7. štev. Pavia Uti Iranko v driavl SHS. V Uubllani, v torek 11. lanuarla 1921. Izhaja traae« nedelj in prsznikcv v a s It d & n ek 10* uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisali, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K t'50. Uradni razglasi, posl?uo ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. JI laSp ■ S tv ' r diisilo lug oslov. socflalno ■ demokratične stranke. Posamezna Itev. 1 krono. Leto V. Telefonska it. 313. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dora za celo icto K 240, za pol leta K 120, za četrt teto K 60, za meseč K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6;l,, Učiteljska tiskarna. Telegrami. PRESTOLNI GOVOR. LDU Zagreb, 10. jan. »Večer" poroča iz Beograda, da se iz vseh znakov sklepa, da bo konstituanta otvorjena s prestolnim govorom, ki ga lio imel regent 12. t- m. LJUBO DOMA, KDOR GA IMA! LDU Beograd, 10. jan. Pričakujmo, da se-bodo vršile seje pospiez-nih parlamentarnih klubov jutri, ako bo prišlo zadostno število poslancev. Na teh sejah bi se imela določiti stališče in taktika parlamentarnih klubov v prihodnjem zasedanju. DELO RODI DELO . . • Belgrad, 10. jan. Seie konstituan-te bodo trajale le nekoliko dni ter se bo izvolilo nekoliko odborov, zasedanje konstituante pa se bo od-godiio. dokler ne bodo izvoljeni odbori dovršili svojega dela. USTAVNI NAČRT. Belgrad, 10’ jan- Ministrski svet je sprejel ustavni načrt v končni redakciji. ki se bo 12. t. m. razdelil tiskan med poslance. LDU Belgrad, 10. jan. Odbor za ustavo bo mogel končati svoje delo šele v 15 ali 20 dneh, nakar bo prišel ustavni načrt v prvo čitanje v koristi tuanti- ^ OBSTRUKCIJA KOMUNISTOV. LDU Belgrad, 9. jan. V političnih krogih se trdi, da bodo klubi jutri začeli delati, ker čaka stranke mnogo posla. Čuje se, da nameravajo komunisti obstruirati delo v skupščini. Vlada je odločena, da stori potrebno, da se uduši vsak nered. Predsednik konstituante je sprejel danes nekaj komunističnih poslancev, s katerimi je razpravljal o bodočem delu konstituante. Komunisti se prve seje bržkone ne bodo .udeležili- PLEMENITI IN NESEBIČNI RADIKALCI. LD.U Belgrad, 9. januarja- V vprašanju finančnega ministrstva so radikalci po svojih listih izrazili željo, da bi io mesto prevzel g. Dra-škovič, njegov resort pa da bi prevzel Ljuba Davklovič, Demokrati se bodo c tem izjavili, ko pridejo vsi poslanci v Belgrad. — Draškovlč in Davidovič sta pa demokrata! LDU Zagreb, 10. jan. »Večer" poroča iz Belgrada, da sodijo politični krogi, da bo za finančnega ministra imenovan' vseučiliški profesor Kumanudi. ALI JE. ALI NE? o.f-DD Zagreb, 10- jan. Današnja »Rijec dementira na podlagi informacij n verodosstojnega Vira vest, da je Stojan Protič izstopil iz radikalne stranke. — Včeraj so javili, da ic izstopil. Poročanje o dogodkih v Belgra-du spoininja nekoliko na Ribničana in njegova dva sina, ki sta vedno vedela za vreme. Prvi ie rekel: Dež bo! Drugi pa: Lepo bo! RADlC NE GRE V BELGRAD. LDU Zagreb. 10. jan. Včeraj se je nadaljevalo posvetovanje Radičeve stranke, Ki se ga je udeležilo 47 zastopnikov. V vseh vprašanjih se ie doseglo popolno soglasje- Soglasno ie bilo sklenjeno, da se Radičeva j2rai,ka no udeleži seje konstituante I11-. ker je še vedno v veljavi i., c,-, ;,RPs,!ovn'k. Zastopniki stranke delan nekoliko resolucij, ki se bodo Poslale ysem parlamentarnim strankam v konstituanti Med drugim se v teh resol tolmači tudi drzavtiopraviio stališče Radičeve stranke. Zastopniki Radičeve stranke. ki so bili v Bclgradu. so poročali o svojih tamošnjih posvetovanjih ter so bila njihova poročila sprejeta na znanje. Pred zasedanjem konstituante. En dan nas loči od prve seje konstituante po praznikih, .toda položaj vlade in razmerje med strankami je še vedno nejasno. Nadaljuje se še vedno zakulisni boj za ministrske stole, katerih je še nek-'5 v rezervi za one, ki so dobre volje, nadaljuje se bol za prisego, ki je gola formalnost in nadaljuje se boj za premoč ene stranke nad drugo, Konca in kraja tej naravnost ostudni igri z državo pa ni videti nikjer. Najhujši je boj za ministrstvo financ- Ta važni ali recimo najvažnejši del državne uprave |e danes v popolni dezorganizacifi. Toda naših narodnih očetov to ne briga mnogo, ali bodo našli med seboj sposobnega človeka, ki bi prevrnjeni finančni voz izvlekel iz blata, ampak gre se jim v prvi vrsti za to, kateri stranki bo vodja najvažnejšega resorta pripadal. Stranka, to ie vse, to je začetek in konec! Pri vsem tem se pa državna kriza razvija lepo dalje. Ne tista kriza strank, o kateri se nam dnevno poroča Jz Belgrada resnica In neresnica, ampak državna kriza, katero Imamo v mislih, je silna gospodarska kriza, v katero lezemo od dne do dne globlje z vsemi št-rimi. Te krize naši gospodje ne vidijo! Opi ne vidijo, da troši državna uprava vsak teden nad 200 milijonov dinarjev, katere sl izposoja pri Narodni banki, in nočejo pa ne morejo videti, kaj to pomeni! Oni ne vidijo, kam nas mora pripeljati zastoj v prometu, oni ne vidijo, kam nas mora pripeljati pojemajoča in umirajoča industrija, katere propast bo spravila vse delavstvo v najob-čutuejši in najnesrečnejši položaj dolgotrajne brezposelnosti! Vse to je gospodom deveta briga — glavna stvar jim je, kdo bo sedel pri koritu: ali Pašič ali Protič ali Pribiče-vič in kakor se že vsi ti politični matadorji pišejo, ki imajo vse polno lepih besed za »državo", ne vidijo pač nič druzega pred seboj kakor sebe in — svojo stranko! Stranka je vse! Živijo stranka! Dr. Ivan Tavčar se poslavlja ... Včerajšnji »Slovenski Narod" prinaša sledečo izjavo državnega poslanca in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja: „Prl volitvah v ustavotvorno skupščino me je izbralo napredno voliistvo ljubljansko za narodnega poslanca in sicer kot nosilca liste demokratske stranke. Bival sem deset dni v Beogradu ter se vozil iz Ljubljane do naše prestolice in nazaj. Takoj pa se je videlo, da se je moja bolezen, ki me muči že skoraj dve leti, posebno vsled železniške vožnje tako poslabšala, da so mi zdravniki odločno nasvetovali, naj odložim svoj mandat. Če bi se še dalje oklepal tega mandata, ostal bi le na videz Vaš poslanec. Ker se skoraj vsak drug dan prekladam po postelji. bilo bi napredno voliistvo Ljubljane brez zastopnika in to v času. ko državi sovražni elementi že zopet spletkarijo ter skušalo v Beogradu vse prevreči. Tak položaj bi ne ugajal niti meni, še manj no vo-lilcem. Odpovedal sem se torej mandatu, kar s tem svojim volilcem naznanjam- Zahvaljujem se za zaupanje. s katerim ste me volilci počastili. in tildi za prijateljstvo, ki so mi ga mnogi izkazali s svojim glasovanjem^ Izkazujte oboje moiemu nasledniku g. profesorju Josipu Reis-nerju." Ako to izjavo prav razumemo, daje dr. Ivan Tavčar v niej slovo političnemu delovanju in prepušča težki politični posel mlajšim, a dvomljivo je, če tudi krepkejšim rokam v svoji stranki. Ž njim bo izginila s slovenskega političnega torišča ena najmarkantnejših osebnosti zadnjih 40 let. On je bil in je osebnost. Mi smo imeli ž njim — ne ž njim osebno, ampak s principi, katere je on za-stop-.l — marsikatero prasko in bojevali smo hude boje. ki so se stopnjevali mestoma do srditosti in do silovitih spopadov. Toda spoštovali smo v njem vedno močnega duha-Nam je ljubši močan nasprotnik, s katerim merimo svoje sile kakor pohleven veternjak, ki sc ustraši vsake besede. Slovenski narod preganja v zadnjem času nesreča za nesrečo. Nas, ki imamo med armado agitatorjev tako malo političnih talentov, je zadela nesreča, da smo izgubili v najbolj kritičnem času svoje zgodovine svoje, najsimejše ljudi. Mi ne govorimo tu o- strankah— mi govorimo danes splošno. Umrl je dr. Krek, njemu je sledil v kratkem času dr. Lampe. Nista bila pristaša naše stranke, a čast, komur čast. Tudi dr-Mahnič, naš najsrditejši.rpolitjčni nasprotnik, je šel nedavno v večnost, m dr. Sešteršič bega po tujini... Tako smo izgubili talent za talentom. Sedaj se poslavlja od politike še zadnii od stare garde, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar.-. Mi pravimo odkrito: Škoda ga je! Mnogi bodo govorili sicer drugače in trdili nasprotno, toda nas ni sram priznati vrlin in zaslug tudi svojemu političnemu nasprotniku. Tako nam velevata naša čast in naša objektivnost. Dr. Tavčar je osebnost. Ko ga je že trla huda bolezen, se ie starček še enkrat vzravnal in stopil v volilni boj, kjer je rešil za svojo stranko z močjo svoje osebnosti, ne z močjo liberalnega programa, vsaj še to, kar se je rešiti dalo. Ljubljana ni vo-. lila liberalca, volila }e gospoda župana. volila je Tavčarja! Kje je bodoči Tavčar, kje Krek? Ali bedo revni eoigoui zmožni s svojimi skromnimi agitatorskimi talenti nadomestiti te glave? Kje so danes tiste žive in silne osebnosti, katerim bo narod sledil brezpogojno in katere bo ljudstvo hotelo Z0-pet imeti prej ali slej namesto mrtvih programov? To je tisto, kar mi v dr. Tavčarju spoštujemo In visoko cenimo- V njem kot bolniku pa ne gledamo več političnega nasprotnika, ampak človeka dobrega In plemenitega srca. Mila usoda pa nai mu nakloni še veliko srečnih let, katere naj preživi v zaslužnem miru. To mu želimo iz srca kot ljudje, a še bolj bi želeli videti ga zopet na — delu, katerega se ni nikdar plašil. V zmislu sklepa seje strokovne komisije za Slovenijo se je predložila tozadevna spomenica deželni vladi za Slovenijo, v kateri se opozarja na velike nedostatke v gospodarstvu naše države z ozirom na razvoj industrije. Spomenica zahteva reviziio carinskih določb, trgovinskih pogodb, izvoz nadprodukcije v blagu, olajšavo uvoza surovH preureditev tvomic v smotrene industrijske obrate in snovanje nove potrebne in našim dobrinam primerne industrije. Dalje zahteva spomenica, da se razmere preiščejo in zlorabe zakonitih določb v škodo naše dežele najstrožje kaznujejo. Končno zahteva spomenica, da se ustanove obratni sveti- 1 Vsa ta obsežna vprašanja, ki jih s kričečimi primeri iz kovinske in plavžarske stroke spomenica pojasnjuje in se nanašajo zlasti tudi na Drcdiino in lesno industriio. pa ie mogoče rešiti smotreno le na res stvarni anketi, kjer so zastopani delavci, podjetniki in država. Ni nam treba naglašati, da je stvar nujna* tudi to poudarja spomenica. Delavstvu ne more biti vseeno, kdaj se reši ta pereča vprašanja, ker se že ponuja tisočem in tisočem delavcev popotna palica v roke. Kaj je danes biti brez dela, brez kruha, ko to ne bi bilo treba, če bi bila velika gospoda o pravem času storila svojo dolžnost, ve vsak delavec. Torej takoj, da nas ne prehiti še večja kriza! Za svobodo strokovnih organizacij. Državna industrijska anketa. Zanimanje, ki se je pričelo za sklicanje državne industrijske ankete, nam priča, da so se različni krogi v državi pričeli nekoliko bolj j resno zanimati za vprašanje indu-j strijalizacije. To, kar pred letom dni i ni našlo nikakršnega odmeva, ko so . zavrgli vse predloge in načrte s. A-; Kristana, ki Jih ie stavil in dal izde-j lati v Imenu naše stranke, ie sedaj našlo odziva. Industrijci so menili, I da se jim brez sistematičnega dela j posreči izvleči svojo kariolo iz go-| spodarske mizerije, mislili so vedno, da bo verižništvo vedno cvetelo, ter da bodo iz voje lastne moči premagali ovire in konjunkturo izkoristili. Zgodilo se na ni tako, Valutne razlike, carinske določbe in trgovinske pogodbe, ki so sedai Se nepopolnejšo prekrižale njih račune tako, da danes vsa indutrija ječi pod največjo krizo in še vedno preti, da se poostri. Belgrajskj »Socialist", glasilo srbskih centrumašev, je priobčil resen članek na tisti del jugoslovanskega delavstva, ki v času ko vladna reakcija meče proletarskemu gibanju na vseh koncih in krajih polena pod noge. cepi njegove moči in to na ljubo nekim nespametnim ek-zistencam. ki menik). da se socilali-zeni udejstvuje s par puhlimi frazami moskovskega pokoljenja. Tu članek: Ni zgolj slučaj, da se je boljševizem v deželi, ki je bila brez svobodnega delavskega gibanja, tako zelo ukoreninil. V dušenju delavskega gibanja, v trpljenju delavskega razreda in mase ruskega naroda, v Izrednem položaju, v katerega je bil ruski proletarijat še za Časa čari-tičneva režima potisnicn. moramo poleg drugega iskati vzroke boljševiške zmage. Vojna vihra m nesreče, ki so zadele delavski razred po vsem svetu, so pripomogle, da se je boljševiška misel zanesla v Evropo in zajela dober del njenega proletariata; isto je tudi z gibanjem v Jugoslaviji. Samo radi tega, ker so bile strokovne organizacije ves čas vojne popolnoma umorjene in razbite, je bilo mogoče skupini nsiljivcev, da tudi pri nas pridobi del delavstva za komunistično politiko, servirano iz Moskve, ne vodečo niti računa o moči delavskega razreda, niti o položaju v naši državi. Strokovne organizacije vznikajo iz samih življenskih pogojev in razmer, ki jih ustvarja kapitalizem. Ker so vzniknile iz razrednega boja. moralo biti v kapitalistični dobi botev-ne organizacije delavskega razreda in niihovo uničente zahteva oreie uničente vzrokov, ki tih delajo potrebne. Če bi pa hoteli organizacije prikrojiti po pravcu, ki ne odgovarja njihovemu bistvu in delovanju v zaščito razrednih koristi današnjega delavstva, kar delajo komunisti, ki hočejo pretvoriti strokovne organizacije v revolucijsko sredstvo, bi to pomenilo, podkopati osnove, na katerih počivajo. Nj samo slučaj, da boljševizem ne more pridobiti mase v industrijsko razvitih deželah, v katerih so strokovne organizacije silne in močne. ker ie njihovo bistvo v samih razmerah, katere obstaiaio v kapitalistični družbi in ker so sestaven del njenega telesa. Težnja Moskve, da razbije strokovno gibanje, je ravno eden izmed vzrokov, da ne more pridobiti strokovne organizacije za svojo pustolovsko politiko. Ni nazadnje niti to slučaj, da medstavha strokovna internacionala v današnji dobi razcepljenosti delavskega razreda organizacijo* katera je edina v stanu, vezati razbite sile delavskega gibanja in končati njegovo cincanje med levo in desno. Strokovne organizacijo niso samo nujen ventilator odnošajev, katere ustvarja kapitalizem, ampak so po svojem bistvu kot gospodarske organizacije delavskega razreda najboljše jamstvo proti vsaki pustolovski politiki, katera bi se želela v delavskih vrstah uvesti. Koraki, ki so bili te dni napravljeni proti strokovnemu gibanju, se ne dado z ničemur opravičiti. Ne glede na to, da so omenjeni koraki gazenja pravic, ki so bilo delavstvu zajamčene, sploh nimajo nikakega smisla in potrebe in predstavljajo politično zabadanje trna v, zdravo nogo. ker so gospodarske organizacije osnovane za zaščito delavskih razrednih koristi. Nič ni brezumne jše kot stavi jati nekemu razredu naloge, katere niso v njegovem značaju ali katerim ni dorastel. Pa je še večje brezumje misliti, da se ta razred more s kakimi nasilji prisiliti, da še odreče težnjam, katere so samo izraz razmer, ki že obštajajo v družbi. Ce v naši državi želimo normalnega razvoja teh razmer, teda! le potrebna doL do kateri bi hodili, in ravno strokovne organizacije bodisi drugod do svetu ali na pri nas, so ti-šte. ki so izDOdbiiale zablode delavskemu gibaniu. da ne zaide s nota razrednega boja. Ravno v času, ko Je ta blagodejni vpliv organizacij na gibanje v naših deželah zavzemalo večje mere, kar le imelo za. posledico iztl-ranje velikega števila sindikalnih funkciionariev iz komunistične stranke in očito podpiralo brzo iztreznje-vanje delavskega razreda, ti pridejo izjemne naredbe proti strokovnim organizacijam, kateTe edino zamo-rejo podkopati in zadržati pustolovstva političnih kričačev. Namesto priročnega procesa, ki se pri vseh delavskih gibanjih oh’ stiani razvija in ki dovaja delavski razred zopet k treznemu marksističnemu prosmatranju položajev, je vlada s tem napadom na stokovne organizacije ponovno povzročila odpor in zavrgla ozdravljenje. Ko nimamo niti zakonite zaslombe in stvarne potrebe, postavljati strokovne organizacije v tako usoden položaj, more vlada doseči samo negativen uspeh in povečati kaos v državi. Mi odločno zahtevamo. da odločujoči faktorji uvidijo* da je edini izhod iz stvorjenega položaja ukinjenje vseh odredb proti organizacijam in omogočenie njihovega svobodnega delovanja. To je zadeva delavcev samih in oni bodo. čuvajoč radi svojih razrednih pridov svoje organizacije, to tudi napravili, da onemogočijo v njih pilitične pustolovce in iim odvzamejo vodstvo v strokovnem gibanju. Socij&list. konferenca na Dunafu. LDU Innsbruck, 10. jan. Komisija. k! jo Je postavila konferenca v Bernu v svrho priprav za mednarodno socialistično konferenco na Dunaju, je od 8. do 10. jan»:arja zborovala v Innsbrucku. Prisotni so bili dr. Adler (Dunaj), Grimm (Bern), Ledebour (Berlin), Walhead (Manchester.) Zastopnik socialnodemokratske stranke ie telegrafično spo-* rrvčil dn v«lcrl nertdlrtžliivih or- Slran 2. JfAPKBJ. Stev. 7. S eanizacijskih poslov zadržan in Je hkrati javil, da se francoska socialistična stranka dunajske konference udeleži- Konferenca se je posvetovala o organizaciji dunajske konference in je določila posamezne točke dnevnega reda. Za poročevalce na konferenci so bili določeni: Za točko 2 dnevnega reda Jmperiali-zcni in socialna revolucija" za točko 3 dnevnega reda „Metode razrednega boja“ dr. Adler, za točko 4 dnevnega reda »Mednarodni boj proti revoluciji** Ledebour. Doslej se je izjavilo 12 držav, da se dunajske konference udeleži. PONUDBA AVTOMOBILOV. LDU Belgrad, 10. lan. Še tekom tedna se bo rešilo vprašanje o za* sedb: minerskih mest, ki so prihranjeni za ostale stranke. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo Pa-šič ponovno začel pogajanja z ze-mljoradničko stranko radi njenega vstopa v vlado. ŠVICARSKI TISKARJI ZA SOCIJALNO DEMOKRACIJO. LDU Cttrih, 9. jan. Pri Številno obiskani genetalnl skupščini socialnodemo- kratskih tiskovnih organizacij v curiškera kantonu ie bilo odaniii za socialnodemokratsko tendenco 350 In za komunistično 125 glasov. PRVA DIREKTNA BRZOJAVKA S KRKA. LDU Zagreb, 9. Novtnski urad v Zagrebu je prejel danes prvo direktno brzojavko z otoka Krka, ki se glasi: Vrbnik, 9. januarja ob sedemnajstih. Zadnji D’Annim-zlevl razbojniki zapuščajo otok Krk ta iz ročaijo Italijanom mesta Krka orožje in municljo. V mestu se izkrcavajo Italijanski vojaki, ki dohajajo s parniki. Med našim prebivalstvom vlada mir in red. LDU Zagreb, 10. Osrednja vlada v Bel-gradu Id pokrajinska vlada v Zagrebu sta ukrenili vse priprave za prevzetje uprave v krajih, ki so bRi dosedaj okupirani po Italijanih. Otok Rab pripade upravno Dalmaciji, otok Krk in Kastav pa Hrvatskl. D’ANNUNZIO - REŠKI PREDSEDNIK? LDU Pariz, 0. Zadnje vesti, ki so prišle z Reke, potrjujejo, da D’AnnunzIo ne namerava Roke zapustiti pred bližnjimi volitvami v stavodajno skupščino proste države. V gotovih krogih na Reki se ceflo govori, da bo ta skupščina D’Annunzla gotovo izvolila za državnega predsednika. Razvoj soci ja lizina v Jugoslaviji. Sodrug Vitomir Korač le objavil v božični številki ..Beogradskega Dnevnika** naslednji članek pod naslovom .. Socijalističko previranje u Jugoslaviji**, katerega vsled njegove zanimivosti podajamo tudi našim čitateljem in sodrugotn in Jih opozarjamo na dejstva, katere člankar navaja. * Uvod. »Kakor je že mnogokrat kaj kaj razdejalo, tako Je tudi svetovna vojna do temelja razrušila organizacijsko zgradbo svetovne«™ socija-lizma- Do vojne na celem svetu čvrsto in enotno organizirano, nam socialistično gibanje nudi danes sliko največje razkrojenosti. Pravza-orav še obstoia nredvoina (tkzv. druga) socialistična internacionala, ki druži na.;večii del organiziranega svetovnega proletarijata, toda od nje so se najprej, odcepili novi ekstremisti. ki so osnovali svojo lastno (tkzv. tretjo) boljše viško ali komunistično internacijonalo v Moskvi Ea del socialističnega gibanja, ki se ni mogel odločiti med drugo in tretjo internacijonalo, pa sedaj ustvarja — četrto (centrumašlco) internacijonalo. Tako tudi socialistično gibanje doživlja zgodovino vseh veli^b socialističnih gibanj- Ko je doseglo pomenljivo moč in pričelo biti soodgovorno za pravilni društveni in politični razvoj, so nastala notranja nesoglasja glede taktike, ki so narasla do ostrih nasprotij in dovedla do razkola. Desno realistično krilo se te opriielo dela. da ustvari, kar more, svojih idealov. Levo krilo, nezadovoljno z oportunizmom desnega prične boj proti njemu z geslom: čuvanje idealov gibanja. Med tema dvema lasnima taktičnima orav-cema koleba tudi tretji, ki ne ve, kaj in kako bi, dokler v tem kolebanju samega sebe ne uniči, se zdrobi in ga zmanjka. Vse socialistično gibanje na tvetu se danes nahaja v tetn položaju notranjega razvoja. Ta razce-panost ni nikakor znak njegove slabosti. Nasprotno- Socializem prihaja iz dobe propagande in stopa v dobo ustvarjanja. On preneha biti gibanie in ideologija enega razreda. Ce se malo bolj ozremo okolu sebe, se takoj prepričamo, da je tako. Nasprotnikov socializma je vsaki dan mani: socializem zmaguje na vseh črtah. Ne kot hudournik, ki vse poplavlja pred seboj, temveč kot voda, ki fzvira iz vseh razpok zemeljske skorje. Kakšnega socializma danes še nimamo? Od krščanskega (katoliškega, protestantskega itd) in nacionalističnega, ki razen imena \ navadno nimajo ničesar drugega skupno s socializmom, pa do delavskega, kmečkega (agrarnega), malomeščanskega, znanstvenega (kateder-socijalizem), ki zopet predstavljajo vsak zase kopico teorij in metod. Ni naš namen, se danes, baviti s teoretskim cepidlaštvom. Nasprotno hočemo dokazati, kako se Je veliko socialistično vrenje (previranje) odzvalo tudi pri nas in danes imamo tudi mi tri socialistične struje; desnico (socijalno demokracijo), idelno in praktično kolebajoči m neodločen center m levioo (komuniste, boljševike). Ker Je mnogim bralcem dnevnih časopisov popolnoma nejasna ta jugoslovanska socialistična mešanica, hočemo na kratko opisati njegov razvoj. Socialistične stranke pred vpjtio. Pred vojno smo imeli v našem troimenskem narodu (če prezremo razne krščanske socialiste) v glavnem naslednje socialistične stranke: srbiiansko, hrvaško-slavonsko, bosansko - hercegovinsko in slovensko, potem srbsko - bunjevski del ogrske stranke in slabejša periodična gibanja v Dalmaciji. Istri, Reki, Orni gori In Turški. Olavna moč jugoslovanskega socialističnega gibanja je bila osredotočena v orvili štirih strankah, od katerih Je bila najmočnejša srbijanska, a potem hr-vatsko-slavonska, bosansko herce-govinska in slovenska- Kakor so bile te stranke razdeljene po mejah držav in pokrajin, tako so bile po nekod tudi razdeljene po svojih delavnih metodah. Toda ker so se vse v glavnem pečale s propagando svojih načel, ni lajik opazil te raziike metod. Te razlike v metodi so šele med vojno in po njej postale nasprotja, ki §& dovedla do razkola. Začetek razkola. Razkol je v glavnem nastal 2e ob štokholmskem kongresu za Časa vojne. Dočim je ena struja smatrala odhod v Stookholm salo za pacifistično demonstracijo, kakor so to storili Nemci in Avstrijanci, ga je druga smatrala za delo, ki je že v naprej obsojeno na np,,f'T'ih in Je sploh hotela Stockholm bojkotirati. Razmeroma najsvobodnejše gibanje je bilo ta čas po ruski revoluciji v Zagrebu, in so tam tudi vznikle prve klice razkola- Ta razkol se je pokazal v javnosti že v poletju 1918. leta. Nastali sta v glavnem dve struji: levičar-sko-boljševiška. ki ni hotela niti slišati o praktičnem in reformnem delu, temveč je po ruskem vzoru smatrala, da je sedaj aktualno delo za vstvaritev in Drtoravllanie oroletar-ske socialne revolucije. Druga soci-jalno-demokratska struja ie že od začetka zastopala stališče, da ie ruska revolucija posebna ruska stvar in da se ona ue more prenašati niti oponašati, temveč moramo socialistično delo prikrojiti posebnim našim pridobitnim in zgodovinskim razmeram. Za svojo najslavnejšo trenutno nalogo je smatrala ustvarjenje narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ustvarjenje demokratske države in oživotvorjenje socijalnih ekonomskih in ppUtlčnih reform velikega obsega. Ta struja je od začetka zastopala stališče, da pri nas ni polja za socijalno revolucijo ruskega tipa, temveč za stopnjevano evolucijo ob borbi s konservativnimi iti reakcionarnimi družabnimi razredi. Ta evolucija bo hitra in boljša, čim bolj se bo proletariat Čuval približevanja ruskemu primeru in čim bolje bo znal ekonomsko izrabiti svojo socijalno in politično moč v boju proti reakcionarnim silam v naši deželi- Če bi nasprotno poskusil izvršiti prevrat, katerega njegove moči zmorejo in za katerega ne obstoje ne zgodovinski ne ekonomski ne psihološki predpogoji, tedaj ga v tem poskusu nepogojno čaka poraz. A ta poraz potem prinese s seboj lierazmerno ojačenje reakci-Jcnarcev in konservativcev kot gotovo posledioo. Razkol gotov. Razlike v teh glediščih so se že v velikem poiavile v letu 1918.. torej še pod avstroogrsko vlado. Zagrebško socialistični list le zastopal socialnodemokratsko, a sarajevski „Glas Slobode** boljševiško stališče. Med njima so se razvile ostre polemike. a na konferenci v Zagrebu — ravno pred samim polomom centralnih držav — te orišlo do Javnega razkola. Na eni strani sta bila Zagreb in Ljubljana, a na drugi Sarajevo- Razlika v mišljenju }e bila posebno manisestirana po prevratu. Slovenci in mi v Hrvatski smo vstopili v Narodne svete, a pozneje tudi v začasno narodno predstavništvo, dočim so Bosanci t-o odbili kot nedovoljen in protisocialistični čin, kot izdajstvo ..socialne revolucije". (Konec prih.) Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Sodr. iz Nemčije rojakom-proletarcem v domovini. Scd:ug A. B. iz Hahiboma v Nemčiji nam je poslal naslednje pismo datirano z dne 23. dec. 1920: »Z velikim zanimanjem sera zasledoval potek volilne borbe v Jugoslaviji. Izid volile v pa me nt prav nič presenetil. (Izvedel sem o njem slučajno, ker nemška pošta »Naprej* neredno dostavlja) in kaj je vzrok izidu volitev, da so meščanske stranke še vedno noblle več.no? Kaj neki drugega kot nevednost, alkoholizem, revščina ln bolezen proletariata! Slovenski sodr.igl in sodružice! Kdaj boste izpfevldeli, da Vaša rešitev ni v nevednosti ln v alkoholu? Ali hočete uničiti kapitalizem z golim prldušanjetn in z orožjem, dočim kapitalu sami dovažate sredstva za boj zoper Vas v obliki razcepa lastnih vrst? Imam tukaj priliko, da obiskujem shode večinskih, neodvisnih socialistov in komunistov, pa vidim, da pa malo delajo. Mislim, da je pri Vas slično. Gostilne so prenapoljene proletarcev, knjige leže zaprašene v kotu. AH na) gre ie dalje tako? Nel Pričnimo ob novem letu novo življenje! Slovenski trpin, zdrami se! Spoznaj svoja naj večja sovražnika: nevednost in alkohol! Okleni se svojega »Napreja« z dušo in telesom in porabi vsako minuto prostega časa, da ga bereš! Zapomni si, da Tvoje orožje ni strojna puška in bodalo, temveč knjiga ln časopis! Zato 5e enkrat kličem: Citaj! Slovenski proletariat! Pokaži, da sl sicer reven pri denarju, da pa sl bogat na duhu in srčni plemenitosti! Pokaži to ob novem letu s tem, da preneha Tvoj bratomora! bo| za vednol Spomni se, proletarec, svojih ljubkih otrok in svojo blede žene In zapomni sl, da le bolle bolezen za-braniti ket Jo ozdraviti. Ideja socializma je Ideja ljubezni In miru, ne pa bratomornega boja! Naš cilj ni živeti v bratomornem boju, temveč živet! v' bratski ljubezni ln slogi. Vaša prva dolžnost, slovenski sodrugi bi sodružice, pa le, da se število »Naprcle-vih« naročnikov ob novem letu podvoji fct potroji! To bo najlepši odogovor očitkom kapitalistov in njihovih pristašev, češ, da je proletarljat neveden In neizobražen! Proletarske ljubavi in sloge, dela in ploda-polno novo leto želi vsem sodr, in sodru-žicam in vsem čitateljem »Napreja« sodrug iz llamboma. Politične vest!. + Nlega ni — njega od nikoder nll Ljubljanski dopisni urad javlja tz Beograda preko Zagreba: Ob 11. url bi Imel dospeti v Beograd dr. Korošec, pa ga do večera še ni bilo! + Sedaj bo nekai! Bivši minister za zunanje stvari dr. Trumblč le posetH danes namestnika bana dr. Bošnjaka, s katerim se Je dalje časa posvetovat — Vsled tega posvetovanja sta predsednik vlade g. Nikola Pašič in Marcel Zorga v velikih skrbeh! + Enakopravnost Poslanec Milan Pri-blčevič je težko obolel tako, da bo moral potovati na Dunaj v »vrtio preiskave po zdravnlicih-spečlJaUsUh. — Pred neka] dnevi so la vlil Iz Belsarada nekaj podobnega o Vesnlču, katerega srce (zaradi Izgube ministrskega predsedstva?) tako boli, da mora tudi na Dunaj. Vesnlč Je radikalec — Pribičevič pa demokrat; zakaj bi demokrati e zaostajali za radikalci? Torej: haidl oba na Dunaj! + Trt stališča. Pod tem naslovom j* »Beogradskl dnevnik« priobčil članek, te katerega posnamemo tale fragment: »V našem političnem Zevljenju prevladujejo tri stališča: Prvo: to državo je treba zrušiti; kaj bo potem, to je vseeno. — Na I. Suchy; LISTEK. Elizijada. (Dalje.) IX. »Nekoč I« prtfd YaJoavalkya, najmo- drejšl brabman, na dvor vkJehalega kralja Janake. Kralj ga vpraša, česa U podeli, ali krav ali ugank. Yajnavalkya le poželel oboje. In kralj Je sklical bratimane svojega kraljestva. Pod zborovalnlco pa je ukazal pripeljati tisoč snežnobellh krav, kojih rogovje Je blo okovano s čistim zlatom. Ko so bili zbrani vsi učenci bralimani dežele, Jiu Je nagovoril nastoeno: »Kdor med vami prav reši vprašanje »v čem je za osnovan vesoljni svet*, le-ta dobi teh tisoč krav.« Nalprvi je govoril najvlšiH kraljev sve-čeivik: »Vesoljni svet je zaosnovan v ognju. Zakaj Agnl je ogenj. Po agnikotramu (ognjenfli žrtvah) procvitajo vsa bitja, Z lesom, ob katerem se drgnejo nebesa hi zemlja, je nastal svetovni ogenj, v tetn nastajajo ln prestajajo bitja. Radi tega je vesoljni svet zaosnovan v ognju.« Drugi brahman je govoril: »Svet Je zaosnovan v vodi, zakaj voda je hrana in Iz hrane obstajajo bitja,« Tretji brahman je govoril: »Ta svet je zaosnovan v vetru; zakaj veter je sapi sveta in v sopenju obstajajo bitja. Četrti brahman ie govoril; »Svet je • zaosnovan v prostoru. Zakaj v prostoru so pritrjeni motvozi vetrov. Cim se U raztrgajo, propadejo zvezde, ki so z motvozi pritrjeno ob polarni zvezdi. Tako je svet zaosnovan v prostora,« Ped brabman je govoril: »Prostor je osnovan v zavesti. Zato le svet zaosnovan v zavesti.« ^ Naposled je govoril YaJnaya!kya: »Ogenj, voda, veter, prostor tu zavest, pravite. Jaz pa rečem: Ono, kar Je v ognju in Je različno od ognja, to, česar ogenj ne pozna; ono, kar biva v vodi, v prostoru, v zavesiti !n je d teh razllino In ga tl ne poznajo, — to je tvoja duša, notranji vodnlK, tvoja nesmrtnost, Vidno Je ta vendar se ne more videti, čutno ie In se ne more čutiti, spoznavajoče Je in se ne more spoznati. Izven njega ni nikogar, ki bi videl, nikogar, ki bi čutH, nikogar, ki bi spoznal. Kar se razločuje od njega, to je polno trpljenja.« Tako je govoril Ya)nava1kya ter odšel. Kralj lanaka pa ie zaukazal svojemu vrhovnemu pastirju, naj požene teh tisoč fcrarv k puščavnlku Ya5navaHcyju, najmo-drejšemu brahmanu. In Jaz sem bila krava vodnica In vseli tisoč belili krav s pozlačenimi rogovi je sledilo zvoku mojega zlatega zvonca. Nespametno In nepotrebno Je tedaj, da greste še v deželo namišljenih živali, zakaj jaz sem pramodrost Iudlic, jaz sem sveta Upanlshad.« Oglasila se Jo gazela: »Priznavam vsemodrost krave Yajni-valkyja. In vendair ne bi bilo prav, £e bi njo priznali za kandidatko. To prednost Ima po mojcia mišljenju odlno ona žival, ki le bila v najtesnejši zvezi z — Buddho.« Slon Poros je v neodločnosti majal s svojo veliko glavo in pomežileval z malimi črni k Bucefaiu rekoč: »To je res težavna stvar. Ne dvojnim tudi jaz, da Je častitljiva krava Vajnaval-kyje kot vsemodrost Indije vredna biti proglašena kot največje časti vredno bitje. Na drttgi strani je pa Buddlia priznan kot nal-večji sin Indije.« Bucefal Je odvrnil: »Znano nam je, da vsaka stranka kan-, dldira dve živali. Tako je postavka krščanska stranka dva kandidata: mulo In oslička, mohamedanska tudi dva: velbloda in mačka. Tedaj je umestuo, da postavi tudi Indija dva kandidata: belo kravo Yajnavatkyje in pobožno gazelo.« Slon Je bil z odgovorom zelo zadovoljen, gazela pa se je protlvila predlogu, ker smatra kot vrednega kandidata edinole častitljivega Ratnapalo. »Kdo pa le ta?« ia_.v»raM Poros.. In gazela je pripovedovala: »Ratnapala ie bil kraljev slon, kakor ti, stric. Bil je na dvoru kralja Bhnbisara, vladarja magadhaške dežele. Ratnapala le slovel radi svoje velikanske rasti In strašne divjosti. Večkrat le ušel z dvora ter drvel po ulicah uničujoč vse, kar mu le prišlo nasproti. Nekoč Je prišel na kraljevi dvor Buddha, Buddha Je bil, kakor Je znano, kraljevega rodu. Na dvoru kralja SnddM-dana sita bivala kraljevič Siddharta, P°* znejši Buddlia* ln njegov bratranec De-vadatta. Slednji nikakor n! maral Skkl-harte. Ko je tedaj Buddha prišel na dvor kralja BimMsara, Je Devadatta podkupil stre-žaje, da so izpustltt strešnega Ratnapalo na ulico, kjer je ravno Seta! Buddha s svojimi * Buddha, ustanovitelj buddhlzma. Ime Buddlia značl toliko kakor »vzbujeni« in .'e le nekak epttbeton omans, približno tako, kakor Kristus - Izveličar. B« pa je Buddha, katero ime s| Je prldjal fie-ie, ko Je »poznal vso resnico o človeškem trpljenju, sin kralja Suddhodana. Imenovali so ga Siddhattiia In ker Je bil ie rodu Sakya-Oitamo, — Sttmano Ootaino, asketa (M-tamo, tem stališču stoje frankovoi, radičevci iti ljeninovcl. Drtrgo: to državo Je treba vzdržati, toda takšno, kakršna Je. — Na tem stališču stoje belorokcl, radikalci in derni* krati. Tretje, to državo je tre**.)a vzdržali ali treba jo Je reformirati, jo izpremenltl v. pravo ljudsko državo, kjer ne bo več pan rasltav in kjer bo vladala soetjalna pravi« ca, maksimum svobode in blagostanja. —. Na tem stali?”j stoje socijaini demokrati, Zal le, da so v koustituanti tako malošte« vilno zastopani. Med kmečkim življem Js še mrio^o ljudi, ki še ničesar ne vedo o socijalnih demokratih, ali pa ne vedo, kaj socijaini demokrati hočejo. Če bi vedeti?, bi spoznali, da je program socijalnih demokratov pravzaprav njihov program. Socialna demokracija bi igrala pri nas v na* ši državi prav gotovo ono važno vloga, kakor jo igra po vsem ostalem kulturnem svetu, če bi le bila stranka združena v vsej državi. V tem slučaju bi gotovo postala zelo močna.« — Beležimo te besede novinarja g. Clevariča, ki Je s paznlm očesom ves čas obstoja naše države zasledo« val delovanje vseh strank, kar jih je v dr< žavi. + Vodla dalmatinske vlade ie no odstopa bivšega predsednika drja. Krstelia dr. Desnica. + Pokrajinski zbor dalmatinske zem* Uoradničke stranke Je dne 6. tm. zboroval v Splitu in skleni! pristop k Saveau zemljoradnika v Srbiji — Zemljoradtukl vztralajo pri onem svojem stališču glede vstopa v vlado, ki so ga označili pri minulih pogajanjih s Pašičem. + Nov socialističen tednik v Zagrebu, Hrvaški sodrugi (centrumašl) so pričeli Izdajati tednik »Socijalista«. Prva Številka ja Izšla v sredo dne 8. januarja. + Iz Madžarske. V zadnjih dneh vlada v vladnih krogih v Budimpešti razburje« oje vsled tega, ker bo Madžarska morala Nemški Avstriji odstopiti Zapaduo Ogrsko, tkzv. Burgenland, Madžarsko časopisje rohni zoper Nemško Avstrijo in zoper mirov« no pogodbo. Zdi se, da se madžarske oficirske čete pripravljajo na nekakšno da« muvzijado. + V Soilji le umrl zadnje dni James Bottrcliler, znan! balkanski dopisnik »TU mesa«. Naselil se je pred 35 leti v Bolgarski in kmalu je zaslovel kot najboljši in-< fonnator angleškega javnega mnenja o balkanskih zadevah, izguba njegova je za< deia ves bolgarski narod; pokopan bo na državne stroške v zgodovinskem rilskem samostan«. + Nov estonski kabinet. Estonska kon< stituanta je končala svoje delo. Nova ustava se že izvaja — srečna Estonske! Za« stopnlkl delavstva In kmetov tvorijo najmočnejše stranke, ki bodo sestavile nov. kabinet, + Nova vojne zvezo? Dopisnik »Dal-ly Ncvvs«-a poroča v dolgi brzojavki, da v, slučaju, ce bi ne prišlo do sporazuma gle« Ue omejitve pomorske oborožitve med Ze« dinlonhni državami. Angleško In Japonsko, bi Zedinjene države ln angleški dominionl ob Tihem oceairu (Kanada in Avstralija) sklenili pomorsko vojno zvezo. Odkar Je gotovo, da bo Hardlngova struja prodrla, so se začeli ameriški republikanci opgaja-tl z avstralsko In kanadsko vlado radi t« novo konjunkture, k čemer Je veliko pri« pomogla izjava avstralskega premiera Hughesa, da se veseli vsake nove ladje, ki Jo spustijo Amerlkancl na morje. S Kanada Ima Amerika skupne koristi proti rumenemu naseljevanju. Novozgrajena kanadska mornarica bi se postavila pod eno povelj« stvo z aanerikaitisko In bi uporabljala lsU( torišča na obalah Pacifika. Dopisnik pravi, da prihajajo njegove Informacije iz neovr« glitvlh virov ta ds W bilo vsako angleSko zanikovanje zgolj ia^> nelfai vse« eno na vsem tem, saj vemo, kako maSO še vpliva AngleSka na svoje naselbine. učenci. Ko so le-tl zagledali besno žival, so se poSkrlll ta prosili Buddho, naj tudi on zbeži. Buddha pa se je ustavil in mirno ati slonu v oči. Ratn&pal* se Je prtoH*« Vzvišenemu » povešenim rile cm. Buddha ga je pogladlvšl po čelu ogovoril: »Ne ra* ni Vzvišenega, zakaj to rodi slab sad. Ne besni ta ne bodi tudi premehak, zakaj oboje prinaša slab sad. Delaj tako, da bo« enkrat stopril v bl&ženstvo!« In slon se mu Je po« koril ter odšel v hlev; odalbdob Je bil kroti« ka, nebesneča In tudi ne preraelika žival. Po mojem mišljenju M b« Ratnapaf« vreden kandidature. \ »Dobro«, je odgovori Poro«. 211 pojdimo Iskai. Nedvomno veS ti, kje se nahaja.« »Vem, stric- Toda trenotno Sa ne mo« temo obiskati, ker je ravnokar vtopljen v, svata raamofcrlvanla.« »Pa počakajmo,« je rekla Kleopatrina kača ter se zavila v kolobar. »Dobro, vi počakajte,« Je dela gazela, »jaz pap oletim v log in čim se Ratnapala zbudi iz razmotrlvanja, vas obvestim, ka< kor hitro me ponesejo moje tenke nogice.« Predlog je vsem ugajal. _ Poros se 19 naslonil ob drevesno deblo ln Bucefal le legel v mehko travo. (Dalje prih.) Stev. 7. NAPREJ. Stran 3. '■+■ Mednarodne socialistične konference na Dunaju, ki se bo vršila dne 22- februarja t. L. se bodo udeležile, v kolikor dosedaj znano, naslednje socijalistične stranke: Angleška neodvisna delavska stranka (S. L. P.) po ss. Wallheadu, Shir-wellu in Hudsonu in še nekaj drugih, Neodvisna socijalistična stranka (Ledebour). švicarska socijalistična stranka (Grimm), nemško-av-stiijska (Adler) in francoska socijalistična stranka (P. Faure). Konference na Dunaju se udeleže tudi srbski centrmnaŠi, po Lapčeviču in Topaloviču. (Januarska številka revije „der ICammpf“ prinaša prevod nekaterih važnejših mest iz manifesta srbske centrumaške struje-Op. ur.) Našo stranko bodo na dunajski konferenci zastopali sodrugi Etbin Kristan, dr. Milan Korun in Zvonimir Bernot. — Predpriprave za dunajski kongres vrši pravkar posebna konferenca, ki se je za to 3ne 8. t. m. sestala v Innsbrucku- 4- Komunisti na Češkem. »Pravo Udu« Javlja, da zborujejo danes v Libercu zastopniki nemških in čeških komunistov in da se bodo pogajali glede ustanovitve skupne komunistične stranke. + Enotnost skušajo rešiti 1 Italijanski sscijaiistični poslanec Lazzaribo predložil, na kongresu v Livornu resolucijo v prid enotnosti revolucionarnega proletarijata. V tej resoluciji bo stalo, da reformistične in c etru maske skupine v stranki ne pomenijo nikake nevarnosti za enotnost komunizma, ker je komunizem tako in tako oripoznan od vseh socij3lističnih Irakcij. To izjavo smatrajo v italijanskih socialističnih krogih kot zadnji poizkus, da bi se rešila strankina eno-tnost. — + Nemški železničarji so dosegli pri vladi 50—66 odstoten povišek na svoje p3a-če. ■+■ Pamet, pameti Komunistična stranka Nemčije objavlja v »Rote Fahne« odprto pismo političnim in strokovnim dela v-skim orsranUacijam, v katerem predlajca skupno delovanje. Odgovor na to povabilo se pričakuje do 13. januarja. V primeru odklonitve bi komunistična stranka Nemčije sama pričela in izvršila toj. K toj objavi veli »Vor\vSrts«: Nujno bi svetovali komunistom, naj opuste taks burke ta naj enkrat z zastopniki veJBcih delavskih organizacij sedejo k pametnim pogajanjem u mizo. 4- K odklonitvi generalne stavke po zastopnikih ostravksega delavstva pripominja »Večemik Prava L&Lu«: »Treba je zlasti zabeležiti, da je ams^jeaa konferenca soglasno odobrila skleipe londonskega vse-strokovnega kongresa, ki stoji na podlagi amsterdamske strokovna Internacijonale, ki jo češki komunisti nazivajo žolto. — Se že jasni! s + Tretja Internacijonala fn čsl. komunisti. Strankino zastopstvo je sklenilo, da se mora delavstvo kar najbolj poučiti o pogojih III. Internacionale. do kraievnih organ, se mora diskutirati o niih. tako da bo vsakomur čimpreje jasno, da je potrebno biti vsakemu razredno zavednemu delavcu v zvezi III. Internacijonale- Na zboru, ki &e bo vršil 26. in 27.. po potrebi tudi 28. marca 1.1. se bo glasovalo o pristopu k III. Internacionali. Še pred zborom bo Da izveden po vseh krajevnih organizacijah referenc? im o pristopu- Na zboru pa bodo glasovali le člani, ki so od 1. febr. 1.1. člani stranke, zato le potrebno, da se ugotovi število stranki zvestih članov. Ako Se izvede na zboru tudi ujedinjenje stranke ne glede na narodnosti, se bo izvedlo to 28. marca. — Vendar že enkrat, da si bomo na jasnem.« + Ogrski komunisti rešeni? Vander-velde je dobil v Parizu zagotovilo, da ogrski komunisti ne bodo kaznovani, ampak jih bodo izmenjali z madžarskimi ujetniki v Rusiji. Ker je bilo zagotovilo dano v Parizu, bo na njem nekaj resnice! Pogajanja med ruskimi in madžarskimi zastopniki v tem vprašanju so se žc pričela. Vodi jih dr. Nausen. + Lazarev, eden izmed »uplivnih« članov III. internacijonale je hotel s svojo i ženo na Angleško in v Ameriko, toda estonska policija za Je prijela v RovaJu in postala Eopet v Rusijo. — + »Hmnanite«, dosedanje glavno glasilo francoske socijalistične stranke v Parizu, je prevzela nova francoska komunistična stranka. List bo vodil Marcel Cachln. Tajnik komunistične stranke je Frossard. Socijalisti sl ustanove nov list. Dnevna kronika. Pridobitev državljanstva v na-Ši kraljevini. Role za vlaganje iziav occiie no 8 11 uredbe o pridobitvi državManstva ki ie bil prvotno določen na 15. t. m. . ie nodališan do 15. marca t. L — Iziave onciie za državljanstvo Avstriie. Češkoslovaške. Pollske. Romuniie v zmislu S§ 22 iste uredbe Da ie vložiti do 15. fanuaria 1921. Ker vlagalo stranke Drošnie za državlianstvo brez ored-oisanih nrilos?. se oonovno ooozariaio vsi nrVadeti. da se drže točno nretl-pisov uredbe, ker se driigače novzro-ča nenntrphno delo. Poštni upravi. Škandaloznega dostavljanja našega lista vsem, ki so nanj naročeni, še ni konec, dasl smo že opetovano ožigosali obenem z drugimi listi neredno poslovanje poštnega prometa. Slej ko prej se pritožujejo naši naročniki nad zakasnelim. prejemanjem, pri čemer se večkrat zgodi, da prejmejo nekateri bratcivLjublja-ijani in bližnji okolici po tri aU štiri dni stare številke »Naproja« iz — Maribora! To je ena vrsta slučajev, veliko število drugih pa smo sl zaenkrat samo zapomnili. Kakor z listi, tako se dogaja tudi z drugimi pošiljatvami. Nas nikakor ni več volia, da bi še nadalje samo opoaarjali, če gg., ki vodijo poštno upravo, nočejo razumeti, da so zato plačani, da svojo dolžnost vršijo tako, da ni Jasnosti v zgražanje, naj posledico samim sebi pripišejo. Naš« naročnike pa prosimo, da nam Se nadalje nemudoma javijo v&ako nerodnost. Iz uradnih listov, »Uradni list« št. 1. tl. prinaša uredbo ministrstva za trgovino lil industrijo o zaščiti Industrijske svojine, t. j. o patentih, žigih, upravi industrijske zaščite, o prijavi patentov, o prijavah in pooblastilu zastopnikov itd. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani razpisuje tri mesta kulturnih tehnikov v X. oz. IX. čin ovnom razredu, ter mesto zadružnega nadzornika za stanovsko In gospodarsko organizacijo kmetijstva. — Diskusije o načrtu ustave priredi društvo Pravnik. Prva se vrši o ustavi In verstvu v četrtek, 13. t. m. popolmlne ob ■ l»nl v sodni palači soba štev. 79. Poroče- voZČ;LunW- prdi- dr-R- to vod5R SkabenS. 23 * ^ bogočastje dr. Fr. Ml?rvr,ro”OI*'ern s° v nteizd-ncitf gibanju. Naj mhCc uc potuju tJa> Stavba carinskih sw,adlžž y w Po sklepu incdmtatstereke carinske komisije na konferencah v UuMjanj tma luz«a Železnica zgraditi na glavnem kolodvoru carinsko skladišče za približno 200 vagonov blaga ta carinske pisarne. Prostor, ki Prihaja v poštev, Je oni med Ranzinger|e« vfm skladiščem in Martinovo ccsto, oziroma oni ob Rosljevi cesti pri kolodvoru, Drzen vlom v V/olfovl ulici v Ljubljani, Včeraj popoldne je b*iia ozka Wolfova ulica nenavadno živabna. Radovedneži s.") postajali pred zaprto prodajalno zlatarja Ln-dovika Černeta. Bliskovito se Je po mestu raznesla novica, da je bil hrvršen nenavadno drzen vlom Prt belem dnevu med opoldansko pavzo. Po kosilu okoli 1. ure 15 minut je stopil v svojo prodajalno lastnik trgovine g. LudovBc Černe. Na prvi pogled ie spoenal, da je bila njegova prodajalna temeljito izropana. Takoj je zapazil, da je bila bogata izložba temeljito izpraznjena. Jasno ie bilo takoj, da je bii Iz vršen drzen vlom, pri katerem le vlomilec, dober poznavalec krajevnih in hišnih razmer, odnesel za pol milijona razne zlatnine, briljante in druge dragocenosti. Kako le bil vlom izvršen? Po natančnem pregledu lokala so ugotovili, da je vlomilec z dobrim telmlčnim orodjem odpilil močan železni križ v oknu, Id se nahaja na hodniku v smeri struge Ljubljanice. Okno Je na samotnem hodniku, kamor po dnevi zahaja redkokedaj kaka živa duša. Vlomilec le previdno In baje celo prejšnji dan v nedeljo napilil železni križ., Obe okni, zunanje Ui notranje je dvigni z nekim železni drogom, ne da M pri tem poškodoval okenske šipe. Ko le na ta nalita splezal v notranjost prodajalne, si je napolnil svoje žepe * raznimi dragocenostmi. Pri tem poslu Je bH zelo Izbirčen in kavalirski. Manjvredne predmete, denar ta od raznih strank v popravilo izročene stvari jc pustil popolnoma nedotaknjene. Zanimal se Je le za boljše blago. Vlomilec ie, v kolikor se mogli začasno ugotoviti, odnesel 150 zlatih verižic, okoli 24 briljantnih prstanov, briljantne uhane, briljantne obeske, zlate ukane, zlate verižice, dve zlati moški uri, zlate brožke, zlate zapestnice in 12 srebrnih doz. Škodo cenijo prillčao na pol milijona kron. Ko je vlomilec izvršil svoj posel, ni prodajalne zapustil skozi okno, ampak je lepo »n neopaženo Izginil skozi stranska vraža, ki so bAa le od znotraj zaklenjena in se je ključ nahajal v ključavnici Okno je vlomilec zapri, tudi preplljeni krt* le iepo nazaj postavil. Vkrni Je bH izvršen med 12. bi 1. uro popoldne. Za ta vlom se zelo zanimajo vsi ljubljanski zlataiiji. Doslej od policije izvršena poizvedovanja Se niso dovedla do nlkakth rezultatov, Ta vlom je od en največjih v Ljubljani v zadnjem čas«. Beg tatice v avtomobila. Minule dni Je pri mesarju Antonu Zrncu v Zagrebu zaposlena 30 lotna dekla Danica Frankovlč s ponarejenim ključem odprla mesarjevo blagajno ter tdtradla 60.000 K gotovine In za 30.000 K zlatnine. Frankovičeva je s sv«Jo sokrivko Marijo Fride! pobegnila v avtomobilu iz Zagreba v Novo mesto. Za divjo vožnjo je plačala nekemu zagrebškemu šoferju 3000 K. V Novem inestu sta prenočila v ne« gostilni in se naslednji dan odpeljati k videom v Ljubljano. Da bi se vseh grehov očistili, sta šil najprvo v kopališče ta potem k obedu'v prvovrstno restavracijo »Sion«. Po opulentnem ta mastnem obedu pa hakll v trgovine. Nakupili sta si blaga in perila za 30.0000 K In dve ročni košari, v kateri ste daii vse reči ter shranili pri nekem trgovcu na Sv. Petra cesti v bližini »WiIsona«. Po tem napornem delu je bilo potrebno okrepčilo. Posetili sta restavracijo. Fridel, ki je bila bolj zvita kot Frankovičeva, je odšla pod pretvezo, da sl poišče stanovanje, kamor ne bo prišla policija. Fridel pa je odšla k trgovcu, vzela obe košari In pobegnila z vlakom proti Zagrebu. Kor se Fridel 3 ure ni vrnila, le šla Frankovičeva po košaro, a je z začudenjem izvedela, da Jo je njena sokrivka popihala z vsem nakupljenim blagom. Franovičeva Je prenočevala v nekem hotelu in bili dne 5. tm. aretirana. Policija je našla pri Frankovičevl še 8271 K, zlato verižico, tula nro, črno šerpo in nov dežni plašč, Frankovičevo je policija izročila dežlnemu sodišču. Mlada drzna tatica Is zlatnino skrila v zeJo dotikat on del ženskega telesa. Manica Frankovič, mlada kuharica, Je doma Iz Voloske. Hotela jo je popihati kot svetovna veledama preko demarkacijske črte. Nevaren vlomilec prijet. Dne S. t. ra. zjutsad je Alojzjj Zalokar zapazi, da je bilo v noči v njegovo čevljarsko delavnico v Florjanski ulici št. 6 vlomljeno ter odenešenih 17 parov raznih čevljev v vrednosti čez 9000 K. Tatvino je javil takoj stražnici št. 5, ki je nato obvestila vse druge oddelke v svrlio zasledovanja. Še Isto Jutro ie stražnik zapazil na Starem trgu nekega mladeniča, ki je prodajali par novih ženskih čevljev. Radi suma, da bi bili morda čevlji ukradeni pri Zalokarju, je prodajalca ustavil. Priveden na policfj-so ravnateljstvo k nadzorniku Ljubiču, se je izdal za Nikola Ivančiča, begunca iz Trsta. Ker ni posedoval zunanjih dokumentov, so ga natančno perlustrirali ta ugotovili, da je identičen z Nikolo .Lukaričem. rodom iz Reke, ki je te meseca Januarja 1920 pobesni! Iz zaporov v Zagrebu. Slednjič je Lukarič vlom priznal. Izročili so ga deželnemu sodišču v Ljubljani. Zločin v Spodnji .Sv. Kungoti. V noči Treh kraljev je v gostllui Burghard neld Franc Rfert 'n dosedaj neznanih vzrokov obstrelil z vojaško puško več oseb, med temi je Marija Som obležala mrtva, osta^ osebe pa so težko ranjene. Ponarejene tlsočdinarske banknote. Zagrebška policija Je prišla na sled novo po* narejenim tisočdinarskim novčanicam. Ker 6C> jako slabo Izdelane iu brez vodnega znaka, uiso novarne. u~ Tragika delavskega življenja. Dne 7. tm. se Je v Mariboru na Karčevtal obesil 60 letni pomožni delavec Krištof. Gospodar pri katerem Je služil mu je prejšnji dan za praaen rnič odpovedal službo. Kako potrebno je pač starostno zavarovanje! Daleč smo še v Jngoslavljl s socijalno politiko! Roparski napad na postajo Ormož. Na kolodvorsko postajo Ormož se je te dal izvršil roparski napad. Pride po noči tolpa oboroženih mož na kolodvorsko postajo, nastavi službujočemu uradniku nož ta revlver na prsi ta zahteva denar. Najprej je moral oddati »voj denar, potem denar iz blagajne in ker Je bilo še vse to premalo, so zahtevali še denar iz glavne blagajne. Ali do te Uagujne uradnik nima vseh ključev. Torej hajdi, zbudit načelnika, Ko gredo budit načelnika, pride nočna straža s svetilko. Napadalci so zbežali. Domneva se, da je to neka hrvaška roparska tolpa, — Pristojbine za brzojavke, predane na postajali ju/ne železnice. Ministrstvo za pošto ta brzojav v Beogradu Je dovolilo, da poviša južna železnica s 15. t. m. pribitek k pristojbini za zasebne brzojavke od 2 na 4 pare od besede. Po svetu. — D’ Annunzilevl milijoni. Italijanska landarmerija je aretirala 3 legljonarje, k! so skušali odnesti D'Annunzljevo osebno Magajno. V blagajni je bilo 20 milijonov liri Za Italijo ni vredno umreti, Je rekel D’ Atmunzio, ker se Je spomnil svojih milijončkov .., — Ameriške novice. V Chicagu ustanovi socijalistična stranka velik socHalističal dnevnik. Organizirali bodo tudi posebno so--cljailstlčno poročevalsko službo. — Da b! premotili delavstvo, »o ameriški velepod- ^ lefcnSki začeli ustanavlja« nekako podjetnl-iko-delavske organizacije, ki pa vsled za-vednosti delavstva gotovo ne bodo uspele. Mehikanska vlada se Je lotila nacijojializl-ranja podjetij. — Brezposelnost v Združenih državah stalno narašča. Kapitalisti pravijo, da bi kriza taktni prenehala, če bi Amerika sprejela velikanska naročila sovjetske Rusije, — Zbor češkoslovaške cerkve je bil sklican na 8. in 9. januarja tl. v Prago. Na-loga njegova ie doiočltt nauk te nove cerkve. — Sredstvo proti tuberkulozi. Radi spretnih in mukepolnih poskusov podrav-natdja Pasteunievega zavoda dr. Caimetta se nudi človeštvu blagodejna iznajdba. Tuberkuloza pri živalih ja premagana* Dr* Caimetta Je Izjavi), da je to šele začetek ta da se nam odkrivajo še nove možnosti, ako bomo v tej stvari napredovali. — Kako Je Ivi noč postal večkratni milijonar. Gališki žtd Izidor Krtimhoiz Je bival dolgo let v Ameriki, vendar pa sl ni prihrani ničesar, Po preobratu 1. 1918 pa je slišal, koliko vrednost ima dolar napram avstrijski kroni. V New Jorku je torej ukradel 50.000 dolarjev, se odpeljal na Du-n?j in tu je imel kar naenkrat 35 milijonov kron. Tatvina pa je bila potom konzulata naznanjena tudi na Dunaju in milijonskega tatu so brihtni detektivi ujelL Sedaj Krum-holz le še sanja o svojih milijonih v ječi. — Otvoritev brzojavnih zvez z Rusijo. Oreat Morthern Telegraph Company v Stockholmu je določila svode zastopnike za pogajanja med Švedsko ta Rusijo glede otvoritve brzojavnih zve se n« sme Igrati noben neodgovoren, demagog. Vse prazne fraze odklonite ta lo« lite se koristonosnega dela za Olimpijada« — Sodrugi upajo, da se spor v D. T. reši, Tudi m! želimo, da se ne zanese y naš« bratske organizacije spor, ki bi blf nam v sramoto ta sovragi ikoni našim v r»« dost. A. G. Sparta na turneji. Revanche; tekma * A. C. Mbao končala s dmgtf zmago Cehov 4 : 1. Zadnja borba Cehov! na Španskem bo 6. tat. Potom odidejo tl *' 8Wca, kjer bodo igrali v Baziu s klubom »Old Boys BasileJ«. Soore dosedanjih te« kem je 19 : 2 ta sicer v Genovi z »Genu* Kriket 8 : 0, i »Andrea Doria« 1 i 0; t, Bilbau pa t A. C. Bilbao prvtt 3 : 1, drni« glC 4 :1._______________ LISTNICA UREDNIŠTVA. Veliko trgov Uče, sodrug S. S.! Ker sta' pristojen v Tret, boste morali prositi za naše uržavUanstvo. Obrnite se; če potre J bujeto še natančnejših infonnaoU, na poli« tlčno oblast, na okrajno glavarstvo. Gospodu S, 8. Ptuj. Vašega c. dopisi »Kaj pa Je z metlo,« pri liačboljSi volji na' razumemo, Opišite nam stvar jasnejših besedah, « ogrožajo mesta več mil] naokoli. Ceste, gozdovi in nekatere reke so popolnoma izginile. Hribi so se pogreznili. Veliko število vasi in osamljenih bivališč }e zasutih. N a} vetji naravni fenomen, Id ga Je povzročil potres, ic izginjenje reke Tiirbio. -Stroga te reke je v več krajih popolnoma »zginila s površja zemlje in zemeljska površina v dotičnlh okoliših je popolnoma spremenjena. Mnogi potoki so izginili na ravno tak način. Veliki gozdovi blizu mesta VB-laricce so danes gola puščava; hribi, ki so se utrgali in razpršili, so zasuli naj višja drevesa. V tem kraju se je pogreznilo tudi več kilometrov glavne ceste in na tisoče glav goveje živine 3e bilo pokopani]). Jezero pri Villarlcci se je dvignilo rad 16 čevljev nad svojimi prejšnjimi bregovi in zalilo ravnine deleč naokoli. Človeških žrtev je na lisoče. * Pes podedovat $000 dolarjev. V državi . Illinois v Ameriki Je bogata vdo.-va dovolj mesa in slaščic in o Božiču mora imeti drevesce, ki bo razsvetljeno s svečicami, podnevi mora biti oblečen v gorak jopič, ponoči pa zavit v toplo rjuho. •- * Osem milijonov avtombilov Ima se- daj Amerika. Če si le-te predstavljamo stoječe v eni vrsti s presledkom 1.25 m med dvema avtomobiloma, dobimo črto dolgo 32.000 km. Če bi se postavili na kako mesto in bi se ta vrsta avtomobilov vozila s tiociarjcv, ki so bila z oJobrenjem sprejeta. V novi cdbor so bili izvoženi sledeči sodrugi pevci: Gorjauc Josip, predsednik; Kač Martin, namestnik; Holcinger 'Anton, blagajnik; Lctner Peter, namestnik; Kolenc Gustav, tajnik; Leban Leopold, ekonom; Lavrinc Anton mlajši, arhivar; Zor Ivan in Knez Ivan, kontrolorja; Vodeb Miško, praporščak; Filipič Alojzij, rogač; Oset Franc in Lah Štepan, zaupnika. Redne pevske vaje se določijo za vsako sredo in petek točno ob pol sedmi uri' zvečer. Novi odboi zahteva od vseh pevcev, da se določene ure pevskih vaj zanesljivo in točno udeležijo. Ob enein naproša gori omenjeno društo vse organizirano delavstvo v Celju, da pristopi kot podporni člani k društvu. Vstopnina za podporne člane znaša 1 krono bi mesečni prispevek 2 kroni. Odbor, ki je prevzel težko nalogo, sc tega zaveda in upa, da bo uažel odziv po celean celjskem okraju. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovolistva doDrinese Vam Feller-iev oravi Elza-fluid! 6 dvolnatih ali 2 veliki ŠDeciiaini steklenici 42 K. Državna trošarina Dpsebei. Troite na oočasni oreha vi? Za-Drtiu? To zlo se odstrani s pravimi Fellerievimi Elza - krozliicami. 6 škatliic 18 K. — Želodec ofareoču- = fifOiSTilOVfM ?Ml’GC 2 MEJEK9 ZMfZB. = TISKOVINE ZA SOLE, ŽI9PAK. STVA fN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABSLA ZA SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železninsko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino Cankarjevo nabrat]« St. 1. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. naznanja p. n. o b č i n s t v u in svojim gostom, da ima vsak dan »vel kruh in drugo fino pecivo ter raznovrstne slaščica, kakor v :: predvojnem er.su. :: Zagotavljaje točno postrežbo, sc za mnogobrojen obisk vljudno priporoča Jakob Zalaznik. Anončnl zavod vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, I Stobu, ušla Diniali pri liobljuiL V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevjč i TerSen v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. - ■ > Raznoievalne aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi Spodnja Slika St. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrshie moči. Teina postrežba in zmerne ccne. Selenburgova ul. 7, Špedicija Selenburgova uUea 4 Beton, ielezobeton in vodne sgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Killerjeva uliea 7. Eriavec & Turk Glavno Milopitro kr Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Espcrt čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra e. it. 16. pri »ZlatE lopati Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nobrelje 5. Ima tvrdka Oglejte si razstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Gričarja v Ljubljani, Selenburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfincjžega usnja na roko po dunajskih vzorcih. nasproti Krlianske cerkve. Prodaja in popravila pia. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregoriiieva ulica 6. feeiciifcnrgoT« ul. 7/1. In Graiiiiie 10. Elektrotehnični predmeti „Svetla“ Mestni trg 25. . ■ '■ - 1 1 Fotograf . Veličan Bester Aleksandrova cesta 6. Celovite« cesta At. 89 v salonu znane gostilne Vodnik. Uonkurentne cene! Ljubljana, Prešernova ulica 54, ans nat proti glavne poSte v Telefon internrban 548. Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin -- Oblast, koncea. znvod aa pokončava«]« mili in nirieea Miroslav Zor Kolodvorska uliea itev. 88/11. Avtomobili, motorji, Itoleaa, pnevmatika, autogarala J. Goreč Goaposvedska e. 14. ‘Manufaktura in zaloga oblak , Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki Ljubljana, »r-\......-i—I - Dame, gospodje! Ako želite biti elegantno oblečeni, si naročite pri meni Splošna ključavničarska in; mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in Šivalnih strojev, kon-trolnih blagajn itd. Fr. Lebar & LTišier Jenkova ulica 9. Mestni trg štev. 25|I. JA. STADLER & V. TRATNIK J S* Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 (vhod skozi vežo), j* ® trgovina z galanterijskim bla- a S gom na debelo in drobno. ~ S Različna mila in druge toaletne potrebščine, g1 J:: Mizarski klej (lim) vedno v zalogi. :: g £ Najnižje cene. Postrežba točna. Lastni auto za prevažanje Josip Gregorin, Ljubljana, Trnovska ulic* št. 19. špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica it. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in rasnim kurilnim materijalom. Na