zelo olajšano. IvurctiMa se izven tega od olja zelo zredi. č'ejmi v vozeče tra pitaš s štrukeljčki, pomakaj v,0<1 božjega jut mleko, ne v olje. Lahko pa olja,I»a(1 Parom masla ali nuisti v žličko. kljun v Ogromna stavba t j uiok-' sa UMDOWCOO * UNHIWtM, M. V. Na 42. ulici v New Yorku bodo začeli graditi stavbo, kakoršno nam predstavlja slika. Stavba Zaduji' doseg gobca, potegne roko izpod glave in reče: "Signore. uno soldo". Fant javno kropi tlak in pri tem ti kliče: "Signore. mi soldo!" — najbrž za to lokalno zanimivost. Ce bi se moglo zaslužiti s krikom, bi bil vsak Napoličan Astor. Prodajati novine s strašnim bojnim krikom, skakati z nji-vozeče tramvaje in vlake, ali ra sedeti na tlaku nogavic, štirimi tra-jes z I kov i za čevlje, tremi limonami in nizom koral, ter do večera brusiti jezik v ulični krik, to je pač pravi poklic za to ljudstvo. Hodiš peš nekje v Fozzuoli; neki vetturino si vbije v glavo, da se moraš voziti ž njegovo drožko; no, kar odnehaj. Pol ure se vozi ob tebi. pa kriči in kriči, najprej italijansko, ne razumeš; potem angleško, delaš se. kot da bi ne.razumel; potem francosko, nemško in koneč-no vzklika: 4*Da. da, harašo. ga-spada. otto lire. aclit. majher. mo-sje vera tudi. tu kompri, otto lire. serfejt. ejt. ejt!" Končno se udaš temu jezikovnemu fenomenu in nekaj korakov ]>red ciljem zlezeš| v njegovo ropotijo: on krikne zmagoslavni vzklik, njegov konjič se splaši. vetturino se. ooesi na vajeti in tuli. z nerazumljivim čude-dežem ]>revozi oster ovinek naravnost čez jarek, konj se nekoliko zbere, a po treh korakih se ?nova splaši. padaš v prepad in zopet navzgor, na desno in na levo dušo priporočiš bogu. in — eeeo! vetturino se zmagovalno o-zre, kot zmagovalec v olimpijskih igrah ; smo namreč na cilju. "Petnajst lir. gospod", reče mirno. Dobro, daš mu jih osem. "Tn napitnina", zahtev* kavatir. No. pridaš liro; morda je življenje toliko vredno. "In še napitnina za konja". Greš pogledat Solfataro (ne hodite , tja. ves fenomen izgleda približno tako. kot če pri nas ga- lamnato kito. da bi se kadilo. Potem te pelje za neko kočo. hvaležno pomisliš, da je tam stranišče. A tam je bos ded. ki grabi z inotiko po pesku in te poživlja, da si opa-riš roko; razen tega ti vsili v žep tri tople kamenčke — za spomin — in nastavi roko. Vzneseni gospod škriplje s "krasnimi čevlji iu te odvede. "Deset lir, gospod". Malo si preesenečen. "Pet lir je moja taksa", pojasnjuje gospod. "Štiri lire za bakljo. a ena za vino". Sediš v spodobnem hotelu pri večerji; spodaj je morje, zgoraj kadi Vezuv, no. lepo. je. In k vsemu temu — za zvene na ulici kitare in prijeten glas zapoje znano napoljsko pesem "To jsem se škrabla". Cez trenotek je pri tebi deček in nastavlja klobuk in v njem. na prtiču ima same peti irske bankovce. Malo se sramuješ, ko mu vržeš le vdovino liro. a ljubeznivi tenor spretno nagne klobuk. lira zgine v klobuk, na prtie-ku pa so spet sami bankovci. Nisem baš zapravljiv in dam le. kar moram: a prosim vas. ko se vrnem, naj mi nikar nikdo ne poda roke. dn bi vam morda ne stisnil napitnino vanjo. Za božjo voljo. mi recite: je še kaj na bit«-. in katerih v i t.On«- si!« pojemajo, bj nioraU J«ntati Xugu-Tone. n. rudcJelr.o zdravilo. ki daj.- nove m-»"i in novo energijo vltal-«ijn organom. |»>v*-ča miši- ivnt in živ»-!i.-m.u'i. Vfotrluvi ž«ls,-£e nobeno -.-bite ga po vseli lekarnah. 1'oskusite «a za -0 dni in nist>- zadov.ilji.i r. r r\l!tatom, \rnite ostalo in denar vam vrnjet:. Odklonite nadomestila, nobena ree n<-more naa ga je vžalostil ostri ton, katerega se je poslužila Elinor napram njemn. Tem prisrčnejše pa mu jc prišel Fred nasproti. Oba sta Čutila takoj medsebojno nagnenje ter sta hitro sklenila prijateljstvo. Skupaj »o odšli v hleve, da izberejo konj8 za Freda. Freoji-ti svojo senčno eksistenco. Zato jim nalivajo krvi v grobove ali v posebej ta namen izkopane jame. Demoni, duhovi in strahoti so v predstavah naroda brez telesa, so blede in brezkrvne prikazni, ki neprestano strežejo po življenju in krvi živih, za katero so nekateri sploh nenasitljivi. tako da nenaklonjene jim ljudi naravnost napadajo. se vsrkavajo vanje in jim pijejo kri. Nabolj znani demoni t» vrste so vampirji, katere si mislijo balkanska ljudstva kot neke vrste kri sesajoče netopirje. Seveda je netopir skrivnostna žival, njegovo življenje tiho in skrito, njegovo prhutanje neslišno, prhu-tavke na take. kot jih nosi tudi vrag. ki jih je pa brezdvomno obratno prevzel od njega in ne narobe. Nekaj podobnega so spoznali tudi stari Grki v svojih lamijah in einpužah. > , j Pa kakor pijejo priseiniki kri y tečih se slutnjah. ni samo pri drugih in starih kulturnih narodih, ampak do zadnjih stoletij bila važna zdravilna snov tedanjega zdravilnega zaklada. — Ker je lev srčan. je bila levja kri zdravilo zoper bojazljivost, ker lastaviea po tedanjem mnenju posebno dobro vidi. je bila njena kri imenitno lečilo zoper slabovidnost, kri divjih konj zoper vrtoglavost, kri bikov za moštvo in proti slabosti itd. Ker so bila morišča sama na sebi grozljivi kraji, na katerih strašijo duhovi usmrčenih zločincev. se shajajo čarovnice in zli duhovi, je umevno, da je bila tudi kri justificirancev posebno čudodelna. Uporabljali so jo za vsa-kojake čarobne pijače, za varovalne amulete in podobne stvari. Da jc bila kri tudi sestavina raznih čarodejnih lečil in pijač za iu proti ljubezni, jc samo po sebi umevno. Krvi nedolžnih otrok in devic so vedno pripisovali posebne moči. Kri čistih in cednostiyh. naj o-pere nečiste in pregrešne. Zato se tudi ne bomo čudili, da so zlasti v Srednjem veku pripisovali taki krvi izredno učinkovitost pri leee-nju gobavosti. To bo tembolj u-mevno, če izvemo, da je po prastari mišljenosti bolezen za greh in da tudi na gobavosti nikdo ne zboli, kdor se ni težko pregrešil. Gobavemu Faraonu so svečeniki obljubili, da okreva, če sc zjutraj in zvečer okoplje v krvi 150 nedolžnih otročičev. Po izvajanjih biblije je gobavost neozdravljiva. O Konstantinu Velikem pripovedujejo. da ga je Bog kaznoval radi preganjanja kristjanov z gobavostjo. Svečeniki mu oblublja-jo. da okreva, če se skoplje v vodnjaku, napolnjeenm z otroško krvjo, kar pa je mogočnik odločno odklonil. Vsled te velikodušnosti se ga je usmilil liog in mu poslal sanje. v katerih mu obljubi, da se nadloga odpravi, če se bolnik iz-preobrne in se da krstiti. Znano je, da se je kri uporabljala vsepovsod kot lek brez vsake znanstvene utemeljitve, zgolj samo na podlagi gotovih tedaj v veljavi stoječih predstav. Stoprav v preteklem stoletju so se začeli u- čenjaki kaj več znanstveno pečati s krvjo, z njenimi izprememba-mi v boleznih, z njenimi nalogami v telesnem ustroju, s pogoji, pod katerimi uspeva in se razkraja, iz česa sestoji, kako se razsede itd. Toda stoprav v zadnjih desetletjih sc je kri pričelo prav uporabljati kot lečilo, na primer krvno rdeči-lo, serumi, krvna beljakovina itd. V resnici smo pa stoprav na začetku poti; odprli smo doslej samo vrata in gledamo novo, brezmejno polje, ki v prihodnjih časih brez dvoma obrodi mnogo sadu in prinese poznim rodovom učin kovita krvna zdravila, katerih še danes ne poznamo, na katerih sili je pa z neomajano vero viselo človeštvo od pradavnih dni pa do danes v svojih večnih, nikoli mo- ftfetaitje paratko* - Shipping Hrnm* Naročnina za "(Has Xarwla" je: Za eno loto »O.OO: za jh>L lota $3.00; za štiri mesce $2.00; za četrt leta $1.00. NaroC-ii5.ua ki Kvroi»o je -5". za euo leto. CALIFORNIA Font ana, A. Iloebevar. San Francisco, Jae» b Lausin. COLORADO Denver, J. Schnttc. Pueblo, Peter John K FltANCK. V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in naxaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki ra vas,— vključno Majestic "največji parnlk na svetu". Olympic, HemtHc. Belgen- land, Lap'and, Pennland tpraj Pittsburgh). Arabic, ltd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnetn v Združene dr2»ve a ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ta)te pooblaSčeae' er«nte alt WHITE 8TAB LHOI BED STAB LINI t 6ROAOWAY_NEW YORK ' IŠČE SE ŠIVALKE izvcžbanc na *'Jap Swiss" ali "Bedford". Dobra jUaeu. Dolg^a sezija. Marion Hat 49 West 38th St.. New Vork Cfity. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v fistu "Glaa Naroda*'. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. <1D 7 5BTISE in OLAS NARODA Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor j« namenjen pot or ■ ti t atari kraj. Je potrebno, da je pera-Pen o potnih listih, prtljagi In dragih etrareh, Vsled naSe dolgoletne izfcnfinje Vam ml samoremo dati nsJbolJSa pojasnita in priporočamo, redno le prrorratae brzoptrnlke. Tudi cedrfaTlJsnl nmr/ejo potovati ▼ stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenj*, ali permit la Washington«, bodisi M eno leto ali 6 meneeer ln se mora delati pro-fajo vsaj en mesec pred od pot oranjem ln to naramoit ▼ Washlnf-ton, D. C. na generalega nsselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, al Je stopila ▼ reljavo SI. julija, 1921 m nikomur ▼eC ne po«je permit po pošti, ampak ga mora iti iskati rsak posllse osebno, bodisi r naJbllSnjl naselnl-Bkl urad ali pa ga dobi t New Toku pred od potovanjem, kakor kedo T proinji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na arojo lastno odfOTornoat Kako dobita svojce iz starega kraja« Kdor Celi dobiti sorodnik« aH ivojce la starega kraja, naj nan prej piSe za pojasnila. Ia Jugosla-▼lje bo pripofifentb ▼ tem letn 8T0 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki Cele dobiti sem narlfie ta otroke od 18. do 2L leta ln pa aa poljedelske delavce. Ameriški dSavljanl p« samorejo dobiti sem fene ln otroke do 18. lota brea da bi MU Šteti V kvoto, potrebno pa je delati prognjo ▼ Washington. Predno podvaaasete kaki korak, pUHta FRANK SAXSER RANI OT, NEW - 2&-nt>*j±a** .. ki*: i.-;« .'i*' . 5,». - ■£*ar ur*