Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2003
352(497.12 Ptuj)
6005687,5
Lutenberška hiša z arkadnimi stel - vrezan sgraffito z dekorativnim
Foto: Staša Cafuta
		\	'			\ / J\&				
		\					JjkA’ * -VV,			
	^ ^ 1jr					L y • ■ ■ ^				] T,
	.						’"'V, Vgv		»T,': .		
	vjM				'••v	\ / j \ /	f ■ i • ' \	F • ■ * • :		

Tradicija notarskega stanu
T
ečina nas se je že zagotovo kdaj oglasila v notarski pisarni, da bi se za reševanje posameznih zadev (overitve oporok, podpisov in prepisov, overitve različnih pisanj, kot so npr. lasten notarski zapis, notarsko potrdilo, tiskano pisanje, kopija načrta, risbe, overitev posameznih strani iz dokumenta, pogodba, izjava ...) po izven sodni poti obrnila na nepristransko institucijo.
»Sodnik sodi, odvetnik zagovarja posameznikove zasebne interese pred javnostjo, notar skrbi za javno varnost. Kot sestavljalcu listin mu pripada kot nosilcu pomembnih nalog na tako imenovanem nepravdnem postopku, da v pravilnem usmerjanju strank, da v skladu z zakonom in v jasnem oblikovanju njihovega pravnega poslovanja vzdržuje miroljubno sožitje v pravni državi« (Prim. Meyer August, Die Notariatsordnungen von 1512 und 1871, als Beiträge zur Rechtssicherheit, Salzburg 1971, str. 45).
Na podlagi arhivskega gradiva v slovenskih arhivih, ki hranijo gradivo notarjev, govorimo o dveh smereh razvoja notariata - obalni tip notariata in celinski tip notariata. Zanimiv za nas je slednji, ki se je po mnenju prof. Vilfana razvil sorazmerno pozno in
Notarska pisarna sredi 17. stoletja, foto: iz Korenine notariata na Slovenskem, PAM, Maribor, 1996, str. 38.
samo delno.
Pismene pogodbe so se sklepale pred osebami, ki so po svojem položaju ali drugih lastnostih uživale posebno zaupanje. Po njih zapisana pogodba je imela nedvomno moč. Take osebe, ki so uživale »javno vero« ("fides publica j so bili notarji. Prvotno notarjev niso ostro ločili od raznih pisarjev - E. Planer je označil notariat kot pomožno službo, kot službo protokolista deželnega sodnika. Prvotni sodni pisarji so se okoli 1100 osamosvojili, od konca 12. stoletja je nekatere notarje imenoval cesar, kmalu pa je notariat pospeševala zlasti katoliška cerkev. Prvi notarji so bili tako pogosto kleriki nižjih redov, njihov položaj pa je lahko postal deden.
Javni notarji ("notarii publici") so izpričani v večjih mestih že v prvi polovici
14.	st. Satut mesta Ptuj iz leta 1376, omenja mestnega pisarja, ki je moral biti prisoten ob vsakem uradovanju sodnika. Ob tem je moral sestaviti listino, ki je pozneje veljala kot dokaz: "Tudi naj ima ta sodnik v sebi v ograji vedno svojega pisarja, ki naj je (navzoč) pri vseh tožbah ter naj zapisuje dokazilna pisma, ki se dajejo pred sodiščem ” (Statut mesta Ptuj 1376, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1998, str. 140, 49. člen). Tako kot sodnik tudi mestni pisar mestu ni plačeval davka od svoje službe: "Ko se nalaga običajni davek, sodnik in mestni pisar ne dajeta davka. In za pobiranje davka, naj je velik ali majhen, pripadata (za to) od njega mestnemu pisarju dve marki in biriču pol libre" (Statut mesta Ptuj 1376, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1998, str. 144, 80. člen). V 15. stoletju pa se tudi na Ptuju že omenja notarius
publicus - mestni (javni) notar GREGOR. Le-ta je izpričan v testamentu ptujskega zdravnika Markvarda Stellinga iz
15.	stoletja (leta 1467), magistra svobodnih umetnosti in doktorja medicine. Notar Gregor je za svojo pisarsko uslugo prejel celo denar testatola Stellinga (listina v Štajerskem deželnem arhivu, št. 7222b: 1467 XII 15. Ptuj, v: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Ptuj, 1996).
Z notarskim redom iz leta 1512 je cesar Maksimiljan I. želel postaviti trdne temelje instituciji notariata, ki je obstajala že od 13. st. dalje.
"Ta red je bil potreben zaradi verodostojne javne listine, s pomočjo katere bi naj za večno bila ohranjena mnenja, volja, dejanja ljudi in da se odpravijo nevednost, malomarnost in zahrbtnost. Zaradi tega je uvedba notariata koristna in nujna" (Korenine notariata na Slovenskem, Maribor 1996, str. 16). Do takrat veljavna pravila je cesar Maksimiljan
I.	povzel v določbe, ki so natančno določale pogoje imenovanja, odpoklica in izpopolnjevanja notarjev. Notar je moral v prisegi obljubiti, da bo svojo službo opravljal po vesti, zvesto cesarju in cesarstvu. Za vsako škodo, ki bi lahko nastala ob njegovem delu, je notar odgovarjal sam. Skozi leta se je funkcija notarja izgubljala. V 17. stoletju reformirani sodni red za Štajersko ne pozna več notarja, govori le o solicita-torju. V času cesarja Jožefa n. je notariat, ki je bil potreben za varen in urejen pravni promet, izgubil skoraj vsak pomen.
Po marčni revoluciji leta 1848 se je v habsburški monarhiji na novo oblikovalo tudi področje pravosodja. 2. oktobra 1850je v skladu s cesarskim sklepom (z dne 9. maja 1850) izšel notarski red (v sedemnajstih poglavjih z 186. členi), ki je razglašal organizacijo, izvrševanje, vodenje in področje institucije notariata. Slu-
it f> <t n g.
X a r I f.
L «rtariat* * OkHtrm.
». ».
Ml* Mi IMM «•*(•+■ m** Dim M:
I. tal fNM;
». Ul fclfMB|Hlll» M» M*»« ;
». ta «*>*•*«*
n
Ut »MM« « MK >4 Um Utf, M	(••'WWMmi) «M m«
■4|ifc ><t Jc4 H tonaca. ta«4* pm	ut Hrt nfcttatt* mn
*■«•
tut (mm« f*t Btfaataa. Im »yi|ii> la *»/■ Mmm OrfllMufi «•*-
« m. mm «•»<«•< Mryata*. Mta* M** ta «ifUta* »tat •itMrta«* ta »k* mm. tori* MM tat •< «rttaa» IM ». M« «tatfM* I mu it IM « ato a* M« ». M**. » »; mi n MH tal IM» ». ttaffrifl. * l
M etahif» u» Uv*a*a tMTtaaaffi f M» tatfrftai «HNfta« tal ti MMf ta taftataa «tta* p to*an
M-
Srn« tat l^iUil Ut lat a rrtatatrt	tal ®rm« mIMII
Ilrj* M» Wi Uttm aat Mi	M M taftc*, (* #»**• «■ tal ffc
t+Jta mb MO fL M IMO« r»VV»« tu*«
Natamtta «sfaafau M m. M. (ntUn «M * W*ln| . (* p>-
Mita« • h. tm irUm tatara Mta. m Mita« tat (tat* ata IMI. ètafanort mat. tori*.
•m Maia Mito ita tato tatara «tltaa a*i ran*. Muta aaMi**»!.
» »•
tt»a|ll «Il « tal «a*- ata MioMrailya. (ran ta« atama e«r:*> «tat ■MM»Mi H»ai#i a* ta« |a*|(fi»i »raa» to «M»* «Maa* pt tat*, aca. waa tal «if»» aaf ata«*.«. ira «U t.Umtpu. »tat »M p»*** MVtaiMMa M* Mrt rt taira irt tacito (* iatf*«M »'tmmm to I» (totali» 3»to |a <a**m»<a fiata a» «
ta taaaa ta Mtaataa. tan Inalili at» ka naca li	MUtraa««
aa talca fi «.fatai fai fctaataa. ta* «d» ■■ to tifila* ton «iMalMhu ta4tal#rt Mn. ataltaftrtilla itoa MraVtaau« lactoka ato al». « aa« tat «f tal «litt» mmrtuin i<a ta to «n |a tatuata, ta# to 9hm ta to n»
Priloga tarif k notarskemu redu iz leta 1850, Notarski red (29. september 1850)
žbena mesta za notarja so bila sistematizirana, notarje za posamezni sodni okraj pa je na predlog notarske zbornice imenovalo Ministrstvo za pravosodje. Za Štajersko krono-vino je višje sodišče v Gradcu določilo notarske okraje in notarska mesta. Notar je imel svojo pisarno in je bil osebno odgovoren za vsako škodo, ki bi lahko nastala iz njegovega nevestnega in nerednega opravljanja. Zato je moral vsak notar položiti varščino, ki je znašala okoli 1000 goldinarjev, za svoje delo in trud pa je imel pravico terjati plačilo po predpisani notarski tarifi. Uporaba tarife je bila točno določena in obvezna.
Za območje okrajnega sodišča Ptuj sta bili določeni dve notarski mesti. Za katera dva notarja je šlo, žal ni bilo moč ugotoviti, glede na ohranjenost gradiva, ki ga hranimo, pa so zagotovo bili med prvimi Johann Schönweter, Rodoschegg Franc in Filaferro Ferdinand.
(SE NADALJUJE)
Katja Zupanič prof., arhivistka Zgodovinski arhiv Ptuj
UVODNIK,
SPREHOD PO VSEBINI
Politika se v gospodarstvo mora ’’vmešavati”!
Z lanskim zalivanjem ni mogoče premagovati letošnje suše. Tako kot je vedno znova treba preverjati vlažnost gredice, je vedno znova treba prevedati stališča. Sploh tista, ki so v nekem obdobju nastala kot dežurne politične ali družbene parole, pa so se tako prijela, da nam kasneje delajo le še škodo.
Nikar ne mislimo, da takšnega plevela nimamo v vsakdanjem življenju! Kdo se ne spomni preobrazbe političnega sistema, v katerem je veljalo prepričanje in nekakšen družbeni aksiom, da je treba velika podjetja razbiti na prafaktorje. Samo zato, ker so menda majhna podjetja gibljiva, prilagodljiva in iznajdljiva. Predolgo nismo preverjali tega stališča v praksi in gospodarstvo se nam je razletelo na koščke, črepinje pa bomo s težavo sestavljali in lepili še desetletja. Medtem pa bodo drugi napredovali in nas prehitevali.
Iz istega obdobja je politična parola, da se politika ne sme vmešavati v gospodarstvo. Še danes so mnogi prepričani, da je to načelo pravo in da se v praksi tako tudi obnašamo. Resnica pa se nam pri tem široko reži v obraz. Politika se še kako vmešava v gospodarstvo! Vsaka politika od državne do zadnje občinske. Ker bi ono načelo o
nevmešavanju morali že zdavnaj zavreči, pa to še ne pomeni, da je v realnosti vse lepo in prav. Ponavadi se politika zaplete tja, kamor je sploh ne bi bilo treba, namesto da bi njeno "vmešavanje” končno postalo trdno sodelovanje. Politika lahko s svojimi odločitvami gospodarstvu veliko pomaga, če je načelna in dosledna in če nima pri tem slabih ali osebnih namenov.
Gospodarstvo niso le tovarne, ampak cel spekter dejavnosti tja do turizma. Do tja torej, kjer naj bi se začenjala naša ptujska gospodarska prioriteta. Zato je nujno potrebno, da se z občinsko politiko začnemo "vmešavati" v turizem, da se spustimo v trgovino in promet in da pomagamo krmariti kulturo, pa še vrsto drugih stvari. Predolgo smo se ukvarjali zgolj z občinskimi političnimi vprašanji, predolgo smo zanemarjali gospodarstvo in mu z lastnim ekonomskim smrčanjem jemali voljo. Brez celotne mavrice gospodarstva je sleherna občina mrtva, vsaka država je brez tega votel ništrc.
Zato je treba začeti zalivati naše gredice znova in sproti in se ne zanašati na neko vlažno letino pred desetletjem ali več.
MODROST MESECA
Stvari niso same po sebi niti dobre niti slabe.
Šele naša razmišljanja jih naredijo takšne.
IV. Shakspeare
SPREHOD PO VSEBINI
Tradicija notarskega stanu
str. 2
S 7. redne seje mestnega sveta
str. 4
Obisk Erwana Fouéréja, vodje delegacije evropske komisije
___________________________________str. 5
Odgovori na vprašanja In pobude svetnikov
______________________________________str. 6
Stranke mestnega sveta sporočajo
str. 7
Predsednik OS Janez Sušnik se je srečal z župani
str. 8
Mag. Stanko Glažar ■ novi direktor občinske uprave MO Ptuj
str. 9
Razvoj podeželja - priložnost za razvoj mesta
__________ str. 10
Sejmišče danes In nikoli več
str. 11
Nov turistični lokal v Prešernovi
str. 11
Nemška jezikovna diploma - DSD na Gimnaziji Ptuj
______________________________________str. 12
Domljada 2003
str. 13
Z avtobusom na izlet
Str. 14
Delovanje Mladinskega sceta MO Ptuj
str. 14
Pozitivni premiki v ptujskem turizmu
___________________________str. 15
Misli Iz šole življenja In druženje z avtorjem dr. Vekoslavom Grmičem
str. 16
Ob 50-letnlci Planinskega društva Ptuj
___________________________str. 17
Zlati Jubilej DU Rogoznica
str. 17
Ptujčanu Mitji Mahoriču dirka Po Sloveniji
str. 18
Uspešen nastop mladih Ptujčanov
____________________________str. 19
Medobčinski kros vreden pozornosti In časa za razmislek
str. 20
Župan je kolesarjem podelil priznanja MO Ptuj
____________________ str. 21
Sodelovalo 354 judoistov in judoistk Iz 6. držav
str. 21
Gledališče, prireditve
str. 22
Deset let NLB na Ptuju
str. 23
Naslovnica: Lutenberška hiša z arkadnimi stenami in hodniki - vrezan sgrafitto z dekorativnim rastlinskim motivom (Slovenski trg 5, Ptuj). Foto: Staša Cafuta.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I. Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@eniail.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Miljana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
S SEDME SEJE MS MO PTUJ
- okoljevarstveno področje
Prioritetno
rsebina sedme seje, ki je potekala sredi
maja, je bila bolj kot katerakoli doslej zaznamovana s predpisi s področja okolja in varstva prostora.
V	večini primerov rešujejo tovrstno problematiko v Mestni četrti Jezero, predvsem v naselju Spu-hlja. Svetniki so sprejeli investicijski program za izvedbo IB faze gradnje Centra za ravnanje v Gajkah, investicijski program za izvedbo 2., 3. in 4. etape fekalne kanalizacije in program opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijo v Spuhlji. Na koncu so se seznanili še z lokalnim programom varstva okolja za ptujsko občino, o katerem smo v Ptujčanu že večkrat obširneje poročali. LPVO za MO Ptuj je na seji predstavila magistra okoljskih ved Mojca Hrabar iz domžalske družbe za svetovanje in razvoj Oikos, d.o.o.
V	programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijo v Spuhlji so določene vse aktivnosti za opremljanje, zagotovljena so potrebna sredstva za izgradnjo kanalizacije in priključitve omrežja na centralno čistilno napravo mesta Ptuja preko levo-brežnega črpališča na Poti k jezeru. Opredeljeno je območje opremljanja, tehnični opis s pogoji izvedbe in finančni stroški ter viri financirana. Ocenjena vrednost projekta je 650 milijonov tolarjev.
Program bo služil tudi kot priloga k prijavi na razpisa ministrstva za okolje, prostor in energijo za pridobitev nepovratnih sredstev za investicije odvajanja in čiščenja odpadnih voda za obdobje 2004-2006.
Svetniki so s sklepom potrdili investicijski program za izvedbo 1B faze gradnje Cero v opuščeni gramozni jami v Gajkah pri Spuhlji, ki ga je 5. maja 2003 izdelalo ptujsko podjetje TMD INVEST, d.o.o. Investicijska naložba bo predvidoma realizirana v letih med 2004 in 2006, prvo polno leto obratovanja pa bo v letu 2007. 1A faza gradnje ( izgradnja polovice prvega odlagalnega polja s pripadajočo infrastrukturo in dovozne cestaJ je že v teku.
V	IB fazi se bo nadaljevalo v prejšnjem mesecu začeto delo in
sicer izgradnja druge polovice prvega odlagalnega polja- volumna 90.000 kvadratnih metrov, hal za pripravo in naknadno zorenje komposta, sortirnice, poslovno-sanitamega in upravnega poslopja, nabava tehnološke opreme in bakel za sežig plina. Namen investicije je ustvariti ustrezne pogoje za preprečevanje nevarnosti ter zmanjševanje obremenitev okolja z odpadki. Vrednost izvedbe IB faze na dan 1. maja 2003 je 1.341.255.000 tolarjev. Sicer bo izgradnja Cero Gajke potekala v treh fazah, to pa zaradi omejenih možnosti zagotavljanja finančnih sredstev, urejanja odlagalnega prostora le za nekaj let vnaprej in hkrati manjših obratovalnih stroškov.
Z gradnjo Cero Gajke se rešuje problem odlaganja odpadkov 15. občin v Spodnjem Podravju s približno 70.000 prebivalci, ki so odlagali odpadke na odlagališču v Brstju.
Gradnja 2., 3. in 4. etape kanalizacije za odpadne vode v naselju Spuhlja v dolžini 8,23 kilometrov pomeni nadaljevanje izgradnje sistema za odvajanje komunalnih vod na območju ptujske občine in ima prioritetno mesto med planiranimi investicijami. Kanalizacija bo namenjena odvajanju odpadnih vod, ki jih povzroča 870 prebivalcev v Spuhlji in bo priključena na obstoječo kanalizacijo v Mestni četrti Jezero, od tam pa na centralno čistilno napravo, ki je z zmogljivostjo 100.000 PE obremenjena le 75 odstotno, zato je njeno izkoriščenost smiselno povečati.
Obravnavani investicijski program ne govori o 1. etapi, ker se ta že izvaja in je zato ni možno vključiti v ta dokument, kar je zanimalo Konrada Rižnera (LDS), s katerim bo MO Ptuj kandidirala tudi za nepovratna državna sredstva za sofinanciranje izgradnje objektov lokalne gospodarske javne infrastrukture. Vrednost investicije na dan 1. maja 2003 je 490.000.000 tolar-
jev. Iz lastnih virov bo občina zagotovila 128.000.000 tolaijev, iz državnega proračuna bi naj prejela 117.000.000 tolaijev, iz naslova taks za obremenjevanje voda pa 245.000.000 tolaijev. Kot je povedal Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave, bodo krajani Spuhlje v tem primeru oproščeni plačila priključnim Sicer to določa občinski odlok, obstajajo pa tudi možnosti, da se priključnine ne plača.
Mnogi svetniki so menili, da je Lokalni program za varstvo okolja v MO Ptuj pripravljen preveč posplošeno, po določenem enotnem vzorcu, v mnogih segmentih pa se konkretno ne dotika tega prostora in njegovih posebnosti. Denimo, ne opredeljuje, kateri so tisti industrijski obrati oz. kje natančno so, ki so najbolj ogrožajoči za tukajšnje okolje
in ljudi, ni preglednice, kje v zemlji ležijo nevarne salonitne cevi, niti niso omenjene strešne salonitne plošče, ki vsebujejo škodljivi azbest, nič ni zaslediti o onesnaževanju, ki ga povzroča lokalni promet, obvoznica je le omenjena, na kar je opozoril Rajko Fajt (SDS). V LPVO tudi ni omenjeno industrijsko onesnaževanje zraka (Janez Rožmarin, N.Si). Nekateri svetniki pa so bili zadovoljni, da je LPVO za MO Ptuj sploh pripravljen in so ga pohvalili ter menili, da je program dobro izhodišče in vir podatkov, ki jih bo seveda treba dopolniti, za pripravo razvojnega programa MO Ptuj (Emil Mesarič -LDS, Robert Križanič- SMS, Meta Puklavec -Desus, Vlado Čuš in Boris Gerì - Zeleni Ptuja ter Robert Čeh -SIS).
Milena Turk
8. redna seja bo 2. junija
Na dnevnem redu 8. redne seje, ki bo v ponedeljek, 2. junija, s pričetkom ob 13. uri, je predlaganih naslednjih 13 točk:
1.	predlog zapisnika 7. seje mestnega sveta,
2.	pobude in vprašanja,
3.	osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj,
4.	dokument identifikacije investicijskega projekta - gradnja 1. etape fekalne kanalizacije Spuhlja,
5.	investicijski program - gradnja 1. etape fekalne kanalizacije Spuhlja,
6.	poročilo družbe Komunalno podjetje Ptuj, d.d., za leto 2002 s predlogom sklepa o uporabi bilančnega dobička na dan 31.
12. 2002,
7.	poročilo Varnostnega sosveta za leto 2002,
8.	poročilo Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj o izvedbi nadzora porabe sredstev v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v letu 2001-2002 (nadaljevanje obravnave),
9.	predlog soglasja k ceni storitve pomoči družini na domu,
10.	predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi pare. št. 363/3, vpisana v SEZ 2 k.o. Grajena,
11.	predlog sklepa o prodaji nepremičnine:
a/ pare. št. 363/3, vpisna v SEZ 2 k.o. Grajena,
b/ pare. št. 345/4 in 345/5, vi. št. 145 k.o. Nova vas pri Ptuju,
c/ pare. št. 345/6, vi. št. 145 k.o. Nova vas pri Ptuju,
12.	volitve in imenovanja:
- mnenje k na javni razpis prijavljenima kandidatoma za ravnatelja OŠ Olge Meglič,
13.	Informacije
■	Premoženjska bilanca Občine Ptuj na dan 31. 12. 2002,
■	Premoženjska bilanca Mestne občine Ptuj na dan 31. 12. 2002.
DOGODKI V MINULEM MESECU DNI
Obisk Erwana Fouéréja, vodje
evropske komisije
delegacije
/73 estega maja se je vodja delegacije Evrop-v i ske komisije v Sloveniji Erwan Fouéré v * J	okviru programa evropskega dne na Ptuju
srečal z županom dr. Štefanom Čelanom. Srečanja v Mestni hiši so se udeležili direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar in vodji oddelkov.
Erwan Fouéré prihaja iz Irske, majhne in ponosne dežele na robu Evrope, kije bila zelo učinkovita pri koriščenju evropskih sredstev za socialni in ekonomski razvoj. Na obisku v Ptuju je bil prvič, sicer pa se je že v Ljubljani seznanil s kulturno dediščino, ki izvira iz Ptuja, zato si je tudi želel obiskati to zgodovinsko mesto.
9.	maj - dan Evrope je za EU pomemben datum na koledarju, saj obeležuje začetek evropskih integracijskih procesov, s katerimi bi se otresli sporov in konfliktov med narodi in državami Evrope.
Za EU je Slovenija, kot je povedal Fouéré, ena najbolje pripravljenih držav za pristop. Posebej je poudaril pomen ustanovitve Ministrstva za regionalni razvoj, s katerim so v stalnem stiku kakor tudi z ministrico Kovačevo. Navdušeni so nad stopnjo predanosti in zavzetosti ter odločnosti Slovencev pri pripravah na vstopanje. Slovenija že lahko koristi programe EU, ki so namenjeni ravnanju z odpadki
in čiščenju voda ter majhnim in srednjim podjetjem. Veleposlanika EU preveva velik optimizem kar zadeva koristi, ki jih bo imela Slovenija zaradi članstva v EU. Možno bo koristiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Sicer se EU zaveda pomena združevanja moči in upoštevanja interesov majhnih držav. V naslednjih letih pa bo za Slovenijo pomemben izziv razvoj socialne in ekonomske politike.
Župan dr. Štefan Čelan je pripomnil, da ima Slovenija že sedaj, ko še ni članica, nekatere možnosti, ki jih ponuja EU, in upa, da se bo znala znajti v druščini narodov Evrope ter ne pričakuje večjih težav ob formalnem pristopu leta 2004. Sicer pa naloga za celotno združeno Evropo ne bo lahka, je menil ptujski župan. Kajti na evropskem trgu imata velike interese tako EU kot ZDA. Slednja ima namreč močnega zaveznika v azijskem prostor, kar bo zahtevalo strpno dogovarjanje in iskanje skupnih priložnosti ter tistega, kjer je Evropa v pre-
dnosti. Poudaril je še podobnost Slovenije z Irsko z ozirom na človeške vire, ekonomijo in velikost ter omenil priznane evropske eksperte na različnih področjih, ki prihajajo prav iz Irske.
Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji letos že četrto leto izvaja obširen komunikacijski program, s katerim želi slovensko javnost seznanjati o vseh vidikih pristopa Slovenije k Evropski uniji.
6.	maja je veleposlanik Erwan Fouéré razen Mestno hišo obi-
skal še Gimnazijo Ptuj, Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj in Društvu upokojencev Ptuj.
V okviru evropskega dne na Ptuju so pred Mestno hišo postavili stojnico s številnimi informacijskimi zloženkami, informator pa je mimoidočim odgovarjal na vprašanja o EU. Da bi bilo informacij čim več, je sodeloval še Urad vlade za informiranje s svojim informacijskim Eurobusom.
Milena Turk
Erwan Fouéré odhaja iz Mestne hiše. Foto: Langerholc
Priznanje za uspešno sodelovanje v projektu Eko profit
rodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je za uspešno sodelovanje in dobre rezultate v projektu Eko profit 2002 15. aprila v Mariboru na sedežu območne gospodarske zbornice Slovenije prejelo priznanje, ki ga podeljuje GZS in občina. Priznanje je direktorju omenjenega podjetja Dragu Klobučaru 24. aprila v ptujski Mestni hiši slovesno izročil župan dr. Štefan Čelan.
Projekt Eko profit že 10 let uspešno izvaja avstrijsko Mestna občina Gradec. Namenjen je zmanjšanju stroškov poslovanja gospodarskih sub-
jektov ter varovanju narave. Ključni cilj je trajnostno varovanje narave. V Avstriji se je zelo uveljavil, zato so ga pred dvema letoma pričeli
širiti tudi na slovenska tla, pri čemer je ptujsko vodnogospodarsko podjetje sodelovalo s projektom za ravnanje z odpadki in zmanjševanje energetske porabe. V Sloveniji je doslej vključenih 20 podjetij iz Maribora, Slovenske Bistrice, Miklavža in Ptuja. Projekt je v 80 odstotkih financiran iz programa EU 1NTEREG III, v 20 odstotkih pa ga financira Mestna občina Gradec. Vreden je 100 000
eurov. Podjetje, ki prejme več tovrstnih certifikatov (kot denimo družba Neckerman, ki ima po svetu veliko podružnic), si hkrati pridobi licenco za sodelovanju pri presojah. Licenco za presojanje ukrepov, ki jih bodo podjetja izvajala v nadaljnjih projektih, si je pridobila tudi Mirjana Fesel iz VGP Drava Ptuj.
Milena Turk
/
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov na 6. in 7. seji
Pobuda Marije Magdalene in Dejana Levanita (ZLSD) za izgradnjo otroškega igrišča in varnostne ograje na Osojnikovi c., Ptuj, s 5. seje, 28. 4.
Odgovor: Na podlagi dolgoletne pobude DruStva prijateljev mladine Ptuj, naj se uredijo otroška igrišča v Mestni občini Ptuj, smo izdelali analizo stanja vseh javnih otroških igrišč v Mestni občini Ptuj in ugotovili, da so v glavnem vsa otroška igrišča v izredno slabem stanju, nekatera so celo nevarna za otroško igro.
V letošnjem letu smo prioritetno zastavili ureditev otroškega igrišča v Ljudskem vrtu, za katerega se bo v okviru proračunskih sredstev izdelal projekt ureditve. Zagotovljena sredstva v proračunu za leto 2003 omogočajo samo izdelavo projekta, saj sredstev ni dovolj za opremo. Prizadevali si bomo, da bo ureditev predlaganega igrišča uvrščena v izvedben projekt za leto 2004 oziroma 2005.
Maja Erjavec
***
Vprašanja Marije Magdalene (ZLSD) s 5. seje, 28. marca:
1.	Za kaj gre pri projektu in kaj se bo popravljalo pri poslovnih prostorih - postavka 17.0407 - obnova prostora Krempljeva ul. 2 ?
Odgovor : Gre za informacijski center-CIPS Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Izvajala se bodo naslednja dela: zidarska, keramičarska, vodoinstalaterska, elektroinstalaterska, slikople-skarska, mizarska in steklarska dela.
2.	Kaj je mišljeno pod postavko
17.048 - obnova prostorov Slovenski trg 6, kjer je namenjeno 16,4 mio SIT?
Odgovor: Predvidena so obnovitvena dela in ureditev podstrešne konstrukcije (zamenjava dotrajane lesene konstrukcije z armiranobetonsko) in ureditev podstrešja za multimedijsko dvorano.
3.	Zakaj so namenjena sredstva pod postavko 17.0418 - RDLU Turnišče v višini 6 mio SIT?
Odgovor: Gre za gradbena dela -izgradnjo prizidka k Domu krajanov Turnišče. Telekom pa bo uredil novo telefonsko centralo in tako bo omogočena tudi optična povezava ter povezava Catv sistema s ptujskim.
4.	Visoka sredstva -17 mio SIT so tudi na postavki 17.0420; za dela, ki jih ni možno predvideti.
Odgovor: Poslovni prostori, katerih lastnik je Mestna občina Ptuj, se
v glavnem nahajajo v starem mestnem jedru. Zaradi starosti objektov prihaja do različnih nujnih del, ki jih je težko načrtovati v naprej.
To so predvsem dela na obnovi dotrajanih ostrešij, kritine, vodo-
voda, kanalizacije, elektroinštalacij, stavbnega pohištva...
5.	Kdo je tisti, ki določa, v katere objekte se bo vlagalo, katere objekte se bo investicijsko vzdrževalo, katere pa obnavljalo? Ali je katera od teh naložb naložba v osnovna sredstva, saj vemo, da je naložba v osnovna sredstva vse tisto, kar poveča življenjsko dobo objekta oz. če se spremeni namembnost objekta. V primeru, če gre za investicijo in ne gre le za obnovo ter vzdrževanje, se tudi stroški v obliki amortizacije pokrijejo v nekaj letih, ne pa takoj. Ali pri teh večjih zneskih gre za obnove ali za investicijsko vzdrževanje, ali celo za investicije, kajti če gre za investicije, bi verjetno ti zneski morali biti kje drugje v proračunu?
Odgovor: Skupaj z upravljalcem poslovnih prostorov se izdela okvirni program v okviru prihodkov iz najemnin. Pristojni oddelek MO Ptuj odloča o prioriteti obnov in vzdrževanja objektov glede na odločbe pristojnih inšpekcij, nujnost posega za zaščito objekta in njegovo varnost. Vse obnove in vlaganja v objekte se po končanju del upoštevajo pri točkovanju najemnine (najemnina se poveča). V vseh primerih gre za večja vzdrževalna in nujna obnovitvena dela, ki so potrebna zaradi starosti in dotrajanosti objekta kot vseh inštalacij.
Herbert Glavič
Vprašanje Petra Pribožiča s 4. seje, 26. 2.: Ali je v kletnih prostorih knjižnice v Malem gradu res problem visoka vlaga?
Odgovor: V poletnih mesecih leta 2001 se je v kletnih depojih pojavilo več vlage. Zato so pričeli v juliju 2001 z rednim meijenjem temperature in vlage v obeh skladiščnih prostorih, kar v vsakem primeru zahteva varovanje gradiva.
S skrbnim zračenjem in ventilatorji so jo ublažili, v zimskih mesecih pa prostore s kutjenjem izsušili. V letu 2002 so iz lastnih sredstev kupili napravo za srkanje vlage. V poletnih mesecih leta 2002 pa so zaradi kurjenja pozimi vlago 2002 že odpravili.
Tako relativna vlaga v poletnih mesecih sicer naraste, toda ne kritično. Za varovanje papirja sta najboljša konstantna vlaga in temperatura, ki pa ju v geografskih pasovih s štirimi letnimi časi težko dosežemo.
V kletnih depojih je vse leto povprečna temperatura zraka med 19 in 21 stopinjami, relativna vlaga pa je bila poleti 2001 okoli 70%, z vsemi ukrepi pa so jo znižali in danes znaša v povprečju 40 %. Tudi v pritličnem depoju vzdržujejo konstantno temperaturo med 19 in 22
stopinjami, zaradi naravnega zračenja (okna) pa je relativna vlaga bolj konstantna.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil 3. marca letos inšpekcijski nadzor, ki gaje opravila višja inšpektorica za knjižničarstvo pri Ministrstvu za kulturo. V zapisniku je pohvalila zgledno skrb za gradivo in čistočo, ki jo vzdržujejo v depojih.
Tjaša Mrgole Jukič, direktorica KIP Zdenka Ristič
Vprašanje Mirka Kekca (SDS) s 5. seje, 28. marca: Kaj namerava storiti Skupna občinska uprava oziroma komunalne inšpekcije v zvezi z obratovanjem opekarne OPTE Ptuj, da bi prebivalcem Žabjaka, Nove vasi, Rogoznice in Podvincev zagotovili zdrave življenjske pogoje, ki bodo v skladu z veljavnimi okoljevarstvenimi predpisi.
Odgovor, ki sta ga pripravili družba OPTE Ptuj in pristojna republiška inšpekcijska služba, je naslednji: OPTE Ptuj odgovorno in z vsemi dovoljenji opravlja registrirano dejavnost proizvodnje opeke in ostalega gradbenega materiala, ki so za to dejavnost potrebna. Zaposlenih je več kot 50 delavcev.
Prav tako se redno vršijo inšpekcijski pregledi in monitoringi emisij. Predvideno je, da v letošnjem letu preidemo na plin s kuriščem centralnega ogrevanja, ki je doslej na trdo gorivo.
Republiški inšpektor, pristojen za okolje, potrjuje, da vrši v družbi OPTE Ptuj redne inšpekcijske preglede.
***
Vprašanje Milana Petka (SDS) s 5. seje, 28. marca: Kdo je odobril, da občina Duplek vlaga v izgradnjo deponije v Gajkah in ali bomo na novo deponijo dovolili odlaganje odpadkov tudi iz drugih okolij. Odgovor: Občina Duplek že več let v ceni odvoza odpadkov zbira sredstva za investicijo za deponijo, ki jih bo vložila v lokacijo, kjer bo imela dovoljenje odlaganja ostankov odpadkov (informacija Čistega mesta Ptuj, d.o.o.). Za deponijo v Gajkah je preuranjeno govoriti o odlaganju iz drugih okolij, saj še niso povsem znani učinki sortiranja odpadkov. Ker je znano, da bomo morali zapolniti deponijo v 15 letih (pogodba s krajani) bo smotrno v manjših količinah odlagati iz sosednjih okolij, če bo izračun pokazal, da je prostora dovolj in bo primerna cena. Pri tem bi gotovo moral imeti prednost Duplek, saj je s strani države naslednja potrjena lokacija v Krčevini pri Vurberku.
***
Vprašanja Rajka Fajta s 6. seje, 24. aprila:
1.	Kolikšen je bil v letu 2002 prihodek od parkirnin in v kaj je bil denar vložen?
Odgovor: Prihodek od parkirnin in drugih storitev je znašal za MO Ptuj v letu 2002 8.712.773,00 SIT (proračun). Poleg tega mora koncesionar letno vložiti 10.000.000,00 SIT v nova parkirišča. V letu 2002je zgradil parkirišče (asfalt) ob Potrčevi cesti in pridobil dokumentacijo za parkirišče pri zdravstvenem domu.
2.	Kaj je z načrtovano izgradnjo in posodobitvijo parkirišč ob bolnišnici, zdravstvenem domu in za avtobusno postajo?
Odgovor: Za parkirišče ob zdravstvenem domu je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in bo v letošnjem letu zgrajeno. Ob bolnišnici, kjer je bilo najprej načrtovano, se je zapletlo pri lastništvu in izvedbi, zato smo pospešili gradnjo pri zdravstvenem domu. Za avtobusno postajo se preverjajo možnosti nadstropnega parkirišča.
3.	Kdaj bodo zgrajena oz. označena dodatna potrebna parkirišča za invalide?
Odgovor: Na vseh parkiriščih za javno parkiranje so označena mesta za invalide. Redarska služba vodi intenzivno kontrolo na teh parkiriščih. Z odlokom je določena višja kazen, zato se vedno najde prostor za invalide. Vsako novo pobudo posebej proučimo in tudi ugodno rešimo, če se pokaže potreba.
***
Pobuda Petra Pribožiča s 6. seje,
24. aprila: Na parceli severovzhodno od cerkve v Novi vasi, to je na zemljišču ob cesti Ptuj - Lenart oz. naprej od parkirišča te cerkve, se naj uredi otroško igrišče.
Odgovor: Zazidalni načrt ne predvideva igrišča na tem območju, zato bi ga bilo potrebno spremeniti oz. načrtovati igrišče v bližnji soseščini. Parcela, ki je omenjena v pobudi, ob regionalni cesti severno od cerkve, je namenjena zelenici in je v zasebni lasti.
***
Pobudi Janeza Rožmarina s 6. seje, 24. aprila: Na črnih odlagališčih se naj namestijo opozorilne table z napisom, da je odlaganje odpadkov prepovedano.
V koledarskem letu se naj čistilna akcija ponovi.
Odgovor: Pri čiščenju divjih odlagališč in sanaciji izvajalec akcije obvezno namesti tablo "Prepovedano odlaganje odpadkov". Pri manjših črnih odlagališčih to ni mogoče. Pozdravljamo pobudo za ponovitev čistilne akcije, ki jo bomo po potrebi izvedli v jesenskem času.
Stanislav Napast
6 'ffy/zm
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO, OBVESTILA
31. MAJ / VELIKI TRAVEN 2003
Slovenska ljudska stranka
V postopku sprejemanju zakonodaje na področju regionalizacije Slovenije se Mestni odbor SLS zavzema za to, da Ptuj ostane upravno središče.
Stališče MO SLS Ptuj je predvsem zavzemanje za to, da je potrebno dosedanja izhodišča za ustanovitev regij oblikovati drugače in po drugačnih kriterijih, in sicer tako, da bo regionalizacija omogočila in podpirala razvoj mesta Ptuj in okoliških občin v skladu z razvojnimi projekti ter da bo po razdelitvi Slovenije na regije mesto Ptuj postalo regionalno središče regije Spodnje Podravje.
Za MO SLS Ptuj Darja Galun
POBUDA ZELENIH PTUJA OB 24. MAJU - EVROPSKEM DNEVU PARKOV
V	Sloveniji zajemajo parki sedem do osem odstotkov celotne površine, kar je precej manj kot v drugih državah. Po planu, ki so ga sprejeli na Ministrstvu za okolje, naj bi se ta odstotek povečal na 30 odstotkov, kolikor površine te zdaj zajemajo naravni parki v Avstriji.
V	Sloveniji in tudi v Mestni občini Ptuj imamo izjemno naravno dediščino, vendar lahko to z nepremišljenostjo hitro pokvarimo.
Parki so lahko neke vrste učilnice in tudi pomožna pljuča vsakega mesta. Našemu mestu urejenih parkovnih površin primanjkuje.
Zeleni Ptuja smo ob gradnji podvoza podali pobudo ptujskemu mestnemu svetu, da izgubljene parkovne površine nadomestimo z novim parkom na ptujski Panorami pod gradom, kjer imamo sedaj sadovnjak. Vemo da ta kmetijska dejavnost ne sodi zraven turističnega bisera, kot je ptujski grad.
Ob evropskem dnevu parkov obnavljamo to pobudo s pričakovanjem, da bomo to za naše mesto izjemno lokacijo bolje izkoristili v najkrajšem času.
Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti tudi na načrtovanje, vzdrževanje, varovanje in urejanje javnih zelenih površin. Natančneje moramo določiti, kaj se na teh površinah dovoljuje in kaj ne, ter to označiti z ustreznimi tablami.
Zeleni Slovenije 00 Zeleni Ptuja
IGNORANCA VLADAJOČE KOALICIJE
V Mestnem odboru Socialdemokratske stranke na Ptuju spremljamo in ocenjujemo delo vladajoče koalicije "za boljši Ptuj"(?) v Mestnem svetu Mestne Občine Ptuj.
Skrbi nas in presenečeni smo predvsem nad ignorantskim odnosom vladajoče koalicije na čelu z županom, ki se na nekatere pereče probleme v občini sploh ne odzivata, kljub opozarjanju opozicijske SDS. Tako ostaja po že nekaj mesecih agonije v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vprašanje normalizacije odnosov in poslovanja te institucije neobravnavano, in to kljub temu, da na nevzdržno stanje opozarjajo zaposleni, mladi, mediji, Socialdemokratska mladina ter širša javnost. Predvidena obnova prostorov ZRS Bistra, ki bo teijala astronomske zneske davkoplačevalskega denaija Ptujčanov, prav tako ni pojasnjena in strokovno utemeljena.
Dijaki srednjih šol so v marcu oddali prijave za vpis v visokošolske in univerzitetne programe. Žal ne bo nobeden od njih študiral na Ptuju. Gradnja ptujske obvoznice močno zaostaja in ne sledi pozitivnim trendom preteklih let.
Želimo si, da naše pobude za reševanje problemov in vprašanja o problemih ne bi postajale glas vpijočega v puščavi, predvsem zato, ker imajo občanke in občani Ptuja pravico vedeti, vprašati in zahtevati.
Mestni odbor SDS Ptuj
PTUJSKA REGIJA
V	maju smo se člani 00 ZLSD Ptuj udeležili mnogih sestankov z ministri ZLSD. Eden izmed njih je bil tudi sestanek z dr. Radom Bohincem, v sredo, 14. maja, v Ljubljani, kjer smo Ptujčani izpostavili vprašanje ptujske regije. Stališče stranke za regionalizacijo je izredno pozitivno in jo podpiramo. Dr. Rado Bohinc je izpostavil, da ima Ptuj zadostne argumente za svojo regijo.
V	Mariboru pa je delovni sestanek s člani stranke imel predsednik ZLSD Borut Pahor. Delovni sestanek se je odvijal v torek, 20. maja, ob 18. uri. Tudi tukaj smo člani 00 ZLSD Ptuj sodelovali, saj so potekali pogovori o viziji stranke. Vizija stranke je pomembna tema, saj imamo 22. junija v Bovcu 5. konferenco stranke ZLSD.
Mladi forum ZLSD ima tudi svojo konferenco, in sicer 31. maja v Kopru, kjer se bomo pogovarjali o novem, izboljšanem programu Mladega foruma ZLSD. Člani MF Ptuj imamo izoblikovane svoje predloge za program Mladega foruma ZLSD, ki jih bomo na konferenci v Kopru tudi predstavili.
Regijski izobraževalni seminar za klube Mladega foruma ZLSD iz štajerske regije je potekal 23., 24. in 25. maja v Mariboru. Na seminarju smo se pogovarjali o strukturi delovanja Mladega foruma, o povezovanju med klubi, o informacijah, ki jih lahko pridobimo in kje jih lahko pridobimo, ter še marsikatero koristno informacijo smo pridobili, ki nam lahko pomagajo pri izvajanju naših projektov in namenov.
Želimo Vam lepe prve poletne dneve v letu 2003. Uživajte v soncu in prvih zasluženih počitnicah!
Za 00 ZLSD Ptuj Mirjana Nenad
Ponovni otvoritveni zbor Mladih liberalnih demokratov
Mladi liberalni demokrati in demokratke Ptuja smo ponovno oživeli. 16. maja smo se zbrali v prostorih Gasilskega doma v Spuh-lji, da bi se ponovno organizirali in sprejeli nov program, ki bo obravnaval, oblikoval in dopolnjeval naš mlad liberalen pogled na dmžbo, na Ptuj, na Slovenijo. Za naš program želimo, da je dinamičen, prilagodljiv in odprt za spremembe in izboljšave.
Eden od naših dolgoročnih ciljev je omogočiti Ptujčanom študirati v Ptuju in tako prispevati k zvišanju izobrazbene ravni, kar bo povečalo možnost boljše zaposlitve. Opozoriti želimo tudi na veliko brezposelnost na ptujskem območju. Le-to bi lahko zmanjšali tudi z oživitvijo turizma na območjih, kot so mestno jedro in Ptujsko jezero, ki je največje umetno jezero v Sloveniji in ima kot tako velik neizkoriščeni turistični potencial. Vendar pa je predpogoj za kakršnekoli dejavnosti ob in na jezeru njegovo očiščenje.
Poleg tega si bomo prizadevali za socialno in stanovanjsko politiko mladih. Kot dolgoročna cilja MLD naj omenim še zagotovitev brezplačnega dostopa do interneta v
Prispevki strank niso lektorirani!
in demokratk Ptuja
za to namenjenih lokalih in ohranitev bogate kulturne dediščine na Ptuju. Med naše kratkoročne cilje pa smo uvrstili odprtje okrogle mize o Ptujskem jezeru in prireditev športnega turnirja med podmladki strank.
Poleg številnih članov stranke so se srečanja udeležili tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik MLD Slovenije Stane Štraus, generalni sekretar LDS Peter Jamnikar, predsednik LDS na Ptuju Milan Čuček, sekretar mestnega odbora LDS Ptuj Emil Mesarič, mestni svetnik Konrad Rižnar in predsednik Mestne četrti Jezero Edvard Strelec.
Ob tej priliki čestitam novoizvoljenemu izvršnemu odboru v sestavi Mojce Horvat, Alenke Florjančič, Gorazda Oreška, Petra Cafute in Saše Lončarja, sekretarju Gregorju Šmigocu in predsedniku MLD Vasju Strelcu.
Za LO MLD Ptuj Luka Žižek
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov

DOGODKI V MINULEM MESECU DNI
Predsednik DS Janez Sušnik se je srečal z župani
niki so doktoiji znanosti, 14 je magistrov. Državni svet sestavljajo predstavniki petih različnih interesnih skupin: delodajalcev, delojemalcev, kmetov, gospodarstvenikov in negospodarstvenikov. Sicer v zadnjem času ta državni organ ni najbolj priljubljen. Deležen je mnogo polemičnih debat v medijih. DS ne sprejema zakonov, lahko pa izglasuje veto na posamezne vloge na državnem zboru. Predsednik Sušnik ga je primeijal z nekakim nepopolnim drugim domom.
Ob koncu so se županom pridružili še predsednik državnega sveta Janez Sušnik, državna svetnika Robert Čeh in Darko Fras, hkrati predsednik komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, glavni tajnik DS Primož Hainz, strokovna sodelavka Meta Štembal ter poslanka državnega zbora in
Državni svetnik Robert Čeh, predsednik DZ Janez Sušnik in župan MO Ruj dr. Štefan Čelan. Foto: Črtomir Goznik
a delovnem srečanju županov 15. občin iz Spodnjega Podravja konec aprila, kjer so se pogovarjali o urejanju prostora po novi zakonodaji in o investicijah v gospodarstvu, se seznanili s postopki, ki sledijo podpisu sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Ptuj (še zadnji izmed 15. županov ga je podpisal 4. aprila letos), ter sprejeli odločitev o načelni moralni podpori ustanovitve medicinske fakultete v Mariboru.
O potrebah in pomenu njene ustanovitev sta govorila Lojze Arko, direktor ptujske splošne bolnišnice, in ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je srečanje tudi vodil. Sodelovali so še Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave, in strokovnjaki iz mariborskega Vodnogospodarskega biroja, ki so župane seznanili z vsebino in detajli strokovnih podlag za upravljanje z vodami in habitati ter z nujnostjo izdelave le-teh v prihodnosti z ozirom na zakonske zahteve.
mestna svetnica Lidija Majnik. Kot je v uvodni predstavitvi povedal Janez Sušnik, ima DS 40 svetnikov, katerih izobrazbena struktura je precej visoka, kar štirje državni svet-
Ker v DS zastopajo lokalne interese, se želijo neposredno seznaniti z občani in vodstvi posameznih občin ter s težavami, s katerimi se ubadajo v posameznih lokalnih skupnostih. Prioritetna naloga v DS je zdaj področje reforme lokalne samouprave, predvsem drugostopenjske, zato želijo zbrati informacije o interesih neposredno na terenu.
S	temi nameni so obiskali že sedem volilnih enot po Sloveniji. Predsednik DS je župane povabil, da državnega svetnika Roberta Čeha, ki zastopa lokalne interese v sedmi volilni enoti, seznanjajo s posebnostmi, interesi in pobudami, ki jih bo prenesel v DS. Ptujski župan je predsedniku DS, njegovim sodelavcem ter županom predstavil, kako si je zamislil organiziranje pokrajine, ki ne bo instrument politične oblasti, temveč inovacijskih elit in bo temeljila na inovativno-inovacijski družbi. Politika je namreč le en segment družbenega življenja, tega pa je potrebno organizirati razvojno, ugotavlja dr. Štefan Čelan.
Milena Turk
Gimnazijci iz Burghausna spet
r okviru sodelovanja partnerskih mest Ptuja in Burghausna so bili 16. maja na obisku v Mestni hiši gimnazijci in njihov profesor Stefan Angstl iz Aventius Gimnasium Burghausen.
Župan dr. Štefan Čelan je goste iz Nemčije sprejel z naslednjimi besedami: "Prejšnjo nedeljo sem imel priliko spoznati vaše mesto. Burghausen je vzorno mesto, ki ga je vredno posnemati. Razvojne priložnosti Ptuja in Burghausna so slične, zato si od povezovanja veliko obetamo. Po letu 2004 bo Slovenija polnopravna članica EU. Princip združevanja v EU temelji na partnerskem povezovanju različnih mest in pokrajin. In ravno tiste pokrajine, ki bodo dobro pri-
pravljene, bodo v prednosti. Ob zadnjem srečanju v Burghau-snu sem dojel, da je vaš župan zelo cenjen in spoštovan, pri nas ni tako zaradi preteklega obdobja. " Ob slovesu je gimnazijcem zaželel, da so njihovi učitelji razumevajoči do njih ter lepa doživetja v Ptuju. Profesor Stefan Angstel, ki ni bil prvič na obisku v Mestni hiši, je povedal, da z veseljem pridejo na Ptuj, ki ni zanimiv le kot mesto, ampak tudi Ptujčani kot odprti in prijazni ljudje. Zanje je interesantno
kurentovanje, sicer pa so navezali že veliko osebnih stikov, predvsem med glasbeniki. Branimir Rokavec, namestnik ravnateljice ptujske gimnazije, ki se je udeležil obiska pri županu, se mu je zahvalil za sprejem ter poudaril, da ptujska gimnazija vzpostavlja veliko povezav z evropskimi šolami. Pred nekaj dnevi so bili v pobratenem francoskem mestu Saint Cyr sur Loire, kjer seje porodila ideja, da bi se šole Ptuja, Saint Cyra in Burghausna povezale v skupnem projektu. Prepričani so namreč, da povezovanje med mladimi prebija predsodke. Druženje mladih dandanes (v šolstvu, v kulturi in športu) bo verjetno,
na Ptuju
Srečanje gimnazijcev in profesorjev iz Burghausna z županom dr. Štefanom Čelanom, 16. maj. Foto: Aleš Šprah
tako upajo, pripeljalo do njihovega sodelovanja v gospodarstvu v prihodnosti.
Milena Turk

OBČINSKA UPRAVA, ZANIMIVOSTI
INTERVJU
Mag. Stanko Glažar - novi direktor občinske uprave MO Ptuj
Mag. Stanko Glažar.
Foto: Langerholc
Kdo je Stanko Glažar? Bi se nam lahko na kratko predstavili?
Rojen sem v petek, 13. decembra, v znamenju strelca. Po zaključeni osnovni šoli in Gimnaziji na Ptuju sem zaključil Pedagoško akademijo v Mariboru, smer matematika -fizika. Univerzitetni in magistrski študij sem zaključil na področju kadrovskoizobra-tevalnega menedžmenta. Najprej sem v šoli poučeval matematiko, nato pa sem zadnjih devet let služboval kot direktor javnega zavoda Športni zavod Ptuj. Ob zaposlitvi sem opravljal kar nekaj vodilnih funkcij v društvih in asociacijah na področju družbenega življenja.
Preden ste nastopili mesto direktorja občinske uprave ste bili direktor Športnega zavoda. Sedaj ste "presedlali" v politiko. Kdo vas je "potegnil" vanjo?
Na delovnem mestu direktorja Športnega zavoda Ptuj sem bil vse od ustanovitve v letu 1994. Kljub slabi začetni osnovi smo s sistematičnim delom uspeli razviti sodoben javni zavod, ki je dober partner klubom,
športnim društvom, vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, občinam ...
V okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport smo si uspeli zagotoviti status področnega centra Podravje, ki pokriva vse občine na področju Upravnih enot Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj (18 občin). Sredstva za športno dejavnost, infrastrukturo in posamezne projekte smo si pridobivali iz različnih virov in upam, da smo pomagali pri izboljševanju pogojev naših športnikov, kar se vidi tudi pri zadnjih rezultatih in prehodih na višji nivo tekmovanja.
Z novim županom dr. Štefanom Čelanom sva že prej sodelovala pri posameznih projektih in glede na to, da gre za sposobnega in razvojno naravnanega človeka, sem bil pripravljen sodelovati. Vsekakor novo delovno mesto sprejemam kot izziv in možnost spoznavanja različnih področij dela.
Ste že bili prej politično dejavni?
Politika je del življenja in kakorkoli se vključuješ v organizacijo ali skupnost ljudi z željo uresničiti neke parcialne ali globalne cilje, si z njo povezan oz. od nje odvisen.
Politika zahteva celega človeka - mnogokrat ni vsega mogoče opraviti v osemurnem delavniku, vemo pa, da imate tri otroke. Kako usklajujete zasebno življenje z delom, ki ga opravljate? Ostane kaj časa tudi za družino?
V sodobnem svetu je potrebno za poslovno uspešnost ob vsem drugem porabiti še 10-12 ur dnevno. Sam sem tega navajen že od prej in takšnega me moja družina tudi pozna. Za družinsko vzgojo (tri hčere) je vsekakor bolj "zadolžena" žena, poskrbim pa tudi, da raznoliko izkoristimo prosti čas, ki ga preživimo skupaj.
Kako bi opisali vaše delovno področje? Kaj počnete kot direktor občinske uprave in koliko je vaša funkcija povezana s funkcijo župana?
Delo, ki ga opravljam, je izredno pestro in raznoliko. Osnovna naloga je usklajevati in koordinirati delo občinske uprave po posameznih področjih. Sem zagovornik timskega dela, kjer pa morajo biti
opredeljeni nosilci posameznih nalog, termini in tudi njihova odgovornost. Moje delo je v tesni povezavi z županovim, ker je uprava tista, ki skrbi za realizacijo programskih nalog. Ali s športom premagujete stres?
S športom se v bistvu ukvarjam že celo življenje. Prej bolj aktivno (tekmovalno), sedaj pa samo rekreativno. Ob velikih psihičnih naporih je nujna sprostitev, ki jo najlažje uresničiš v krogu prijateljev s športno dejavnostjo.
Kaj boste naredili, da si vas bodo ljudje zapomnili kot najboljšega direktorja občinske uprave?
Sem človek dejanj, ne obljub, zato menim, da bo čas pokazal kvaliteto in veličino dejanj. Moje delo je tesno povezano z delom župana, celotne občinske uprave in odločitvami mestnega sveta. Vsekakor pa je prioritetna naloga zagotoviti boljši status mesta Ptuja, ki ga je v preteklosti že imel.
Bronja Habjanič
Poživitev mestnega jedra
Pred nekaj dnevi je prišlo šest mladih rack z mamico na obisk na Prešernovo ulico.
Kaj to pomeni za staro mestno jedro?
Veliko. Vsaj tem račkam je uspelo, kar do sedaj še ni nikomur. Promet se je za hip ustavil, ljudje so lahko zadihali in začutili tišino ter se razveselili pogledu na nekaj lepega - na naravo. Račke so hotele pokazati, da bi v Prešernovi ulici lahko zgradili vodnjak, posadili drevesa in dali mestu nekaj narave.
V takšnem okolju bi lahko zaigrali na instrumente glasbeniki, kakšen slikar našel zanimiv kotiček za postavitev svojega stojala, utrujeni in žejni domačini in turisti popili v miru skodelico kave in nara-
vne vode ter v miru spregovorili o tistih mladih račkah. Mlade račke so ulico spremenile v nekaj lepega in se nato odpravile nazaj v reko Dravo. Zadovoljne ali nezadovoljne, pa bomo videli in slišali drugič.
Albin Pišek
Foto: Langerholc
{fytycÓM 9
Razvoj podeželja
priložnost za razvoj mesta
»
olitične in družbene spremembe na začetku 90. let, pozitivni tuji vzori (Nemčija) ter vse pogostejše odkrilo izražanje razvojnih problemov na podeželju, je botrovalo nastanku prvih celovitih razvojnih projektov za slovensko podeželje. Leta 1991 so na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pričeli uvajati program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na 17 naključno izbranih lokacijah.
V skoraj desetih letih so razvojni projekti CRPOV zajeli dobršen del Slovenije. Izgrajevali in dopolnjevali so se tudi z vidika vsebine in ciljev, saj so iz prvotnih ureditvenih načrtov za posamezna naselja prerasli v celovite lokalne razvojne programe z bolj ali manj izraženo regionalno dimenzijo. Širša, globalna zasnova programa je prepoznavna v naslednjih ciljih, kot jih je izdvojil
S.	Pelc' :
-	celostno reševati probleme podeželja;
-	varovati, ohranjati in razvijati značilnosti podeželja in vasi;
-	aktivirati razvojna usmeritve, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj;
-	varovati vrednote podeželja in vasi ter;
-	vzpodbuditi interese prebivalcev podeželja in vasi
za uresničevanje zastavljenih ciljev.
Prav slednje, spodbujanje ustvarjalnosti, izobraževanje in usposabljanje domačinov za razvojno razmišljanje, za premagovanje nerazvitosti in lastnih problemov je poleg dinamičnega poudarjanja krajevnih razvojnih potencialov, najpomembnejši dosežek vsakega projekta CRPOV. Izdelava razvojnega projekta mora rasti iz potreb in želja krajanov, saj poznajo svoje naselje in vedo, kakšne spremembe potrebujejo. Brez stalnega in odgovornega sodelovanja prebivalcev namreč ni mogoče uspešno pripravljati razvojnega projekta in ne polno uveljaviti njegovih rezultatov. Prebivalci so cilj in so hkrati nosilci razvojnih projektov, trdi A. Barbič2.
Ker so se razvojni programi CRPOV v zadnjem obdobju
povsem približali Ptuju, saj so jih na svojem območju uveljavile skoraj vse sosednje občine, Destrnik, Markovci, Kidričevo in Hajdina, je bila povsem razumljiva odločitev o uvajanju in pripravi tovrstnega programa za ptujska obmestna naselja. V program CRPOV so vključena naslednja naselja: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlek. Ključni razlog vključitve ptujskih obmestnih naselij v projekt CRPOV je intenzivnost in raznolikost sprememb, ki so jih izzvali procesi suburbanizacije. Nekoč tradicionalna agrarna naselja so izpostavljena raznolikim vplivom mesta, kar povzroča obsežne, pogosto tudi negativne spremembe v zunanjem videzu naselij in v njihovi funkcijski zgradbi. Naselja postajajo vse privlačnejša za bivanje mestnega in ostalega prebivalstva. Na rob mesta se zaradi nižjih stroškov investicij vse pogosteje selijo tudi obrtne in druge proizvodne dejavnosti, kar vnaša v podeželje nove razvojne probleme, zlasti glede infrastrukture in rabe kmetijskih zemljišč. Ptujsko podeželje je hkrati pomemben dejavnik razvoja samega mesta in celotne regije, saj ponuja veliko priložnosti za uveljavljanje enovite turistične ponudbe ter omogoča oživljanje nekaterih novih ali tradicionalnih proizvodnih dejavnosti, kot so predelava kmetijskih proizvodov in ekološka pridelava. Cilji programa CRPOV na ptujskem podeželju so:
-	animirati prebivalcev za lasten razvoj in razvoj podeželja;
-	spodbuditi razvoj kmetijstva (povezovanje pridelovalcev,
diverzifikacija kmetijske dejavnosti - razvoj dopolnilnih dejavnosti, razvoj obmestnega kmetijstva - zelenjadarstvo...);
-	spodbuditi razvoj tistih dejavnosti na podeželju, ki izboljšujejo kakovost bivanja in zaposlujejo domačine (obrt, storitve, turizem...);
-	uskladiti infrastrukturo in splošno opremljenost s prostorskim, demografskim in funkcijskim razvojem podeželskih naselij;
-	ublažiti negativne posledice suburbanizacije na prostorski razvoj naselij (načrtovanje prostorskega razvoja);
-	varovati naravno in kulturno dediščino za ustrezno gospodarsko in splošno rabo;
-	povezati naravno in kulturno bogastvo podeželskih naselij
z bogato zgodovinsko dediščino Ptuja v smislu oblikovanja enotne turistične ponudbe. Z drugo fazo projekta CRPOV smo pričeli na začetku leta 2003 in jo bomo predvidoma zaključili v juniju 2003 s potrditvijo na občinskem svetu.
V tem čas smo skupaj s krajani strokovno argumentirano dopolnili v prvi fazi sprejet razvojni program in pripravili već delavnic in predavanj o naselitveni, ekološki in gospodarski problematiki. Delavnic in strokovnih predavanj se je udeležilo več kot 500 krajanov, ki so pokazali veliko pripravljenosti za sodelovanje v razvojnih programih. Projektni svet skrbno in odgovorno vodi Janez Vrtič. Strokovno delo in priprava programa pa je bila zaupana skupini strokovnjakov, ki jo sestavljajo:
-	dr. Vladimir Korošec, strokovni vodja projekta in nosilec družbene problematike;
-	Vida Šavli, organizacijski vodja projekta;
-	dr. Borut Juvanec, naselitveni prostor;
-	Herbert Glavič, infrastuk-tuma problematika;
-	Aleš Arih, prof., kulturni prostor;
-	Alenka Korpar, prof., življenjski prostor;
Oblikovanje tematskih poti je pritegnilo širšo pozornost (Grajena, 20.2.2003)
- Andrej Rebernišek, uni. dipl. inž. agronomije in Felicita Domiter, univ. dipl. inž. agronomije, delovni prostor.
Čeprav so projekti CRPOV marsikje pospešili razvojne korake in kar je bistveno, izostrili odnos domačinov in javnosti do podeželja, je njihova učinkovitost pogosto omejena. Najbolj jih onemogoča pomanjkanje finančnih sredstev na državni in lokalni ravni ter nepovezanost posameznih ministrstev, institucij ter služb, odgovornih za realizacijo. Pogoj za realizacijo razvojnega programa CRPOV je predvsem njegova uresničljivost, saj mora slediti realnim potrebam prebivalcev posameznih naselij in odgovoriti na najbolj pereče razvojne probleme. Program mora pomembno prispevati k krepitvi dodatnega zaposlovanja na podeželju in k odpravljanju splošne nerazvitosti. Za realizacijo razvojnega programa ter udejanjanje novih idej za razvoj podeželja morajo poleg občinskih služb in strokovnih ustanov skrbeti dobro motivirani in osveščeni prebivalci, ki jim ni vseeno kakšna bo bodočnost njihovih naselij.
Opombe:--------------:----
' S. Pelci, Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Ljubljana geografija mesta, 2000, str.2 10.
2 A. Barbič, Prebivalci kot nosilci razvojnih projektov podeželskih skupnosti,
Prihodnost slovenskega podeželja -zbornik, 1991, str. 105.
Dr. Vladimir Korošec, strokovni vodja projekta CRPOV
na območju MO PTUJ
OKOLJE IN PROSTOR
ir
Sejmišče danes in nikoli več!
Mestni svet je sprejel predlog župana dr. Čelana, da se ptujsko sejmišče odproda. Predlog župana, še posebej pa odločitev svetnikov, je zelo vprašljiva. Odprodaja sejmišča pomeni, da občina izgublja še eno posebnost in to takšno, po kateri je bil in je Ptuj znan blizu in daleč. Svojo ekonomsko varnost je gradil na trgovanju - sejmaijenju. Tradicionalna oblika sejma je danes sicer preživela, vendar to ne pomeni, da moramo na vrat na nos izgubiti
tako elitno zeleno lokacijo v neposredni bližini centra mesta. Na obstoječi lokaciji verjetno ne bo več pravih živinskih sejmov, vendar pa bi prostor lahko služil za različne razstave in prireditve, v najslabšem primeru pa za parkirišče brez pobiranja parkirnine. Lepo rastoče platane na sejmišču služijo vsaj za gnezdišče ptic, če že, po mnenju oblasti, nimajo druge koristne vloge.
Bojim se, da bo s prodajo sejmišče prešlo v roke trgovcev, ki bodo s svojo dejavnostjo povečali promet v mestu in s tem še zaostrili prometni kaos, ki ga vsi zelo dobro poznamo.
Takšni ukrepi nakazujejo, da bomo v mestu izgubili (odprodali) še nekaj javnih površin, ki danes služijo vsem občanom, pozneje pa bodo služili samo tistim, ki imajo dovolj pod palcem.
Ivan Jurkovič
Novi turistični lokal v Prešernovi in »prangarijada«
uristično društvo Ptuj je od Mestne občine Ptuj najelo majhen lokal v Prešernovi ulici 15 pri nekdanjem radio servisu Munda. Lokal je bil že dalj časa zaprt in neuporaben. Prostovoljni delavci turističnega društva so takoj pristopili k urejanju prostora in kaj kmalu je bil zelo lep prodajni prostor, odprt in namenjen za prodajo domačih spominkov, katere turisti že dalj časa iščejo.
V programu imamo zapisano, da se zunaj na širokem pločniku izdelujejo domači spominki. V kolikor bo društvu še uspelo dobiti in narediti staro kovnico denarja, bo zunaj izdelano orodje za kovanje denarja, in spomin bo šel daleč naokrog. Tako pričakujemo vedno več turistov, ki se bodo radi vračali nazaj na prelepi Ptuj.
Turistično društvo Ptuj je pred začetkom nove turistične sezone obesilo nad 50 cvetličnih obešank, s tem popestrilo staro mestno jedro ter razdelilo nekaj nad 1000 cvetličnih sadik za balkone in okna.
Turistično društvo bo v soboto, 21. junija, na Slovenskem
trgu organiziralo »prangari-jado* -srečanje mest in krajev, ki imajo sramotilne stebre ali kamne, kjer so v starih časih sodili svoje meščane ter jih celo obmetavali z jajci ter po njih pljuvali.
Pričakujemo okrog petnajst mest ali krajev iz cele Slovenije, ki bodo uprizorili stare šege in prikazali sojenje, kot je bilo nekoč. Vabimo vse domačine, da si vzamete čas in pridete v soboto, 21. junija, pred naš največji sramotilni steber »Orfej« na Slovenskem trgu. Med drugim bo prikazano sojenje tistim, ki niso razumeli ali niso hoteli razumeti oblasti.
Albin Pišek predsednik TD Ptuj
Toplotna energija v vašem domu - II.
Če bi se posodobili vsi ogrevalni kotli, ki ne izpolnjujejo zahtev in se morajo ustrezno temu do leta 2004 zamenjati, bi bilo možno prihraniti znatno količino energije. To pomeni, da se ne bodo zmanjšali le stroški za gorivo, temveč v velikem obsegu tudi škodljive emisije v ozračje, kar pa seveda pomeni velik prispevek k razbremenitvi okolja.
V okviru uredbe o varčevanju z energijo, ki je stopila v veljavo leta 2001, je postala obvezna zamenjava vseh kotlov, ki so bili instalirani pred letom 1978. Pri posodabljanju ogrevanja je pomembna ocena gospodarnosti stare oziroma nove naprave. ”Gospodarno” ogrevati pomeni z minimalno količino vložene energije dobiti največjo možno mero ogrevalne toplote. Glavne izgube pri pretvarjanju dovedene energije (zemeljskega plina ali kurilnega olja) v ogrevalnem kotlu nastanejo:
-	s toploto, ki jo odvedejo dimni plini (izgube z dimnimi plini),
-	sevalnimi površinskimi izgubami ogrevalnega kotla med obratovanjem gorilnika in mirovalnimi izgubami.
Meritev, ki jih dimnikarske službe izvajajo na kotlih, ne moremo uporabiti za oceno gospodarnosti. Meritve zajemajo le izgube z dimnimi plini, ostale izgube pa niso upoštevane.
Za natančneje ugotovljeno koristno toploto, se morajo
upoštevati nastopajoče izgube - in sicer v času celoletnega obdobja delovanja. V nasprotju s trenutno obravnavo pri ugotavljanju izkoristka kotla se tukaj upoštevajo tudi izgube zaradi pripravljenosti na obratovanje, torej miro-valne izgube, ki nastopijo med mirovanjem gorilnika. Izračuni izkoristka kotla jasno pokažejo, da so za letni izkoristek miro-valne izgube precej pomembne, saj je njihov delež precej visok.
Za sodobne ogrevalne kotle, katerih temperatura kotlovne vode je prilagojena aktualni potrebi po toploti, pa ta obravnava ne velja več, ker pri spremenljivi temperaturi kotlovne vode tudi izgube niso več konstantne. Omenjena je prednost nizkotemperatumih in kondenzacijskih kotlov, ker so pri znižani temperaturi kotlovne vode posledično nižje tudi izgube.
V	prihodnjih člankih bomo obrazložili, na kaj je potrebno paziti pri zamenjavi kotla in zakaj dosežemo pri zemeljskem plinu boljše izkoristke in gospodarnejše delovanje. Tabele izračuna in diagrame posameznih izgub, katere opisuje gornji članek, si lahko ogledate na internetni strani www.isp.si.
V	sodelovanju podjetjem Adriaplinom, d. o. o., Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d. o.o. Kamnik, Ljubljanska 45b, tel.: 01/893 45 87, faks: 01/839 45 88, www.isp.si.
Oblak Jože, u.d.i.s.
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100. TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
Nemška jezikovna diploma - DSD na Gimnaziji Ptuj
T\
šolskem letu 1999/2000 je nemško ministrstvo razpisalo projekt za izvajanje nemške jezikovne diplome v slovenskih srednjih šolah. Na razpis se je prijavila tudi Gimnazija Ptuj. Kljub začetnim težavam - projekt je bil noviteta v slovenskem prostoru - je takratna ravnateljica Meta Puklavec v njem videla veliko priložnost za dijake naše šole, zato si je zelo prizadevala, da bi se tudi našim dijakom uspelo vključiti vanj. Z uspešno opravljeno diplomo bi lažje odšli na morebitni študij v tujino in znanje jezika uveljavljali pri študiju doma ali kasneje na delovnem mestu.
KAJ JE DSD?
Dijaki s certifikatom nemške jezikovne diplome dokažejo, da se znajo ustrezno ustno in pisno izražati, da so sposobni proučiti določeno temo v nemškem jeziku in si tako samostojno pridobivati znanje. Opravljeni izpit DSD omogoča študij na univerzah v nemško govorečih državah - brez preverjanja jezikovnega znanja. Naše želje so se uresničile in še v istem šolskem letu smo izvedeli, da smo izbrani. Tako smo postali ena izmed štirih šol, ki so izvajale mednarodno
veljavni izpit aktivnega znanja nemškega jezika.
Na šolo je prišla programska učiteljica Marina Benkhardt in dijaki so pričeli s pripravami.
Ob tem nam je veliko pomagal takratni svetovalec za nemški jezik v Sloveniji Helmut Sauermann. Ob rednem pouku, ki so ga vodile profesorice Dobrinka Voršič-Rajšp, Melani Centrih in Slavica Bratuša, so dijaki četrtih letnikov obiskovali še dve uri tedensko dodatni pouk nemškega jezika. Da bi jih na izpit čim bolje pripravili, smo organizirali jezikovni tabor in pet dni preživeli na Medvedjem Brdu. Veseli in ponosni smo bili, ko smo izvedeli, da je vseh 22 dijakov uspešno opravilo pisni in ustni izpit.
V naslednjih letih smo dodatni pouk organizirali tudi že v nižjih letnikih. Tako sedaj dijaki, ki bodo opravljali izpit, že od drugega Jetnika dalje poleg rednih ur nemškega jezika obiskujejo še dve uri tedensko dodatni pouk pri programski učiteljici. Lansko leto je to nalogo prevzela ga.
Margit Bamerssoi, svetovalec za nemški jezik pa je postal Josef Proksch. Za dijake vsako leto organiziramo petdnevni jezikovni tabor, kjer poglobijo svoje znanje in se pripravijo na izpit. Del sredstev za izvedbo tabora prispeva nemško ministrstvo. V preteklih letih so tabori, ki so jih vodile naše profesorice, potekali še v Tolminu, Bohinju in na Pohoiju.
KAKO POTEKA IZPIT?
Izpit poteka v dveh delih. Jeseni dijaki pišejo pisni del
Podelitev jezikovnih diplom v šolskem letu 2001/02. Foto: Langerholc
izpita. Ta obsega esej, ki traja 230 minut, in preverjanje rabe jezika, ki traja 150 minut. Naloge dobijo iz Nemčije, kjer jih njihovi popravljalci nato tudi popravijo in ocenijo. Spomladi pa dijaki opravljajo še ustni del izpita. Na njem morajo predstaviti svojo projektno nalogo, ki jo izdelajo v času dveletnih priprav in s katero dokažejo poglobljeno znanje iz izbrane teme. Istočasno morajo na ustnem izpitu pokazati, da znajo interpretirati neznani tekst ter se aktivno sporazumevati v nemškem jeziku. Izpraševalci pri ustnem izpitu so njihovi profesorji nemščine v šoli, pri spraševanju pa sodelujeta še nemški svetovalec in programska učiteljica.
Letos smo nemško jezikovno diplomo izvajali že četrtič, skupno pa jo je opravilo 108 naših dijakov. Zanimiv je podatek, da je lani izpit istega dne v vseh šolah, vključenih v projekt, opravljalo 9500, letos pa že 14.000 dijakov vsega sveta. Tudi v Sloveniji so se nam pridružile še tri šole. Tako sedaj lahko redni dijaki sedmih slovenskih šol izpit opravljajo brezplačno.
Vsi dijaki naše šole, ki smo jih v štirih letih prijavili na izpit in ki so obiskovali potrebne
priprave in izdelali projektno nalogo, so nemško jezikovno diplomo uspešno opravili.
Velik posluh za nadaljevanje izvajanja nemške jezikovne diplome ima tudi nova ravnateljica Melani Centrih. Dijaki, ki obiskujejo dodatne ure pouka, imajo te vključene v redni umik. Letos so se s programsko učiteljico Margit Bamerssoi dijaki udeležili štiridnevne strokovne ekskurzije v München, štiri dijakinje pa so opravile 14-dnevno prakso v Nemčiji. Dve dijakinji sta obiskovali pouk na gimnaziji v Memmingenu, dve pa sta spoznavali delo in življenje v tamkajšnjem rehabilitacijskem centm pri Fuessnu. Dijaki si takih izobraževanj želijo in v juniju bodo v Nemčijo odšli še trije.
Dijaki in profesorji ptujske gimnazije se zavedamo, da je znanje tujih jezikov pomembno, koristno in nujno - še zlasti v današnjem času, ob vključevanju Slovenije v EU.
Pa ne le na gospodarskem in političnem področju, temveč še zlasti med mladimi, ki jim jezik ponuja tkanje prijateljskih vezi, širi njihovo vedenje, predstave in polni njihovo življenje.
Slavica Bratuša, prof.
41. SREČANJE DIJAKOV DIJAŠKIH DOMOV SLOVENIJE
Domijada 2003
sT deja o srečanju dijakov dijaških domov Slo-(i veni je je vzklila pred 41 leti. Takrat so se
povezali nekateri domovi Slovenije, predvsem tisti s periferije, ki so bili približno enako številčni.
Ti domovi so bili: Dijaški dom Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Tolmin. Leta 1967 je bila ustanovljena Skupnost dijaških domov Slovenije, ki je predlagala, da se Domijada razširi in poteka za vse dijaške domove v Sloveniji in slovenske domove v zamejstvu.
Domijada je od takrat največje in najpomembnejše športno in kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in slovenskih domov v zamejstvu. Najpomembnejši cilj Domijade je druženje, medsebojno spoznavanje in tekmovanje dijakov in vzgojiteljev. Predstavijo se rezultati vzgojnega dela. Organizira se vsako šolsko leto, praviloma meseca maja. Priprave na Domijado potekajo celo šolsko leto. Najprej se vrstijo regijska in medregijska tekmovanja, tako da na Domijado pridejo le "favoriti”. Organizator te
športno-kultume prireditve je Skupnost dijaških domov Slovenije in določeni dijaški dom, vsako leto iz druge regije. Letošnjo, kot že rečeno 41. Domijado, smo 24. in 25. aprilom organizirali dijaški domovi pomursko-ptujske regije. To smo: DD Murska Sobota, DD Radenci, DD Rakičan in DD Ptuj.
Prvič je potekala izven zidov dijaških domov. Kaj zmoremo in kaj znamo, smo pokazali v športno-rekreativnem centru Rogla. Mogoče je bila tudi udeležba zato rekordna. Prijavilo se je 35 dijaških domov oz. skoraj petsto udeležencev.
Tudi za pisanje tega prispevka se mi je nabralo več kot preveč besed. Še več kot teh pa je bilo lepih, zanimivih in nepozabnih trenutkov, ki so se zvrstili na tem dvodnevnem srečanju. Poskušala ga bom opisati.
24.	aprila smo se zbirali med
10.	in 12. uro. Že med namestitvijo smo se bolj ali manj spoznavali. V tem smo mi mladi namreč profesionalci. Ker smo prišli od blizu in daleč, nas je
že čakalo kosilo, takoj za njim pa svečana otvoritev Domijade
2003.	Na otvoritveni slovesnosti smo se predstavili dijaški domovi organizatorji, seveda pa ni manjkalo tudi pomembnih govornikov.
Udeležence in spremljevalce so pozdravili: dr. Jakob Bednarik, državni sekretar za šport pri MŠZŠ, predsednik Skupnosti dijaških domov Zdenko Rožman, višja svetovalka za dijaške domove pri ZŠRS Danica Starki ter v imenu organizatorjev ravnatelj DD Ptuj mag. Matjaž Neudauer. Sledila so področja sodelovanja in tekmovanja.
Šport je potekal v znamenju odbojke, košarke, malega nogometa, namiznega tenisa, šaha, streljanja in spominskega teka. Borili so se za tretje in četrto mesto. Vzporedno so potekale različne delavnice:
literarna, likovna, novinarska in okrogla miza. Postavljala pa se je tudi razstava izdelkov dijakov iz posameznih dijaških domov.
Bilo je zelo pestro in zabavno. Po napornem dnevu, ki je se je hitro nagibal v noč, nas je čakala še večerna prireditev. Najprej kulturni program, ki smo ga pod mentorstvom vzgojiteljev pripravili dijaki in dijakinje, brez katerih Domijade seveda ne bi bilo. V programu smo se predstavili s plesom, petjem, gledališkimi igrami, pa tudi brez harmonike ni šlo. Napetost in pričakovanje sta se stopnjevala. Eni kot drugi smo bili boljši. Si lahko predstavljate, kako smo se šele zabavali v diskoteki po končanem kulturnem programu. Vzdušje je bilo na vrhuncu. Šele sedaj je nastopil čas za sprostitev in zabavo. A kaj, ko je vse skupaj prehitro minilo. Že je bila ura dve zjutraj, ko so nas naši neumorni vzgojitelji, kljub vsemu začeli preganjati k počitku. "Noč ima svojo moč", pravi pregovor. Tale na Rogli, je bila kot nalašč za "spanje". Bungalovi, v katere smo bili nameščeni, so ležali sredi gozdov. Bil je svež zrak in dokaj hladno. Le
zakaj so vzgojitelji dosledni pri svojem delu?
Zato ker so naši drugi starši in ker so vedeli, da bo tudi drugi dan naporen. Čakal nas je še finalni del športnih tekmovanj. Boj za prva in druga mesta. Seveda smo pomemben del tukaj odigrali tudi navijači.Tistemu, ki ni bilo do športa, pa se je lahko sprostil ob organiziranih družabnih igrah.
Tako nekako je vse skupaj izgledalo!
Žal, vse lepo prehitro mine! Že je bila podelitev plaket in priznanj ter najtežji del - slovo. Z izmenjanimi naslovi, telefonskimi številkami in besedami, da se čez leto obsorej spet vidimo, smo se poslovili.
Na Domijadi sem bila letos prvič, saj obiskujem prvi letnik. Z velikim veseljem povem, da je to nekaj, česar ne pozabiš kar tako! Upam, da bom imela še kdaj to možnost, da se udeležim Domijade, saj se le-te ne udeležijo vsi dijaki in dijakinje dijaškega doma. Seveda pa privoščim vsakemu stanovalcu dijaškega doma, da Domijado enkrat doživi!
Katja Potočnik dijakinja DD Ptuj
Z avtobusom na izlet
ruštvo prijateljev mladine in lani ustanovljeni Klub družin sta ob 15. maju, svetovnem dnevu družine, organizirala izlet v Logarsko dolino za starše in otroke.
Z avtobusoma sc je 116 udeležencev v soboto zjutraj izpred železniške postaje odpeljalo goram naproti.
Že vrsto let se člani Društva prijateljev mladine v maju pridružijo številnim organizatorjem prireditev v počastitev 15. maja - svetovnega dneva družine. Tokrat so že tretje leto organizirali izlet za starše in otroke. Dve leti zapored so se na izlet odpeljali z vlakom, enkrat do gora, drugič v živalski vrt v Ljubljano. To soboto pa se je 116 udeležencev ob
8.	uri dopoldan izpred želez-
niške postaje z dvema avtobusoma in kombijem odpeljalo v Logarsko dolino. Projekt so vodili pravzaprav člani lani maja ustanovljenega Kluba družin, ki deluje v okviru ptujskega DPM. V prvem letu delovanja se je v klub včlanilo 52 družin. Interes za izlet je bil izjemen, v dveh dneh je prispelo dovolj prijav in zmanjkalo je prostora za vse, ki bi želeli zraven. Pot je bila zanimivo doživetje za starše in otroke, saj mnogi ne pomnijo, kdaj so se nazadnje peljali z avtobusom. Otroci so že na avtobusu pokazali, kaj znajo. V glavnem v parih so prepevali v mikrofon, govorili smešnice in uganke, starši pa se za tovrstno početje niso opogumili.
V Logarski dolini so se starši in otroci najprej odpravili na sprehod skozi gozd. Nekaj kapljic dežja ni zmotilo dobrega razpoloženja.
Člani in članice DPM, kar štiri so vzgojiteljice ptujskega vrtca, so organizirali ustvarjalne likovne delavnice, izdelo-
vanja obeskov iz Moos gume in razglednic - otroci so jih poslali tistim, ki so ostali doma.
Dekleta in fantje so si pustili v frizerski delavnici narediti pomladno skuštrane frizure. Sodelovali so v številnih športnih aktivnostih. Igrali so nogomet in druge igre z žogo, skakali s kolebnico, veter pa je nagajal igralcem badmintona. Mala Maša je številne starše, ki so hoteli ostati ob strani, z javno izrečeno izjavo, da jih je verjetno sram, spodbudila, da so se udeležili učenja kavbojskega plesa. Na svežem gorskem zraku je teknila malica z žara - čevapčiči, ražnjiči in perutničke. Kaj se je dogajalo na avtobusu na poti domov? Res je, otroci so zaspali, a ne za dolgo, saj so si nekateri rezervirali mikrofon že dopoldan. Peli so o zvončkih, pomladi, kužkih in ježkih, malo večji fantje pa o tangicah, predvsem pa o ljubezni, in Žiga je povedal, da se je v Logarski dolini zaljubil v Mašo.
Izlet v Logarsko dolino je bil za otroke brezplačen, kar je omogočila Mestna občina Ptuj, ki
Foto: Majda Fridl
je pokrila stroške prevoza, ter številni sponzorji: PCS Computers, Lekarna Toplek, Zasebna pediatrična ambulanta dr. Iris Zrilič, Kager Hiša d.o.o., Repriza-trgovsko podjetje, Era Petlja d.o.o., Ptujske pekarne in slaščičarne, Herak d.o.o., notarka Marija Škovrlj, Kirurški center Toš, odvetnik Vladimir Toplak, Zveza kulturnih društev Ptuj, Foto Kosi, Foto Langerholc in Zveza Sonček.
Majda Fridl
Delovanje Mladinskega sveta MO Ptuj
prvim februarjem smo na drugem širšem ' d ' zboru Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj * J (MSMOP) izvolili nove člane kolegija in nadzornega odbora, članice pa so določile nove člane ožjega zbora.
Novi predsednik MSMOP je postal Dejan Klasinc, predsednik nadzornega odbora pa Aleš Strafela. MSMOP je bil ustanovljen v decembru leta 2001 in združuje 11 članic. Članice MSMOP so vse mladinske organizacije, ki delujejo v MO Ptuj.
MSMOP aktivno sodeluje na področju lokalne mladinske politike in skuša ustvariti boljši položaj mladih na Ptuju. V tem mandatu so si izvoljeni zadali več nalog, in sicer aktivno sodelovati na lokalni ravni kakor tudi z Mladinskim
svetom Slovenije ter organiziranje okrogle mize na aktualne mladinske teme.
Eden takšnih projektov je bila okrogla miza na temo NATO z naslovom NATO - S Slovenijo ali brez nje, ki je potekala 15. marca v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. MSMOP je okroglo mizo organiziral v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov. Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana, prišlo je več kot 100 gledalcev, ki so tudi sami imeli veliko za dodati k burni razpravi gostov.
Pripravljamo še drugo okroglo mizo na temo problemi mladih v občini Ptuj.
V sodelovanju z Dijaško sekcijo KPŠ pa se pripravlja projekt, s katerim bomo bodočim študentom Mestne občine Ptuj in okoliških občin predstavili fakultete in študijske programe. Projekt bo potekal v sodelovanju s študenti, ki bodo dijakom odgovarjali na vprašanja o strukturi šolanja na različnih fakultetah po Sloveniji.
MSMOP je na zadnji seji ožjega zbora in kolegija sprejel sklep, ki se nanaša na knjižnico Ptuj. Menimo, da imamo v knjižnici Ptuj premalo knjižničnega gradiva za uspešno učenje in delovanje v okviru
šolanja. Upamo, da bomo v ptujski knjižnici kmalu dobili sveže knjižno gradivo, ki nam bo olajšalo opravljanje šolskih nalog in tudi popestrilo marsikatero prosto popoldne ob zanimivi knjigi.
MSMOP se je med 9. in
11.	majem udeležil seminatja v Burghausnu v Nemčiji. Na seminarju smo bili navdušeni predvsem nad njihovim mladinskim centrom. Dobili smo dobre ideje in motivacijo, da podobno strukturo urejenosti mladinskega centra naredimo tudi na Ptuju.
Želimo vam uspešen zaključek šole in nato obilo užitkov v (upajmo) vročem poletju.
Za MISMOP Mirjana NENAD
iffityéan 14
TURIZEM,
KULTURA
Pozitivni premiki v ptujskem turizmu
v\
prostorih viteške dvorane na Ptujskem gradu se je 22. maj, ob 13.00 pričela otvoritvena slovesnost predstavitve ptujskega turističnega portala • www.ptuj-tourism.si.
INTERAKTIVNA PREDSTAVITEV PTUJSKEGA TURIZMA
Direktor Lokalne turistične organizacije Tadej Bojnec in koordinator povezovanja turističnih podjetij v Sp. Podravju ter vodja projekta Aleksander Dolenc sta uradno odprla interaktivno spletno stran www.ptuj-tourism.si. Direktor LTO Ptuj je ob priložnosti novega turističnega portala dodal, da so se prodajne turistične poti in rezervacije počitnic v zadnjem obdobju bistveno spremenile. E-turizem, ki obsega informacije o turističnih destinacijah, njihovo promocijo in online rezervacije, dobiva v svetu vse večjo veljavo, zato se je Lokalna turistična organizacija Ptuj odločila, da s pomočjo turističnih subjektov Sp. Podravja pristopi k izdelavi spletne predstavitve ptujskega turizma in vključitev v sodobne turistične tokove. Izdelavo spletnega projekta je prevzelo podjetje Intera, d.o.o., iz Ptuja.
Tadej Bojnec je dejal, da spletne strani oz. turistični portal Ptuja predstavljajo prvi korak k vzpostavitvi marketinškega informacijskega sistema in konkretnejšo izgradnjo turistične ponudbe Ptuja in njeno promocijo.
Glavni namen je povezati ponudnike turističnih storitev v enoten informacijski sistem in na ta način vzpostaviti korak s konkurenco ter kot drugo predstavitev turistične ponudbe širšega območja Ptuja na nov, sodoben način, ki je v razvitih turističnih destinacijah že uveljavljen. Partnerstvo igra pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju spletnih strani, zato je učinkovitost in izkoriščenost le-teh odvisna od sodelovanja vseh ponudnikov turističnih storitev in s turizmom povezanih podjetij in ustanov.
Aleksander Dolenc, vodja projekta, je dodal: “Z realizacijo projekta je dosežen velik uspeh, predvsem zato, ker je bilo vključenih 47 subjektov in vsi od
teh so bili pripravljeni aktivno sodelovati. Projektna skupina turističnega grozda je skupaj z izvajalcem Intera d.o.o. zasnovala in zgradila pomemben korak naprej v trženju in promociji ptujskega turizma. Potrebovali smo pet mesecev aktivnega dela. Virtualni center ima uspešno prihodnost, saj je marketinška podpora strokovno zasnovana. V nadaljevanju bo potrebno zanimirati lokalno okolje, da pričnejo uporabljati virtualni center in ga vzamejo za svojega, saj le uporaba in aktivno sodelovanje na portalu lahko prinašajo željene rezultate."
Davorin Gabrovec, tehnični vodja projekta, pravi: "Rešitev, ki je bila uporabljena pri snovanju nastopa subjektov na spletnem portalu, je sodobno zastavljena, saj je struktura zastavljena trinivojsko in sicer iz same spletne predstavitve, katero vidijo vsi obiskovaci, spletnega uredništva za urejanje vsebine spletnih strani, katera rešitev je lasten proizvod našega podjetja in teče pod blagovno znamko Intera INTRIX CMS in pa extranet aplikacije za medsebojno komuniciranje subjektov, ki pri spletnem portalu sodelujejo." Gabrovec je tudi dodal, da spletne strani niso same sebi namen in da brez pravega marketinškega pristopa in velike mere angažiranosti vseh lokalnih subjektov ne prinašajo rezultatov.
O SPLETNI STRANI
Spletno stran najdete na naslovu www.ptuj-tourism.si. Virtualni center je razdeljen na šest glavnih področij: o Ptuju, Vino in kulinarika, Ogledi,
Izleti, Namestitve ter Prosti čas. Skupaj lahko naštejemo preko 150 podstrani. Strani se ponašajo z veliko mero interakti-vnosti, kar jim daje dodatno veljavo. Obiskovalci strani si lahko rezervirajo namestitev v hotelu ali privat sobah, izlete, opravijo virtualni sprehod čez mesto, naročijo publikacijo, pošljejo elektronsko
Metlo stoterih zaklada;
Metlo stoterih dobrot
Metlo stotetih užitkov

A
Metlo stoterih obrotor
Izberi jezik / Sprache nèhlen / Select linguale
Lokalna turistična orgaeitaeije Ptuj
Slovenski trg 3 2250 Ptuj Sloveni ja
t:+384 2 771 01 73 f: +384 2 771 01 75
iaft@ptuj-ievfiyB.si
Osrednja slika spletne predstavitve.
razglednico itn.
Stran ni namenjena le turistom, ampak tudi vsem tistim, ki želijo vsakdanjik preživeti malo drugače, saj zajema vse aktualne dogodke in prireditve na Ptuju in okolici, vrsto koristnih nasvetov ter možnosti, kako preživeti prosti čas preko spoznavanja okolice. Vsak izmed obiskovalcev se lahko prijavi tudi na “mailing listo” (poštno listo za obveščanje na e-naslov), kar pomeni, da ga bomo iz LTO Ptuj redno obveščali o akcijskih paketih, napovedniku dogodkov, prireditvah na Ptuju in okolici.
O LOKALNI
TURISTIČNI ORGANIZACIJI PTUJ
Naš cilj je usmerjen v razvoj skupne strategije za konkurenčnejši vstop na tuje trge, skupne raziskave in pridobivanje povratnih informacij s strani potencialnega ter dejanskega trga, skupne promocijske prireditve na trgu, razvoj skupnega marketinškega INFO sistema ter oblikovati celotno turistično ponudbo v Spodnjem Podravju.
Sporočilo za javnost iz LTO Ptuj
SKUP 2003 - Slovenski festival komornega gledališča
V petek, 23. maja, ob 11. uri je v Hotelu Mitra potekala tiskovna konferenca Gledališča Ptuj. Direktor gledališča Rene Maurin je predstavil program prireditev SKUPA, 2. slovenskega festivala komornega gledališča. Gostitelj obljublja zbir najboljših predstav, ki so v minuli sezoni nastale na komornih odrih slovenskih gledališč, izbrali pa so jih njihovi umetniški vodje. Festival bo potekal v času od 27. maja do 7. junija. V tem času se bo zvrstilo 10 predstav. V soboto, 7. junija, bo zaključek festivala s podelitvijo nagrad in pogovor z nagrajenci ter kabaretni koncert Patetico. Vse predstave se pričnejo ob 20. uri.
Na slavnostnem zaključku festivala bodo nagrajenci strokovne žirije v sestavi: Tatjana Doma, Petra Viđali in Gorazd Trušnovec, prejeli kipec priznanega slovenskega akademskega slikarja Marka Jakšeta.
Bronja Habjanič

15 ■ //u/rz/zt
KULTURA,
DOGODKI
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ
Misli iz šole življenja in druženje z avtorjem dr. Vekoslavom Grmičem
. maja je v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Ü Potrča na Ptuju potekalo srečanje z najstarej-(J šim slovenskim škofom, dr. Vekoslavom Grmičem. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu in 35-letnici škofovskega posvečenja je izšla knjiga z naslovom Misli iz šole življenja. To je knjiga "upornika z razlogom", kot je dr. Grmiča označil v spremni besedi dr. Marjan Žnidarič. V njej govori o najpomembnejših teoloških in etičnih vprašanjih sodobnega sveta, pomembnih dogodkih iz novejše zgodovine ter aktualnih problemih današnjega časa. Knjigi so dodani tudi govori in pozdravne besede z različnih nastopov v zadnjih dveh letih ter dva obsežna intervjuja, ki nazorno predstavita veličino jubilantove osebnosti. Kot v večini njegovih del so tudi v tej knjigi njegova stališča v nasprotju z uradnimi stališči Cerkve.
Škof Vekoslav Grmič je človek z velikim ustvarjalnim opusom. Izdal je kar 23 samostojnih knjig in sodi med največje moralne avtoritete na Slovenskem. Je človek z izjemno trdno hrbtenico; v 70 je začel prebijati odnos nestrpnosti med različno mislečimi, zaradi česar si je nakopal veliko sovražnikov. Je velik polihistor, ki suvereno razpravlja in diskutira o različnih načinih človekovega bivanja na tem svetu. Precejšen del svojega življenja je namenil proučevanju odnosa bog - vera in iskanju resnice o bogu,
pri čemer je zmeraj izhajal iz osnovnega sporočila evangelija, ne pa cerkve kot institucije, ki jo je vedno jemal zgolj kot sredstvo Siljenja verskih resnic med ljudmi. Na druženju in predstavitvi najnovejše knjige je citiral Pascala in njegovo razmišljanje o veri oziroma neveri: ”Vemo preveč, da bi mogli zanikati, daje nekaj nad nami in premalo, da bi mogli reči - to je popolnoma jasno!"
Dr. Grmič je povedal, da je vse naše življenje eno samo iskanje - vendar se pri tem ne smemo nikdar ustaviti. Ko se nam zdi,
Prireditve v klubu Obzorje
V prostorih Animacije, d. o. o., v klubu Obzorje na Aškerčevi ulici 1 (tel.: 02 / 749 34 60), se bo dogajalo: PONEDELJEK, 2. 6., OB 10. URI: vezenje, pletenje in druga ročna dela, PONEDELJEK, 2. 6., OB 17. URI: konverzacija v angleškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije),
TOREK, 3. 6., OB 8.30:
konverzacija v nemškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije),
ČETRTEK, 5. 6., OB 16.30: klekljanje,
PETEK, 6. 6., OB 9. URI:
konverzacija v nemškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije).
Franja Čeh
Dr. Vekoslav Grmič
da smo nekaj že našli, moramo iskati naprej, ker se obzorja našega spoznavanja nenehno širijo. Človekovo življenje je potovanje skozi prostor in čas in na tem potovanju rastemo ob spoznavanju sebe in drugih. Kar so odkrili naši predniki, na tem gradimo dalje. In nikoli ne gradimo sami, pač pa venomer skupaj z drugimi, večkrat z drugačno mislečimi od nas samih. Tako si prizadevamo za spoznanje resnice, se medse-
bojno bogatimo v različnosti, v luči številnih dialogov in monologov.
Dr. Grmič je že od nekdaj veljal za "posebnega ” škofa, škofa, ki seje znal upreti in pokazati sistemu, v katerem živi, da je nekje nekaj šlo narobe. Opozarjal je ne številna teološka in etična vprašanja, ob tem pa nikoli ni pozabil biti aktualen, kritičen. Njegovo uporništvo je bilo mnogim trn v peti, vendar se zaradi tega nikoli ni pustil ukloniti prevladujočim družbenim silnicam. Njegova stališča, nasprotna uradnim stališčem cerkve, so zaznamovala njegovo delo in mu utrdila prepoznavnost v širših humanističnih krogih.
Različnost je zmeraj tista, ki bogati človeštvo, posameznik pa ji da pomen. Pustite torej mislim, da dozorijo in se ude-janijo v šoli življenja. Na pravi poti v iskanju resnice pa ohranite predvsem sebe, veličino človeka.
Bronja Habjanič
Erwan Fouéré pri upokojencih na Ptuju
va dni pred svetovnim dnevom Evropske unije je Ptuj obiskal vodja delegacije EU In veleposlanik Irske Erwan Fouéré.
Slovenija se pripravlja na skupno prihodnost in vstop v Evropsko unijo. Zato smo bili zelo veseli obiska veleposlanika Irske. Gospod Fouéré je najprej povedal nekaj besed o uniji in kako vidi vlogo Slovenije, kot bodoče članice unije. Na Ptuju je predaval v gimnaziji, obiskal Znanstveno raziskovalni center Bistra ter se srečal z županom v Mestni hiši. Na koncu pa se je odzval vabilu Društva upokojencev Ptuj in nam odgovarjal na zastavljena vprašanja. Pred polno dvorano društva upokojencev
v Aškerčevi ulici je z upokojenci razpravljal o prihodnosti Slovenije v Evropski uniji. Nas, upokojence je seveda najbolj zanimal naš položaj v uniji. Veliko je bilo vprašanj na temo pokojnin, kakšen bo položaj bodočih upokojencev in kaj bo z njihovimi vnuki, možnost šolanja in njihova zaposlitev. Vodja delegacije je na zastavljena vprašanja odgovarjal izčrpno, obenem pa smo lahko dobili še več informacij na stojnici, ki je bila postavljena pred Mestno hišo.
Albin Pišek
Ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj
eng^tapi
adnjo soboto v maju bo Planinsko društvo Ptuj pripravilo že 12. tradicionalni pohod po Haloški planinski poti. Vsako leto prehodijo ìtapo poti, ki se vije od Boria preko haloških gričev do Donačke gore in jo lahko v celoti prehodimo v 23 urah. Kdor se potrudi in vzame pot pod noge, jo premaga celo v 13 urah, kar je nekaterim rekorderjem že uspelo. Toda nam na tej poti ne gre za podiranje rekordov. Želimo si, da bi se zbrali prijatelji hoje in ljubitelji narave, ki se znajo prisluhniti orkestru vetrov in tišini šelestenja v pomladnem gozdu.
L
Utrip na Haloški planinski poti. Foto: Primož Trop
Pot bodo pohodniki začeli v Narapljah. Tam bo startno mesto odprto od 7. do 10. ure. Povzpeli se bodo na Jelovice do prve kontrolne točke, nato pa nadaljevali zložno pot preko vrha. Organizatorji bodo poskrbeli za pogostitev ob poti, kjer bodo društva kmečkih žena v Halozah pripravila domače dobrote. Pomladni sprehod od Bedenikovih do Stonjškovih je prava priložnost za druženje in spoznavanje pohodnikov z vseh vetrov. Nekateri so postali že pravi prijatelji poti in prihajajo z vseh koncev Slovenije in sosednje Hrvaške. Res je, da ta del poti zajema gozdne Haloze, ljudje pa so prav tako navezani na svoj košček zemlje .Ohranili so še stare šege in navade, in vzorno obdelujejo strme "brega če”, kjer se je treba pošteno
namučiti za sleherno grozdno jagodo in sleherno kapljo vode. 0 vsem tem se bodo pohodniki lahko prepričali na poti, ko bodo merili korake vse više proti Donački gori, našemu štajerskemu Triglavu. Z vsakega konca Slovenije kaže ta gora čarovnic drugačen videz, da je ne bi prehitro prepoznali. Tudi veliko skrivnosti se čuva v svojih nedrjih in debela drevesa še kljubujejo. Pragozd na Donački gori je vreden vsega spoštovanja, zato mu moramo posvetiti primemo pozornost in se strogo držati označenih poti. Planinci z vseh društev okoli Donačke gore so se potrudili, da bodo poti označene in urejene in da z bližnjicami pohodniki ne bodo pomagali k eroziji, ki že načenja strma pobočja gore. Pohod bo speljan po spodnji poti, za najbolj pogumne in zahtevne pohodnike pa bo poskrbljeno,da se bodo lahko varno podali na vrh te prelepe gore. Celotno traso bo mogoče prehoditi v petih urah zmerne hoje. Ob 13.30 bo pri Rudijevem domu svečanost v počastitev jubilejev: 110 letnice slovenske planinske organizacije, 50-letnice PD Ptuj in 20-letnice Haloške planinske poti. Na srečanje smo povabili tudi Milana Kučana, ki je velik prijatelj pohodništva. Po kulturnem programu bodo pohodniki oddali svoja dokazila o prehojeni poti, prejeli značke za prehojene poti in se proti večeru odpeljali s posebnimi avtobusi proti Ptuju, od koder bodo tudi zjutraj organizirani posebni avtobusi. Več informacij lahko dobite na PD Ptuj, telefon 777 15 11 ali na LTO Ptuj.
Za organizacijski odbor pohoda Viktorija Dabič
Zlati jubilej Društva upokojencev Rogoznica
etrtega maja je 516 članov Društva upokojencev Rogoznica zelo svečano zaključilo praznovanje 50. obletnice uspešnega delovanja.
Že 26. aprila so se na svečani seji v Domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici, ob prisotnosti številnih gostov, sestali člani upravnega in nadzornega odbora. Na spominsko ploščo na pročelju Doma Slovenskogoriške čete so položili venec v počastitev spomina na vse padle junake v NOB tega dela Slovenskih goric. Spregovorili so o delu v preteklih letih, se spomnili preminulih članov in odbornikov, odprli razstavo z več kot 200 ročnimi izdelki in dobrotami babic in dedkov, ki jo je skrbno pripravilo 75 članic in članov. Predstavili so jubilejno knjižico Zlati jubilej Društva upokojencev Rogoznica 1953-2003, ki je 23. aprila izšla v 600 izvodih in so jo dobili vsi člani društva, sodelujoča društva in sponzorji 50. obletnice.
V	njej je 19 članic in članov
v 29 prispevkih, opremljenih s 50 fotografijami, z ganljivimi prispevki, napisanimi z okorno roko, izpovedalo Usta najbolj globoka doživetja v društvu, ki ga imajo za svoj drugi dom. Zapisali so, kaj jim pomeni večkrat na leto obisk odbornikov društva, njihova skrb za zdravstveni, socialni in dejanski družbeni položaj.
V	sami knjižici, pa tudi v nagovorih predsednika društva Feliksa Bagarja, podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Mirka Bernharda in župana Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelana, na jubilejnem srečanju članic in članov 4.
maja v Podvincih, je bilo zaznati, da so skrb za dobro počutje občanov v tretjem življenjskem obdobju, humanost in druženja, še kako potrebna.
Neverjetno, kako članstvo ceni delo vodstva društva, ki z doslednim izvajanjem reka: "Človek človeku človek", z neposrednimi obiski in stiki z članstvom, izleti, pa ne samo ob jubilejih in novoletnih praznikih, skrbi zanje. Upokojenci so znali in znajo s svojim delom poseči v utrip Primestne četrti Rogoznica. Ob zlatem jubileju so 21 društvom in organizacijam, s katerimi sodelujejo, za vzorno sodelovanje podelili spominsko listino, ki jo je prejelo tudi 41 nekdanjih in sedanjih zaslužnih odbornikov za vzorno humano delo v dobro upokojencev in krajanov Primestne četrti Rogoznica. Zveza društev upokojencev Slovenije je podelila veliko zlato plaketo društvu, mali zlati plaketi pa sta prejela predsednik društva Feliks Bagar in dolgoletni odbornik in praporščak društva Jože Kralj z Rogoznice. Praznovanje so zaključili, sedaj pa se že pripravljajo na 60. redni letni občni zbor, na kate-rem bodo 29. junija v Podvincih sprejeli programsko usmeritev za delo v prihodnje ter izvolili vodstvo in organe društva za obdobje 2003-2007.
Stanko Lepej
m vi	
m	fr' » M' 0 .
KOLESARSTVO
Ptujčanu Mitji Mahoriču dirka Po Sloveniji
JČ
a mednarodni kolesarski dirki Po Sloveniji, največji tovrstni prireditvi pri nas, so člani Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj želi izjemne rezultate.
Mitja Mahorič, član poklicne kolesarske ekipe Perutnine Ptuj, je zmagovalec desete dirke Po Sloveniji. V skupnem seštevku je ugnal Mariborčana Jureta Golčerja, ki nastopa za avstrijski Volksbank. Po šestih dnevih in prevoženih skupno 1038 kilometrih je o zmagovalcu znova odločal vzpon na prelaz Vršič. Golčer je prvi prikolesaril na gorski prelaz in ostal še naprej kralj Vršiča, a mu je za skupno zmago zmanjkalo nekaj sekund. Srečnejši in spretnejši je bil Ptujčan Mahorič, ki so mu v zadnji etapi od Šentjerneja do Novega mesta klubski kolegi pomagali obraniti prvo mesto.
"Zmage nisem pričakoval, ker je bil izrazit favorit Zimba-bvejc Tim Jones in njegova ekipa Amore Et Vita. Vse je potekalo tako, kot smo načrtovali. Rumena majica ni bila moja prioriteta, saj je Perutnina Ptuj postala moštvo, ki tekmuje v slogu vsi za enega, eden za vse. Tudi Jure Golčer je seveda moral začutiti, da nima pravih možnosti za uspeh proti tako kompaktnemu in za
boj pripravljenemu kolektivu. Vsi smo seveda močno utrujeni, " so bile besede junaka nacionalnega kolesarskega »toura• Mitje Mahoriča.
Tudi tretja etapa kolesarske dirke Po Sloveniji od Lenarta do Ljubljane je bila v domeni mladih kolesarjev. Najdaljšo etapo je osvojil član KK PP Aldo Ino Ilešič. Na 203 kilometre dolgi preizkušnji je v ciljnem sprintu ugnal Igorja Kranjca (Kamen Pazin).
"Sanje sem uresničil. Pokazal sem najboljše iz svoje zakladnice. V ozadju so litri potu in neskončne ure garanja. Skrivnost takšnih in podobnih etap je, da človek dobro oceni svoje sposobnosti, ujame primeren ritem in porabi moči do skrajnih meja le takrat, ko nima več kaj izgubiti,” je skromen ptujski gimnazijec, ki je znova potrdil, da je trenutno najboljši slovenski kolesar v mladinski konkurenci.
V zadnji preizkušnji letnika 2003, ki je potekala v pentljah okoli Šentjerneja in Novega mesta, sta obe ptujski ekipi zanesljivo nadzirali položaj,
Mitja Mahorič, KK Perutnina Ptuj
piko na i pa je z etapno zmago v finišu na nekaj sto metrih od mostu čez Krko do Glavnega trga dolenjske metropole postavil Novomeščan Boštjan Mervar v dresu ptujskega moštva.
"Vsa ekipa je delovala izvrstno. Na koncu so ostale moči le še meni in Mitji, ki mi je pripravil izvrsten položaj za zaključek, tako da sem etapo brez težav osvojil, "je bil realen odlični Mervar.
"Zelo sem zadovoljen z zmago na dirki Po Sloveniji. Doma
težko kolesarimo, saj vsi čakajo, kaj bomo naredili. To je za vse nas hud pritisk. Naši dosežki so pod drobnogledom in zato je lažje tekmovati v tujini. Kar mene zadeva, sem ves čas čutil, da imamo položaj pod kontrolo. Čakajo nas nove preizkušnje. Kolesarska karavana gre naprej. Del ekipe potuje na Nizozemsko, drugi del se bo podal v Švico, " zaključuje novomeško epizodo Srečko Glivar, trener kolesarjev Perutnine Ptuj.
Končna razvrstitev: 1. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 25:12,18, 2. Jure Golčer (Volksbank) + 0,004, 3. Andreas Matzbacher (Avstrija) 0,28, 4. Massimo Demarin (Perutnina Ptuj) 0,34, 5. Stef Clement (Nizozemska) 0,54, 6. Tim Jones (Zimbabve) 1,13; najboljši po točkah (modra majica): Boštjan Mervar (Perutnina Ptuj), najboljši gorski kolesar (pikčasta majica): Christian Heule (Macandina, Švica), najboljši mladi kolesar (bela majica): Andreas Matzbacher (Avstrija), najboljša ekipa:
Team Macandina (Švica). Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Ptujčana!
Ivo Kornik
BOKS
Zavec nabrusil pesti za Hruško
rije dvoboji, tri zmage, od tega ena s “knock-outom“.Tako se glasi najnovejša profesionalna statistika najboljšega slovenskega boksarja Dejana Zavca, potem ko je konec aprila v razprodani dvorani uglednega magdeburškega hotela Maritim po soglasni sodniški odločitvi v obračunu vel-trske kategorije (do 66,7 kg) premagal Čeha Patrika Hruško.
"Jan Zaveck - kakor so ga zaradi lažje izgovorjave prekrstili v Nemčiji - seje vnovič predstavil v najlepši luči, saj je bil vseh šest krogov prepričljivo boljši od svojega nasprotnika, ki mu preprosto ni bil kos. Zato je zmaga našega
Slovenca čista kot solza, " so zapisali na uradni spletni strani nemškega profesionalnega kluba Sport Events Steinfort (SES), čigar barve od letos brani tudi 27-letni Ptujčan. Čeprav je imel Zavec vseskozi pobudo v ringu,
Dejan Zavec je bil prehiter za izzivalca.
pa je bil to zanj, kot je sam poudaril, kljub vsemu izjemno naporen dvoboj. Že zavoljo šestih krogov, kolikor jih je moral namesto dosedanjih štirih prestati prvič v karieri.
"Računi so se mi izšli po načrtih. Z veliko več truda, kot sem pričakoval, sem dosegel novo zmago in dobro nabrusil pesti za naslednji dvoboj," je bil zadovoljen Dejan Zavec.
Ivo Kornik
ODMEVI NA MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR EUROPUSSE 2003
Uspešen nastop mladih Ptujčanov
4 J lađi ptujski nogometaši, ki so branili barve /J/j slovenskega nogometa, so z osvojenim fy » f/ četrtim mestom v pobratenem francoskem mestu Saint-Cry Sur Loire docela uresničili pričakovanja. Ta imenitni in odmevni uspeh v ugledni mednarodni zasedbi je slednjič le potrdil, v praksi doslej vse preredko uveljavljeno mnenje o veliki nadarjenosti in zmožnostih našega "žogobrca".
Biti pri vrhu in to prepričljivo, pomeni podvig, ki bo gotovo dvignil naš mednarodni ugled v športu, ki po zaslugi vse razsežnejših mednarodnih reprezentančnih in klubskih tekmovanj kot valeča se snežna kepa vse mogočneje prodira na starem kontinentu. Štiri zmage so tisto, kar šteje, še posebej, če so dosežene na tujem in v razmerah, ko slovenskim športnikom izza meja to redko uspeva, ima dosežek Ptujčanov še toliko večjo vrednost. Naša odprava je upravičila povabilo in si (nam) zagotovila še kakšen poziv.
Na tumiiju za nogometaše, stare od 10 do 12 let, je letos sodelovalo kar 32 ekip. Poleg domačih še mladi upi iz Cipra, Anglije, Portugalske, Litve in Slovenije. Prav nastop Slovencev pa je bil za mnoge tuje nogometne poznavalce prav senzacionalen. Lahko rečemo, da so videli nekaj odličnih dvobojev, v katerih ni manjkalo domiselnih akcij, izjemnih zadetkov in vsega tistega, zaradi česar je nogomet naj-
popularnejša športna zvrst na svetu.
Otvoritev tumiija EUROPOUSSE 2003je bila veličastna. Župan mesta gostitelja je pripravil sprejem ekip, na katerem so po pozdravu vseh udeležencev pripravili ognjemet, kije bil po velikosti in trajanju podoben tistim, ki jih naša mesta prirejajo ob večjih praznikih. Delegacija ekipe dečkov letnik 1991 in 1992 Nogometne šole Ptuj Drava je predstavnikom organizatorja predala promocijski material Slovenije in MO Ptuj.
Ta gesta je povzročila veliko odobravanje in bila deležna posebne zahvale nadvse prijaznih in gostoljubnih domačinov. Izbrani predstavniki vseh ekip so v sejni sobi mestnega sveta pod vodstvom "odraslega ” župana izvolili svojega "župana”, ki je prejel pravi županski trak in je tudi uradno odprl tekmovanje EUROPOUSSE. Tokrat je bil to prvič Slovenec, Aleš Gril.
Tako so varovanci Mirana Zor-čiča v zanimivem in razgi-
banem tekmovalnem sistemu končali predtekmovanje na drugem mestu v skupini E z enim porazom ter razliko v golih s 5:3. Slabši so bili od Rueil Malmaisona (0:2) in prepričljivo boljši od Chanceauka (2:1) in Chartresa (3:0). V nadaljevanju so premagali Fass (3:0), igrali brez zadetkov z Montami-zejem ter se ponovno veselili po srečanju z Orleansom (6:0). In prav ta naporna in trda srečanja so bila vzrok, da je v finalni skupini proti Chatran-drumu ptujskim naraščajnikom zmanjkalo zbranosti. Po ogorčenem boju so izgubili z 1:0. Tekma za 3. mesto med Ptujem Dravo in Chambrayem je bila "peklenska”, tako po temperaturi na igrišču kakor tudi po sami igri. Mnoge priložnosti za gol, tako z ene kot z druge strani niso bile izkoriščene in srečanje se je končalo z rezultatom 0:0. Končni vrstni red je odločilo testiranje vseh udeleženih ekip. Chambrayje nalogo opravil bolje in zasedel tretje mesto. Zanimivo je, da na tem tradicionalnem merjenju moči mladih nogometašev sodeluje še ekipa deklic iz Francije, ki je v središču pozornosti, tako vrstnikov kot obiskovalcev.
Po končanem tumiiju ni bilo nezadovoljnih, kajti vse ekipe so dokazale, da je pred njimi ob
dobrem delu še lepa nogometna prihodnost. "Prijetno smo presenečeni, da smo osvojili četrto mesto. Nismo pričakovali tako velikega uspeha in igralcev z rezultatom tudi nismo obremenjevali. Kljub nenehnemu opozarjanju, daje cilj srečanja druženje in tkanje prijateljskih vezi, so mladostniki tekmovanje vzeli povsem zares in se za vsako točko in za vsak zadetek nadvse potrudili, se veselili zmag in obžalovali poraze. To je pač tista čarobnost nogometa, zaradi katerega ima ta najpomembnejša postranska stvar na svetu na tisoče privržencev. Nad njihovo prizadevnostjo in znanjem sem navdušen. Dosežek v Franciji mora biti dodatna spodbuda za delo v prihodnje. Organizacija celotnega dogajanja je bila odlična, "je povedal zadovoljni in za ptujski nogomet mladih najzaslužnejši, Miran Zorčič.
Sicer pa so za Ptujčane igrali: Nejc Janžekovič, Rok Stater, Sašo Menoni, Aleš Gril ( 1 zadetek), Dan Krajnc, Jure Petek (1), Matej Rebrnišek (1), Danijel Ljubeč (2), Jure Matjašič (2),
Žiga Lačen, Matej Hauptman (6), David Pauko.
Trener: Miran Zorčič. Pomočnik treneija: Miran Ljubeč. Ekonom: Fredi Kolarič. Prevajalka: Tanja Ostrman Renault. Fantje, ki so tako odlično nastopali na turnirju, ne bodo pozabili lepot Francije, druženja z igralci ostalih ekip in menda nikoli za njih nepozabne tekme s kasnejšim zmagovalcem Cha-trandumom. Najsrečnejši so bili seveda starši mladih upov, saj so se vsi vrnili zdravi in veseli.
Tu in tam kateri z manjšimi poškodbami, le - te pa so zasenčili lepi trenutki, ki so jih doživeli daleč od doma, predvsem s pomočjo sponzorjev. Izpostaviti bi želel Mestno občino Ptuj, Športni zavod Ptuj, Mercator SVS, Pedjo, ŠPIC Market, SAŠ BAR in MR - Robi Merc (TC Luka).
Čestitkam za uspešen nastop v Franciji se pridržuje tudi uredništvo Ptujčana!
Ivo Komik
Medobčinski kros vreden pozornosti in
časa za razmislek
0
rganizatorji niso mogli izbrati boljšega termina za izvedbo medobčinskega spomladanskega krosa. Prijetno vreme in odlično pripravljena proga so bili več kot idealni tekaški pogoji, zato je bil boj za najvišja mesta zanimiv in negotov. Skoraj v vseh kategorijah so bile končne odločitve tesne, šele v zadnjih metrih pred ciljem.
Športni zavod Ptuj je skupaj z izvajalcem OŠ Cirkulane -Zavrč pripeljal na letališče v Moškanjcih 389 tekačic in tekačev. Tekli so v 12 kategorijah in iz 16 občin, vsi pa v glavnem za sprostitev in predvsem za svoje zdravje. Organizacija je bila zares zelo dobra, Športni zavod Ptuj s svojo sporočilno močjo in izkušeno skupino sodnikov Atletskega kluba Ptuj pa je imel pri prireditvi največji delež.
V otvoritvenem nagovoru mladim je športni pedagog Valter Pliberšek poudaril, da OŠ Cirkulane-Zavrč podpira to najmnožičnejšo šolsko prireditev - iz enega samega vzgiba: hoja in tek sta prvinski obliki človeškega gibanja, s katerima tako rekoč vse življenje vzpostavljamo psihobio-socialno ravnotežje odraščajočega in zorečega mladostnika terga vzgajamo za zdravo in ustvaijalno prihodnost.
Tudi na letošnjem medobčinskem krosu Moškanjci 2003je bila udeležba množična. Kot običajno, je bilo na štartu največ tekmovalcev v mlajših kategorijah, najmanj pa v konkurenci srednjih šol.
Sicer pa so bili srednješolski dosežki povprečni, čeprav je bilo vendarle nekaj zanimivih štartov (dijakinje I. in /7. letnik, dijaki III. in IV. letnik). Osnovnošolsko prvenstvo je bilo bolj prepleteno s presenečenji. Čeprav so v ekipnem tekmovanju dečkov zmagali učenci z OŠ Juršinci in so se izkazali Domavčani, to nista presenečenji, saj si športni pedagogi na obeh šolah že vrsto let prizadevajo za kakovosten atletski naraščaj. Blizu vrha so bile še ekipe drugih šol (Videm, Podlehnik), kar kaže, da v atletsko obarvanih šolah vendarle načrtno skrbijo za pravo atletsko (športno) vzgojo.
"Problema, ki zadeva splošno kulturo našega bivanja in
Na prireditvah zdravega načina življenja je vedno gneča.
posebno odnos do športa, bi se kazalo lotiti v okviru prihodnjih atletskih tekmovanj. Prav vsak atletski dogodek bi moral odslej priti prav, da bi spodbudili zanimanje za kraljico športov. Ob tem že razmišljamo tudi o večjih prireditvah v krosu, denimo o organizaciji državnega prvenstva, " pravi eden izmed najbolj profiliranih atletskih delavcev v šolski atletiki Marjan Lenartič. "Šolska športna tekmovanja in prireditve so pomemben in nepogrešljivi del šolske športne vzgoje. Tekmovanja so kot nadgradnja pri rednem vzgojnem procesu namenjena učencem in dijakom, ki želijo pokazati svoje znanje in sposobnosti. V Športnem zavodu Ptuj se zavedamo, da je šport pravica mladih, naša dolžnost pa je, da se potrudimo, da bodo možnosti za športno udejstvovanje otrok in mladine optimalne. Pri šolskih športnih tekmovanjih si želimo, da bi bila množičnost predvsem na temeljni ravni -v šoli. Velika zahvala gre športnim pedagogom, Aero klubu Ptuj, Atletskemu klubu Ptuj in ostalim, ki so pomagali pri organizaciji današnjega krosa, " seje zadovoljno nasmehnil in odhitel novim nalogam naproti direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
Rezultati:
Učenci, letnik 1991: 1. Primož Stmšek OŠ VIDEM, 2. Matej Svežnjak OŠ DORNAVA, 3. Primož Ciglar OŠ DORNAVA Učenke, letnik 1991: 1. Jasmina Trčko OŠ CIRKOVCE, 2. Maja Veselič OŠ LJUDSKI VRT, 3. Nastja Breg OŠ LJUDSKI VRT B
Učenci, letnik 1990: 1. Marko Novak OŠ JURŠINCI, 2. Davorin Čeh OŠ LJUDSKI VRT, 3. Milja Jupič OŠ LJUDSKI VRT Učenke, letnik 1990: 1. Natalija Kores OŠ PODLEHNIK, 2. Jasmina Belšak OŠ DORNAVA, 3. Anica Kozel OŠ VIDEM Učenci, letnik 1989: 1. Samuel Rajtar - Čuš OŠ DORNAVA, 2. Mihi Lešnik OŠ HAJDINA, 3.
Ansrej Pihler OŠ MLADIKA Učenke, letnik 1989: 1. Mateja Golob OŠ LJUDSKI VRT, 2. Aleksandra Lozinšek OŠ PODLEHNIK, 3. Karmen Krivec OŠ ŽETALE
Učenci, letnik 1988: 1. Damir Zagoršek OŠ DORNAVA, 2. Jan Belšak OŠ CIRKULANE, 3. Boštjan Požegar OŠ DESTERNIK Učenke, letnik 1988: 1. Alenka Kovačec OŠ JURŠINCI, 2. Branka Selinšek OŠ GORIŠNICA, 3. Svetlana Markovič OŠ DESTERNIK
Vseekipno (dečki in deklice): 1.
LJUDSKI VRT 95 točk, 2. JURŠINCI 87 točk, 3. VIDEM 75 točk
Le s kom se pogovarja - Marjan Lenartič?
Učenci, skupno: 1. JURŠINCI 51 točk, 2. DORNAVA 44 točk, 3. LJUDSKI VRT 44 točk Učenke, skupno: 1. LJUDSKI VRT 51 točk, 2. JURŠINCI 42 točk, 3. PODLEHNIK 37 točk Dijaki I. in II. letnik: 1. Laura Maks GIMNAZIJA, 2. David Pintarič GIMNAZIJA, 3. Uroš Žohar POKL.IN TEH: ELEKTRO ŠOLA
Dijakinje I. in II. letnik: 1. Petra Kojc GIMNAZIJA, 2. Klaudia Polajžer GIMNAZIJA, 3. Jasmina Tikvič GIMNAZIJA Dijaki III. in IV. letnik: 1.
David Hameršak GIMNAZIJA,
2.	Marko Vtič POKL. IN TEH. ELEKTRO ŠOLA, 3. Goran Gajič POKL. IN TEH. ELEKTRO ŠOLA Dijakinje III. in IV. letnik: 1. Polona Lamut GIMNAZIJA, 2. Aleksandra Petrovič GIMNAZIJA.
Ivo Komik
Županje kolesarjem podelil priznanja MO Ptuj
V'
7
iftjrekip
upan dr. Štefan Čelan je 14. maja priredil častni sprejem za ekipo Elite Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, ki je med 16 sodelujo-'ekipami zmagala na 10. dirki po Sloveniji.
Častnega sprejema v Mestni hiši so se udeležili tudi dr. Roman Glaser, generalni direktor in predsednik uprave ter člani uprave Perutnine Ptuj, katera je dolgoletni generalni sponzor kolesarskega kluba, direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Rene Glavnik, trener Srečko Glivar, direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček ter direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar s sodelavci.
Župan je v uvodu dejal:
"Vemo, da je potrebno veliko garanja, da se prebiješ v elito, postati prvi pa je še težje. Najzaslužnejši je direktor kluba Rene Glavnik, za vsakim takim naporom pa so sponzorji, ki so ga podprli.” Kolesarskemu klubu je za velik uspeh, o katerem so poročali celo tuji mediji, podelil plaketo MO Ptuj. Prevzel jo je direktor
Kolesarskega kluba Rene Glavnik, ki je na čelu kluba od leta 1995. Obenem mu je izročil še priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Ta mu je bil podeljen lani na slovesnosti ob občinskem prazniku kot dolgoletnemu uspešnemu športnemu delavcu za zasluge in številne uspehe, ki jih je tudi v mednarodnem merilu dosegal kolesarski klub. Kelihe MO Ptuj pa je župan podelil trenerju Srečku Glivarju, Mitju Mahoriču, ki je dirko dobil, Boštjanu Mervaru, ki je zmagal na zadnji etapi, in Aldu Inu Ilešiču iz ekipe U23 Perutnine Ptuj, ki je imel skupno najboljše rezultate etape za leteče cilje.
Dr. Roman Glaser je ob koncu srečanja med drugim povedal: "Zelo sem zadovoljen, da je župan bil pripravljen sprejeti ekipo kolesarskega kluba. 12 let smo potrebovali, da smo to
S sprejema v Mestni hiši: (stojijo) Rene Glavnik, dr. Roman Glaser, dr. Štefan Čelan. Sedijo: Srečko Glivar, Mitja Mahorič, Aldo Ino Ilešič in Boštjan Arnuš.
opravili in zmagali. Ta uspeh je dokaz, da je Perutnina Ptuj izbrala pravo obliko športne aktivnosti, ki jo podpira. Leto 2004 pa bo nekaj čisto novega, posebnega. Potrudimo se, da bomo zmagali leta
2004.	Fantje so se morali marsikdaj marsičemu odpovedati. Za uspeh v življenju
sta pomembna dva dejavnika: možgani in srce. ” Tudi Rene Glavnik se je zahvalil za veliko pozornost in poudaril, da mu je v čast, da so smeli prestopiti prag Mestne hiše, ter v potrditev svojih besed županu izročil dres KK Perutnine Ptuj.
Milena Turk
JUDO / 16. MEDNARODNO PRVENSTVO ZA POKAL PTUJA 2003 V APRILU
Sodelovalo 354 judoistov in judoistk iz 6. držav

rvenstvo je otvoril župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec pa je ob 5O-letnici Zveze podelil priznanja zaslužnim članom J K Drava iz Ptuja. Velja izpostaviti zlate plakete, ki so jih prejeli prof. Vlado Čuš, Ivan Emeršič In Andrej Murko. Ob tem je Vlado Čuš prejel tudi črni pas - IV. Dan za izjemne trenerske dosežke in za prispevek razvoju slovenskega juda.
Srebrne plakete sta prejela Ivan Zagoršek, sicer tudi predsednik Nadzornega odbora Judo zveze Slovenije, in Miran Tajhman, bronaste plakete pa so prejeli Miran Plošinjak, Sebastjan Kolednik in Dejan Vogrinec.
Organizator judo klub Drava iz Ptuja je odlično izpeljal organizacijo prvenstva v športni dvorani Center. Zraven brezhibne organizacije so bili domačini zelo zadovoljni tudi z obiskom gledalcev in doseženimi rezultati.
V	konkurenci dečkov in deklic je ekipno prvo mesto presenetljivo osvojil JK Duplek pred AZS Gliwice iz Poljske in Impolom iz Slovenske Bistrice.
V	konkurenci kadetov in kadetinj je prvo mesto osvojil JK Sankaku iz Celja pred Olimpijo in domačo JK Dravo.
Pri mladincih in mladinkah pa je ekipna zmaga pripadla ekipi Styrie iz Avstrije pred KBV Lendavo in Bežigradom iz Ljubljane.
Vseekipno je ptujska Drava
osvojila odlično četrto mesto. Med posamezniki sta bila pri domačinih najboljša Lea Murko, ki je zmagala pri deklicah in kadetinjah v kategoriji
do 70 kg ter Uroš Tajhman, ki je zmagal pri dečkih in osvojil drugo mesto pri kadetih v kategoriji do 50 kg.
Bruno Krajnc
Prvenstvo za pokal Ptuja 2003 je potekalo na 4 borilnih prostorih.
tfhpcan 21
GLEDALIŠČE,
PRIREDITVE
■ GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija
Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si http:llwww.gledalisce-ptuj.si
Program za junij 2003
ZA MLADINO
(2. slovenski
1. junij	ob	20.00
2. junij	ob	20.00
3. junij	ob	20.00
4. junij	ob	20.00
5. junij	ob	20.00
6. junij	ob	20.00
7. junij	ob	20.00
IN ODRASLE - SKUP 2003 festival komornega gledališča)
Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA! Gledališče Ptuj
Eugene Ionesco: INSTRUKCIJA Gledališče Koper
Ronald Harwood: NA ČIGAVI STRANI Mestno
gledališče ljubljansko
Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN
Prešernovo gledališče Kranj
Petter S. Rosenlund: NEMOGOČI OTROK
Slovensko stalno gledališče Trst
Thomas Bernhard: IZBOLJŠEVALEC SVETA
SNG Drama Ljubljana
Zaključek 2. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2003 s podelitvijo nagrad in pogovorom z nagrajenci
GOSTOVANJA
14. junij ob 19.30, Steven Berkoff: J AMR, režiser Matjaž Latin, v Kazalištu Virovitica na Hrvaškem
25. junij ob 18.00, Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič, na Lentu v Mariboru 25. junij ob 22.00, Steven Berkoff: JAMR, režiser: Matjaž Latin, na Lentu v Mariboru
ŠPORTNI ZAVOD
22S0 PTUJ, ČUĆK0VA 7, TEL: 02 787 76 30
FAX: 02 787 76 31
Športne prireditve
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Nedelja, 1.6.
8- 16	Namizni tenis, regijski turnir za kadetinje in
kadete, NTK Ptuj
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Nedelja, 1.6.
9- 12	Košarka, prvenstvena tekma, starejši dečki,
1. SKL-VI, KK Holoze Ptuj
Nedelja, 15.6.
9-12	Košarka, prvenstvena tekma, starejši dečki,
1. SKL - VI, KK Holoze Ptuj
MESTNI STADION PTUJ
Nedelja, 15.6.
16.30	Nogomet, 2.SNL, Asfalti Ptuj : NK Dravinja -
člani
Prireditve CID-a
POMLADNA VETRNICA 2003
VODO POTREBUJEMO VSI V soboto, 7. junija, se bo od 16. do 19. ure odvijala že deveta Pomladna vetrnica. Letos se bo že drugič vdela na prostoru Kinološkega društva Ptuj, to je pri Ranci. Pripravljamo jo Center interesnih dejavnosti. Društvo prijateljev mladine Ptuj in Kinološko društvo Ptuj, poleg teh pa še vrsta gostov na odru in v ustvarjalnih delavnicah. Ker je letošnje leto tudi na mednarodnem nivoju posvečeno vodi, smo vodo kot osrednjo temo prireditve izbrali tudi organizatorji. Zato so se prireditvi pridružili: medijska hiša Radio Tednik z novinarsko časopisno delavnico, Plesni klub Mambo, čarovnik Jani, Melita Osojnik z glasbeno predstavo Marko skače, mladinski oddelek ptujske knjižnice s knjižničnim kotičkom, Društvo prijateljev mladine Videm z vodnimi igrami, ribiči, strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vodami na območju Ptuja in drugi.
Vse otroke in starše vabimo na prireditev peš in s kolesi, predlagamo pa tudi, da s sabo prinesete blazine ali odeje za sedenje. Otroci imajo prost vstop. V primeru dežja prireditev odpade, zato bomo vsi držali pesti za sončno vreme!
KAM MED POČITNICAMI 2003
Center interesnih dejavnosti tudi za letošnje poletje pripravlja bogat program počitniških dejavnosti, ki so namenjene otrokom in mladim, pa tudi drugim, ki bi želeli koristno izrabiti poletni prosti čas. Natisnili bomo zloženko, v kateri bo zbrana ponudba številnih organizatorjev, ki ponujajo športne, kulturne, naravoslovne, ustvarjalne in zabavne vsebine. Zloženko bodo prejeli v juniju na šolah vsi ptujski osnovnošolci in srednješolci, pa tudi otroci v tistih občinah, ki so se odločile svojim otrokom omogočiti dostop do te informacije, to so občine Hajdina, Majšperk, Trnovska vas, Zavrč in Žetale.
Poleg tradicionalnih programov, ki imajo vsako leto veliko obiskovalcev, letos ponujamo nekatere nove.
Odziv je bil že v lanskem letu zelo dober - v programih, ki jih je izvajal Center interesnih dejavnosti, je bilo aktivnih 219 udeležencev, v programih vseh organizatorjev pa 775 udeležencev. Ker pa opažamo, da je udeležba otrok in mladostnikov v različnih aktivnostih v največji meri odvisna od vrednot in življenjskih stilov staršev, bomo letos ponudili tudi ulične ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom in mladim, ki nanje naletijo mimogrede. Postavili jih bomo v ulice blokovskih sosesk - na Rimsko ploščad, v Arbajterjevo, Kvedrovo in Žgečevo ulico. Vodili jih bodo prostovoljci, njihov namen pa bo ustvarjalno, prijetno in koristno preživljanje prostega časa med počitnicami.
Center interesnih dejavnosti bo tudi med počitnicami odprt od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Nevenka Gerì, strokovna sodelavka CID
Razstave v galeriji Mestne hiše
Od 2. do 12. junija bo na ogled razstava fotografij in dokumentacijskega gradiva z naslovom 30 let Brodarskega društva Ptuj. Slovesna otvoritev razstave bo v ponedeljek, 2. junija, ob 12. uri.
Med 13. junijem in 3. julijem bo svoje slike - olje na platno razstavljala Rozina Sebetič, upokojena likovna pedagoginja in mentorica likovne sekcije pri Društvu upokojencev Ptuj.
Slovesna otvoritev razstave bo v petek, 13. junija, ob 12. uri.
V imenu razstavljalcev vljudno vabljeni na otvoritvi in ogled.
OBLETNICE,
OBVESTILA
Deset let Nove ljubljanske banke na Ptuju
f / / ot se spominja zdajšnja namestnica direk-/j	tor ja Marija Planinc, ki je prevzela vodenje
? S C	podružnice prvega marca lani, v tistih časih
ni bilo enostavno niti opravičljivo odpirati novih podružnic, zlasti v bankah, ki sta bili v sanaciji in povrhu tega v 100-odstotni lasti države. V novi podružnici je bilo z dnem odprtja zaposlenih 16 delavcev, od tega jih je 14 prišlo iz Nove Kreditne banke Maribor.
času že prerašča tudi v privatno bančništvo, ko gre za najzahtevnejše in premožne stranke. V to smer gre tudi njihov bodoči razvoj.
Na svoje doslej opravljeno delo so v podružnici zelo ponosni, saj
gre za izredno kvalitetne rezultate, poudarja namestnica direktorja Marija Planinc. V njihovi bilanci je bilo konec lanskega leta skupaj več kot za 20 milijard tolarjev danih kreditov.
M. G. - Štajerski tednik
"Po desetih letih vemo, da je bilo potrebno in nujno, da smo na Ptuju dobili samostojno bančno enoto NLB. Zaposleni v novi podružnici smo namreč hoteli nekaj narediti in dokazati, kaj zmoremo, konkurenca ni hotela zaostajati in tako smo se vsi potrudili, da je na Ptuju in v okolici oživelo in bilo realiziranih veliko zamisli in idej, ki sicer nikdar ne bi zagledale luči sveta.
Z mladimi podjetniki, ki so takrat na veliko ustanavljali podjetja in včasih niso vedeli, kako bodo svoje zamisli realizirali, smo staknili glave ter iskali poti ter načine za financiranje. Pritegnili smo vse mogoče vire financiranja, se povezali z občinami, razvojnimi skladi, SID-om za subvencioniranje obrestnih mer ter iskali ugodne tuje kredite. Z obstoječimi in novo nastajajočimi podjetji, zavodi in občinami smo poskušali biti svetovalci, partnerji in ne le dajalci posojil ter zbiralci sredstev. Želimo, da se podjetniki obračajo na nas, ne le ko potrebujejo kredit ali imajo trenutno preveč likvidnega denarja, temveč že takrat, ko se za posel začnejo dogovarjati, "je na kratko povzela dosedanje poslovanje dela podružnice namestnica direktorja Marija Planinc. Danes je v ptujskem delu podružnice zaposlenih 38 delavcev, svoji poslovalnici pa imajo tudi v Ormožu in na Ptuju v Super mestu.
Svojim komitentom želijo ponuditi čim ugodnejše kredite za izvedbo njihovih projektov. V ta namen se povezujejo s Skladom za razvoj malega gospodarstva, s Slovensko izvozno družbo, Gospodarsko zbornico, razvojnimi centri, občinami, kmetijskimi skladi in pospeševalci za področje investicij v kmetijstvu, z Evropsko banko za razvoj, s tujimi bankami kot kreditorji pa le posredno.
Rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo v obdobju desetletnega poslovanja, niso majhni. Samo v zadnjih treh letih so skupaj s Skladom za razvoj malega gospodarstva in občinami na
ptujsko-ormoškem območju malim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom odobrili več kot milijardo dolgoročnih investicijskih kreditov, pri katerih je obrestna mera največ en odstotek nad TOM-om, in pridobili več kot 40 milijonov tolarjev neposrednih subvencij obresti za dane bančne kredite. Izvoznike podpirajo z ugodnimi krediti za obratna sredstva s subvencijami obresti (do 50 odstotkovI Slovenska izvozne družbe. Podružnica NLB na Ptuju je bila pobudnica in organizatorica Sindikata bank fman-cerk največje slovenske investicije po osamosvojitvi v proizvodnjo, projekta modernizacije Taluma Kidričevo, kar je po besedah namestnice direktorja Marije Planinc njihov največji dosežek v dosedanjem poslovanju.
V zadnjem času so zelo uspešni tudi na področju investicijskega bančništva za občane, vlaganju sredstev v vrednostne papirje, prav tako pa tudi v hipotekarnem bančništvu, dajanju kreditov občanom na podlagi hipoteke. Osebno svetovanje strankam -fizičnim osebam - v zadnjem
Jasno t
osolilo
za najlepše počitnice
Ste že brskali po počitniških katalogih, s prstom po zemljevidu prepotovali Evropo ali morda kako drugače našli idealen kraj za preživetje letošnjih počitnic? Če ste ugotovili, da se vam račun za uresničitev želja ne izide, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo ugodno osebno posojilo. Odobrili vam ga bomo hitro in brez dokazil kako boste posojilo porabili.
Ob najemu osebnega posojila vam bomo v banki na dan najema posojila izračunali mesečno obveznost, ki se vse do poplačila posojila ne bo spremenila, če vas je torej doslej skrbelo da bi lahko vaše mesečne obveznosti za posojilo naraščale, je ta strah ob najemu jasnega posojila povsem odvečl
Vsa pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in na spletnih straneh na internetnem naslovu: www.nlb.si
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Poslovalnica Prešernova
IO let l\ILB d.d. na Ptuju
39,
ft Brodarskega društva
et Ranca Ptuj
Svečana prireditev ob 30 letnici društva bo dne 14. 6. 2003 ob 20.30 uri, na čolnarni društva
Ranca
Ptuj

Prireditve:
2. 6. do 12. 6. 2003 RAZSTAVA
30 LET BRODARSKEGA DRUŠTVA RANCA PTUJ - prostori Mestne h He
14. 6. 2003 ob 8.00 uri VESLAŠKA REGATA KAJAK - KANU NA MIRNIH VOOAH
14.6. 2003 ob 11.00 uri JADRALNA REGATA RAZREDA OPTIMIST
1.	dan
14. 6. 2003 ob 18.00 uri VESLAŠKA REGATA Z RANCAMI
14.	e. 2003 ot) 22.00 uri ZABAVA Z ŽIVO GLASBO
15.	6. 2003 ob 10.00 uri JADRALNA REGATA RAZREDA OPTIMIST
2.	dan
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
m
RAZPISUJE
V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organiziramo VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ program VISOKA POSLOVNA ŠOLA .	in
podiplomski
SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA
VPISUJEMO
V ŠOLSKEM LETU 2003/2004 bomo izvajali naslednje programe:
♦	EKONOMSKI TEHNIK
♦	GOSTINSKI TEHNIK
♦	STROJNI TEHNIK
♦	TRGOVEC (prekvalifikacija)
♦	KUHAR, NATAKAR
Za vpis v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tek: 02 / 749 21 50!
Veseli bomo vašega obiska!
ERA
PRODAJALNE ERA PETKA
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA	<
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40	3
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE	£
V	SOBOTO OD	7.30 DO 15. URE	<
V	NEDELJO OD	8.00 DO 12. URE	“
Poslovna enota SOLID	e
(0
Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 z ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD	7.30 DO 19. URE	|
V	NEDEUO OD	8.00 DO 12. URE	5
				
LEK	A R N	A		
Potrčeva 23. PTUJ, tel.:	(02) 7878-490 (1). faks: (02) 7878-492			
/e odprta:				
• od ponedeljka do petka			od 8.00 do 17.00	
• v soboto			od 8.00 do 12.00	
DEŽURSTVO				
JUNU:		JULU:		
& [JUI ICVJdjUk	20.-7. ure		7 - ponedeljek	20.-7. ure
3 - torek	20.-7. ure		8 - torek	20.-7. ure
4 - sreda	20.-7. ure		9 - sreda	20.-7. ure
5 - četrtek	20.-7. ure		10 - četrtek	20.-7. ure
6 - petek	20.-7. ure		11 - petek	20.-7. ure
7 - sobota	14.-7. ure		12 - sobota	14.-7. ure
8 - nedelja	24 ur		13 - nedelja	24 ur
Dežurstvo končamo			Dežurstvo končamo	
9. junta ob 7.	uri.		14. M#a ob 7. uri.	
-T k	•
% ^LEKARNE PTUj
-J LEKARNA PTUj
TRSTENjAKOVA 9 SI-22SO PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj |e ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00
v soboto: 7.00 - 14.00
dežurstvo:
j UMI j :	1.G. 2003
9.6.2003 - 30.S. 2003 ju Lij: 1.7.2003 -	6.7.2003
14.7.2003 - 31.7.2003
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|O 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO .
VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.