Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) 6005687,5 Lutenberška hiša z arkadnimi stel - vrezan sgraffito z dekorativnim Foto: Staša Cafuta \ ' \ / J\& \ JjkA’ * -VV, ^ ^ 1jr L y • ■ ■ ^ ] T, . ’"'V, Vgv »T,': . vjM '••v \ / j \ / f ■ i • ' \ F • ■ * • : Tradicija notarskega stanu T ečina nas se je že zagotovo kdaj oglasila v notarski pisarni, da bi se za reševanje posameznih zadev (overitve oporok, podpisov in prepisov, overitve različnih pisanj, kot so npr. lasten notarski zapis, notarsko potrdilo, tiskano pisanje, kopija načrta, risbe, overitev posameznih strani iz dokumenta, pogodba, izjava ...) po izven sodni poti obrnila na nepristransko institucijo. »Sodnik sodi, odvetnik zagovarja posameznikove zasebne interese pred javnostjo, notar skrbi za javno varnost. Kot sestavljalcu listin mu pripada kot nosilcu pomembnih nalog na tako imenovanem nepravdnem postopku, da v pravilnem usmerjanju strank, da v skladu z zakonom in v jasnem oblikovanju njihovega pravnega poslovanja vzdržuje miroljubno sožitje v pravni državi« (Prim. Meyer August, Die Notariatsordnungen von 1512 und 1871, als Beiträge zur Rechtssicherheit, Salzburg 1971, str. 45). Na podlagi arhivskega gradiva v slovenskih arhivih, ki hranijo gradivo notarjev, govorimo o dveh smereh razvoja notariata - obalni tip notariata in celinski tip notariata. Zanimiv za nas je slednji, ki se je po mnenju prof. Vilfana razvil sorazmerno pozno in Notarska pisarna sredi 17. stoletja, foto: iz Korenine notariata na Slovenskem, PAM, Maribor, 1996, str. 38. samo delno. Pismene pogodbe so se sklepale pred osebami, ki so po svojem položaju ali drugih lastnostih uživale posebno zaupanje. Po njih zapisana pogodba je imela nedvomno moč. Take osebe, ki so uživale »javno vero« ("fides publica j so bili notarji. Prvotno notarjev niso ostro ločili od raznih pisarjev - E. Planer je označil notariat kot pomožno službo, kot službo protokolista deželnega sodnika. Prvotni sodni pisarji so se okoli 1100 osamosvojili, od konca 12. stoletja je nekatere notarje imenoval cesar, kmalu pa je notariat pospeševala zlasti katoliška cerkev. Prvi notarji so bili tako pogosto kleriki nižjih redov, njihov položaj pa je lahko postal deden. Javni notarji ("notarii publici") so izpričani v večjih mestih že v prvi polovici 14. st. Satut mesta Ptuj iz leta 1376, omenja mestnega pisarja, ki je moral biti prisoten ob vsakem uradovanju sodnika. Ob tem je moral sestaviti listino, ki je pozneje veljala kot dokaz: "Tudi naj ima ta sodnik v sebi v ograji vedno svojega pisarja, ki naj je (navzoč) pri vseh tožbah ter naj zapisuje dokazilna pisma, ki se dajejo pred sodiščem ” (Statut mesta Ptuj 1376, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1998, str. 140, 49. člen). Tako kot sodnik tudi mestni pisar mestu ni plačeval davka od svoje službe: "Ko se nalaga običajni davek, sodnik in mestni pisar ne dajeta davka. In za pobiranje davka, naj je velik ali majhen, pripadata (za to) od njega mestnemu pisarju dve marki in biriču pol libre" (Statut mesta Ptuj 1376, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1998, str. 144, 80. člen). V 15. stoletju pa se tudi na Ptuju že omenja notarius publicus - mestni (javni) notar GREGOR. Le-ta je izpričan v testamentu ptujskega zdravnika Markvarda Stellinga iz 15. stoletja (leta 1467), magistra svobodnih umetnosti in doktorja medicine. Notar Gregor je za svojo pisarsko uslugo prejel celo denar testatola Stellinga (listina v Štajerskem deželnem arhivu, št. 7222b: 1467 XII 15. Ptuj, v: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Ptuj, 1996). Z notarskim redom iz leta 1512 je cesar Maksimiljan I. želel postaviti trdne temelje instituciji notariata, ki je obstajala že od 13. st. dalje. "Ta red je bil potreben zaradi verodostojne javne listine, s pomočjo katere bi naj za večno bila ohranjena mnenja, volja, dejanja ljudi in da se odpravijo nevednost, malomarnost in zahrbtnost. Zaradi tega je uvedba notariata koristna in nujna" (Korenine notariata na Slovenskem, Maribor 1996, str. 16). Do takrat veljavna pravila je cesar Maksimiljan I. povzel v določbe, ki so natančno določale pogoje imenovanja, odpoklica in izpopolnjevanja notarjev. Notar je moral v prisegi obljubiti, da bo svojo službo opravljal po vesti, zvesto cesarju in cesarstvu. Za vsako škodo, ki bi lahko nastala ob njegovem delu, je notar odgovarjal sam. Skozi leta se je funkcija notarja izgubljala. V 17. stoletju reformirani sodni red za Štajersko ne pozna več notarja, govori le o solicita-torju. V času cesarja Jožefa n. je notariat, ki je bil potreben za varen in urejen pravni promet, izgubil skoraj vsak pomen. Po marčni revoluciji leta 1848 se je v habsburški monarhiji na novo oblikovalo tudi področje pravosodja. 2. oktobra 1850je v skladu s cesarskim sklepom (z dne 9. maja 1850) izšel notarski red (v sedemnajstih poglavjih z 186. členi), ki je razglašal organizacijo, izvrševanje, vodenje in področje institucije notariata. Slu- it f> *•*«* n Ut »MM« « MK >4 Um Utf, M (••'WWMmi) «M m« ■4|ifc > la *»/■ Mmm OrfllMufi «•*- « m. mm «•»<«•< Mryata*. Mta* M** ta «ifUta* »tat •itMrta«* ta »k* mm. tori* MM tat •< «rttaa» IM ». M« «tatfM* I mu it IM « ato a* M« ». M**. » »; mi n MH tal IM» ». ttaffrifl. * l M etahif» u» Uv*a*a tMTtaaaffi f M» tatfrftai «HNfta« tal ti MMf ta taftataa «tta* p to*an M- Srn« tat l^iUil Ut lat a rrtatatrt tal ®rm« mIMII Ilrj* M» Wi Uttm aat Mi M M taftc*, (* #»**• «■ tal ffc t+Jta mb MO fL M IMO« r»VV»« tu*« Natamtta «sfaafau M m. M. (ntUn «M * W*ln| . (* p>- Mita« • h. tm irUm tatara Mta. m Mita« tat (tat* ata IMI. ètafanort mat. tori*. •m Maia Mito ita tato tatara «tltaa a*i ran*. Muta aaMi**»!. » »• tt»a|ll «Il « tal «a*- ata MioMrailya. (ran ta« atama e«r:*> «tat ■MM»Mi H»ai#i a* ta« |a*|(fi»i »raa» to «M»* «Maa* pt tat*, aca. waa tal «if»» aaf ata«*.«. ira «U t.Umtpu. »tat »M p»*** MVtaiMMa M* Mrt rt taira irt tacito (* iatf*«M »'tmmm to I» (totali» 3»to |a