ZVEZNA TRGOVINA Trgovina knjig, papirja CELJE pisalnega in risalnega orodja Rotovška ulica st. 2. Seznamek založnih knjig 000 Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (JV. pomnoženi natis). K 1‘— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slo¬ vanskih pesmi. Mehko vezana.» 1 '60 elegantno vezana.» 2'40 Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič.» —'40 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spi¬ sal dr. J. Romih.» 1 '60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. pod¬ ročja, spisal dr. I. Dečko, I. zvezek.» 3'60 trdo vezan.» 4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba J'ehar- čanov, IV. natis.» —'80 Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljevi in pomnoženi natis Spisal V. Rohrman, vezano v platno.» 1'60 Zbrani spisi P. Pajkove, I. zvezek broširan.» 2'— Zbrani spisi P. Pajkove, 11. zvezek, broširan.» 2' elegantno vezan.» 3'— Zabavnik, spisal A. Brezovnik.» 1'40 Trtna uš in trtoreja, spisa! Ivan Bele.» 80 Luči, Funtek.» 1 ‘40 » » vezane.» 2'20 [jGedichte, Vodovnik-Siegensfeld, elegantno vezane ...» 2'— Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan .... » 5' — Majar H. P. Molitvenik Sveta družina, v pol usnje vezan » 1 '60 v usnje z marmornato obrezo.» 2'— v usnje z zlato obrezo.» 2'40 Naš dom. I. zvezek. Vsebina: kinii» in «Krajevna kronika Teharskih plemičev», broširan.K — '50 ,Naš dom. II. zvezek. Vsebina- «Zadnji grof Celjski» in «Iskalci biserov na otoku sv. Duha», broširan . . » —'50 Naš dom. III. zvezek. Vsebina: «Vojna 1. 2000» in «Doma in na tujem», broširan.» — '50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: «Ciganka» izvirna povest ter razne humoreske, broširan.» — '50 Naš dom. V. zvezek. Vsebina: «PavIo Črnokril», «Nu, ob¬ činstvo«, «Ljubezen do domovine», «Pesem o hu¬ dourniku*, «Karin» in «Plesati ni znal», broširan . » — '50 Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: «Pevčevo srce», «Krvava svatba v Kijevu*, «PrijateIj Lovro«, broširan ...» — '50 knjižica «Naš dom» se še nadaljuje. c7y Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.» — '24 Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod kako vinograde na¬ novo zasajati in obdelovati, broširan.» — '60 Lovski zakon za Štajersko, broširan.. » — to Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung, broširano.» — '60 Tudi je dobiti še nekaj letnikov „llustrovanega narodnega ko- V ledarja 11 po znižanih cenah. ooo Opomba. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo častiti gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do i krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. Kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijske šole in praktične gospodarje spisal Viljem Rohrman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu. OOO Druga na novo predelana izdaja. 0 0 0 Celje 1906. 1. Tiskala „Zvezna tiskarna", založila „Zvezna trgovina" v Celju. 10400 7. Intenzivnost poljedelstva. 50 Stran II. Uredba živinoreje. dl 1. Uredba govedoreje. bi a ) Izbiranje reje. bi b) Izbiranje plemena. 62 c) Določitev števila ....... . 63 d) Intenzivnost reje .. 63 2. Uredba prašiCjereje. 63 а) Izbiranje reje 64 б) Izbiranje plemena 64 c) Določitev števila .. 64 3. Uredba konjereje . 65 5. Uredba ovčjereje. . 65 4. Uredba perutninarstva... 65 III. Uredba vinogradništva ..................... 66 * IV. Uredba sadjarstva. 67 V. Uredba vrtnarstva. 67 VI. Uredba gozdarstva. 67 IV. Kmetijske eenitve. 1. Cenitev zemljišč. 68 d) Presojanje rodovitosti. 68 b) Cenitev .■. 72 2. Cenitev gospodarskih poslopij. 73 3. Cenitev pravic in bremen. 74 4. Cenitev orodja. 74 5. Cenitev živine. 74 6. Cenitev sadnega drevja. 74 7. Cenitev pridelkov . 74 8. Cenitev materijalnega blaga. 75 9. Cenitev poljskega inventarja . 75 10. Cenitev celega posestva. 75 V. Gospodarski preračuni. 1. Kako se izplaCa pridelovanje kmetijskih ratslin?. 76 Koliko nas stane pridelovanje pšenice . 76 ‘2. Kako se izplaCa živinoreja?. 77 a) Koliko stane’reja ene krave? . 77 b) Kolikor nas stane 1 liter mleka?. 78 c) Kako nam živina plaCuje krmo?. 79 Vi. Kmetijsko knjigovodstva. Razdelitev knjigovodstva . 81 A. Popis premoženja. 82 B. TekoCc knjigovodstvo . 83 Stran I. Računi z denarjem. 83 1. Blagajnična knjiga. 84 2. Dolžna knjiga. 94 3. Glavna knjiga. 94 II. Računi s pridelki. 100 1. Zapisnik pridelkov. 100 2. Mlekarski zapisnik. 100 lil. Drugi zapisniki. 101 Zapisnik dela. 101 Zapisnik orodja. 100 C. Računski sklep. 108 Izračunanje čistega dohodka. 108 Izračunanje dohodka od posameznih vrst gospodarstva . . . 108 Proračuni. 109 Predgovor k drugi izdaji 0 0 0 Prva izdaja ..Kmetijskega gospodarstva", ki je izišla leta 1903, je pošla. Zaraditega je Zvezna trgovina glede na važ¬ nost tega pouka za strokovno naobrazbo naše kmetske mladine, pa tudi za ono naših praktičnih gospodarjev, sklenila, izdati novo tako knjigo. Pričujoča druga izdaja ni ponatis prve knjige, ampak vsa njena snov je na novo predelana. Na novo se je sprejel v knjigo kratek pouk o kmetijskem zadružništvu, ki se je vpletel na pri- ličnili mestih pri poglavju o gospodarskem premoženju. Združena samopomoč je danes bistveni del našega gospodarstva in posebno važna za nekatere panoge, ako naj se z njimi vspešneje pečamo. Tudi poglavje o uredbi gospodarstva sem predelal in po svoje sestavil, ker upam. da bo v tej obliki veliko bolje ustrezal kakor prej. Na novo sem uvrstil poglavje o kmetijskem delu in o gospodarskih preračunih, ki so zelo važni v sedanjem času, in na katere sem hotel steni posebno opozarjati. Pripomnim pa tudi na tem mestu, da notri navedeni izgledi niso merodajni za vse naše razmere, ampak so le navodila, kako je treba sestavljati take preračune. Tudi poglavje o knjigovodstvu je popolnjeno zlasti glede denarnih računov, ki so najvažnejši za kmetskega gospodarja. pla Grmu, meseca rožnika 1906. Viljem Rohrman. Uvod. Kmetijsko gospodarstvo nam daje potrebna navodila, kako je gospodariti s premoženjem, da se ohrani in pomnoži; napeljuje nas, kako je treba gospodarstvo času primerno urediti, da dosežemo pri obstoječih razmerah kolikor mogoče veliko čistega dohodka. Poleg tega nas pa tudi poučuje kako je ceniti vrednost gospodarskega premoženja in kako je z njim računati, da izvemo, s kakim uspehom smo gospodarili, in koliko dohodka nam dajejo posamezne vrste gospodarstva. Iz te naloge se lahko razvidi prevelika važnost takega pouka za naše gospodarje. Da premnogi kmetski gospodarji tožijo čez slabe čase in gospodarske nevspehe, temu je mnogokrat krivo slabo gospodarstvo, ki je zahtevam novejšega časa neprimerno. Gospodar mora dandanes dobro preudarjati in skrbno zapisovati vse dohodke in stroške, da bode vedel, kaj mu več nese. Le tako bo prišel do izpoznanja, v čem mu je gospodarstvo izboljšati. Glede na to nalogo kmetijskega gospodarstva razdeljen je ves pouk v sledeča poglavja: 1. gospodarsko premoženje, 2. kmetijsko delo, 3. uredba gospodarstva, 4. kmetijske cenitve, 5. gospodarski preračuni, 6. kmetijsko knjigovodstvo. I. Gospodarsko premoženje. Za kmetovanje je treba premoženja in dela. Brez dela bi gospodarstvo ne neslo nobenega dohodka. Za gospodarstvo potrebno premoženje imenujemo gospodarsko premoženje. Gospodarsko premoženje obstoji iz zemljišč, stavb, živine, orodja, živeža, semena, krme, stelje, gnoja in denarja. Če kupi kmetovalec kako posestvo, izda največ denarja za zemljišča in stavbe; velik del denarja porabi tudi za nakup živine, orodja, živeža, semena, krme, stelje in gnoja; nekoliko denarja pa si mora pridržati v gotovini za tekoče gospodarske stroške, za delavce itd. Vse za gospodarstvo potrebno premoženje delimo v dva dela: a) ležeče premoženje, b) upravno glavnico. Tisti del premoženja, katerega vtakne gospodar v zemljišča in stavbe, imenujemo ležeče premoženje, vse ostalo premo¬ ženje pa upravno glavnico. Gospodar kmetuje v ta namen, da dobiva iz svojega posestva kolikor mogoče dohodkov, s katerim mu je rediti in oblačiti svojo družino, plačati davke, delavce itd. Vse dohodke skupaj*, katere dobi gospodar iz posestva čez leto in dan, ne glede na to, kar je za nje potrosil, imenujemo kosmati ali skupni dohodek. Če odštejemo od skupnega dohodka vse stroške pridelovanja, dobimo čisti dohodek. Za gospodarja merodajen je le čisti dohodek; tega mora smatrati za letne obresti od premoženja, ki je naloženo v nje¬ govem posestvu. l 2 A. Ležeče premoženje. I. Velikost posestva. Skupino zemljišč in k tem pripadajočih stavb imenujemo p o- s e s t v o. Po velikosti ločimo posestva v velika, srednja in mala. Velika posestva ali veleposestva so zelo obsežna. Zarad raznih gospodarskih vrst in obilega dela oskrbujejo jili uradniki. K veleposestnikom lahko prištevamo pri nas tiste graj- ščake, ki imajo po več grajščin. tako da jih ne morejo sami oskrbovati. Srednja posestva oskrbujejo posestniki sami s pomočjo najetih delavcev. Gospodar večidel le nadzoruje delo; lahko ima pa v ta namen nastavljene tudi služabnike kakor n. pr. opravnika, vinščaka itd. K srednjim posestvom prištevamo posamezna graj- ščinska posestva in velike kmetije. Mala posestva ali kmetije. Mali posestnik opravlja s svojo družino vred sam vsa potrebna dela. Le ob času obilega dela, n. pr. ob košnji, žetvi, ajdovi setvi, si pomaga z najetimi delavci. Pri malih posestnikih se je ohranilo še do današnjega dne ime zem¬ ljah (gruntar); za zemljaka veljal je v prejšnjih časih (do 1. 18-18.) tisti kmet. ki je bil kot graščanski podložnik (tlačan) uživalec cele kmetije (celega grunta). Posamezne kmetije so bile različne velikosti in so obsegale po 5 do 20 in več oralov; pozneje delile so se v polovice, tretjine in četrtine, in tako so nastala iz razdeljenih kmetij imena p o 1 z e m 1 j a k ali p o 1 o v i č a r , tretjina r, četrtnjak. Te so imenovali zarad male posesti tudi kaj žar j e (bajtarje), kakor jih imenujemo še dandanes. Najmanj premorejo pa osebenkarji ker bivajo v najetih stanovanjih ter imajo po eno ali dvoje njiv. 2. Vrednost posestva. Na vrednost posestva vplivajo razne okolnosti: Rodovitnost in lega zemljišč, način obdelave, medsebojna lega zemljišč, gospo¬ darske stavbe, delavske razmere in drugi narodno-gospodarski odnošaji. Oglejmo si to nekoliko bližje. 1. Rodovitost zemlje. Na rodovitost vpliva v veliki meri glo¬ bokost zemlje, ker obrodč v globoki zemlji tudi globoko vko- reninjene rastline. 3 Na rodovitnost zemlje vpliva seveda tudi podnebje. Ker je toplota ugodna za rast, je zemlja v gorkejem podnebju z večine rodovitnejša. V gorkejem podnebju lahko pridelujemo strniščne rastline, lucerno itd. Vlažni kraji so pa travorodni. V suhih krajih, kjer primanjkuje dežja, so težke zemlje več vredne; rahle peščene zemlje so pa rodovitejše v vlažnem podnebju. Da se je treba pri presojevanji zemljine rodovitosti ozirati tudi na druge lastnosti, na množino črne prsti (humusa) in na kakovost spodnje plasti, ume se samo po sebi. 2. Teža zemlje za obdelovanje; za težke zemlje je treba močne živine, za to pa več krme. Čim težje je torej zemljo obdelovati, tem več je stroškov. Težko zemljo moramo tudi večkrat obdelati, da jo primerno zrahljamo. Obdelovanje težke zemlje je toraj draže kakor obdelovanje lahke zemlje. 3. Lega in oddaljenost zemljišč; ravna lega je najboljša za obdelovanje, gnojenje in za enakomerno rast. V strmih legali prizadevajo močni nalivi veliko škodo, ker odplavljajo zemljo. Koder ima gospodar dovolj polja, pušča naj strmine za travnike ali pašnike. Nalivi največ škodujejo na jesen, zimo in spomlad. Če stoji gospodarsko poslopje na višjem kraji n. pr. na kakem griču, zemljišča pa leže nižje ob vznožju griča, tedaj je sprav¬ ljanje pridelkov težje; pri nasprotni legi je pa vožnja gnoja težav- neja. Pri legi posestva je vpoštevati tudi to. ali je posestvo raz¬ postavljeno škodljivim povodnjim ali ne. Nagnjena zemljišča leže na različno stran. Na prisojnih legah sneg hitreje skopni, zemlja se hitreje osuši, rast se prej prične, rastline se hitreje razvijejo; nekatere rastline, n. pr. vinsko trto, zamoremo sploh le na prisojnih legah pridelovati. Čim bližje doma zemljišča, so tem manj časa potratimo z vožnjo gnoja in s spravljanjem pridelkov. Na bližnjih zemljiščih si sploh prihranimo obilo časa in dela. Da moramo poleg lege v poštev jemati tudi kakovost poljskih poti, je jasno. Slabe poti znižavajo vrednost zemljišč. Če moramo po strmih kolovozih in slabih potih voziti, ne moremo vozov dobro nalagati. Razentega je vožnja zamudna. Po slabih potih trpe tudi vozovi. Velika l* 4 napaka je toraj, ako ne skrbe županstva in okrajni zastopi za dobre poti. 4. Način obdelave. Po načinu obdelave razvrstimo zemljišča v njive, travnike, pašnike, vrtove, vinograde, gozde itd. Njive so važne, ker nam rabijo za pridelovanje vsakovrstnih sadežev; po žitorodnih krajih znašajo največi del posestva. Koliko njiv je imeti, to se ravna po rodovitosti zemlje in podnebju, po tržnih razmerah in po daljavi zemljišč. Če nam njiva ne povrne petkratne množine semena, se ne splača njeno obdelovanje. Ker se rodovitost njiv ravna po gnojenju, to pa po množini pridelane krme, je pravo razmerje med pridelovanjem krme in tržnih pridelkov, oziroma med travniki in njivami zelo važno. V žitorodnih krajih so njive, v travorodnih krajih pa travniki več vredni. Pri enako ugodnih razmerah so njive manj vredne kakor travniki zarad dražega obdelovanja in gnojenja. Ta razloček v vrednosti je tem veči, čim manj sposobna je zemlja za pride¬ lovanje lucerne ali nemške detelje. Koder pa večletna lucerna dobro vspeva, shajati je mogoče tudi brez travnikov. Travniki (senožeti) imajo zmeraj veliko vrednost, če je zemlja dobra, lega pa vlažna. Če preplavlja travnike na jesen in spomladi bližnji potok, vredni so toliko več. Največe koristi dajejo senožeti v gorskih krajih, sploh v vlažnem podnebji, na težkih zemljah, na zemljiščih, katere voda preplavlja, na plitvi zemlji, ali pa taki, na kateri detelja dobro ne raste, potem povsod, kjer se je bati odplavljenja zemlje, pred vsem pa, kjer je prilika travnike namakati. Pravilno namakani travniki so neprecenljive vrednosti. Na travnikih dobivamo leto za letom dobre pridelke, dasi je obdelovanje ceneje, kakor na njivah. Suhe lege niso za senožeti. Suhe in slabe senožeti kaže pre¬ delati v njive, če je zemljina plast zadosti globoka, lega pa ugodna in ne prestrma. Največ vredne za živinorejo so senožeti, katere lahko namakamo ali katere preplavlja bližnji potok. A tudi za poljedelstvo so pre¬ velikega pomena, ker povračujejo v podobi gnoja mnogo redilnih snovij, katere smo zemlji odvzeli v raznih pridelkih. V novejšem 5 časn imamo v umetnih gnojili h važen pripomoček za zbolj¬ šanje travniških pridelkov. Pašniki prizadevajo najmanj stroškov za obdelovanje, za to so pa tudi dohodki od pašnikov majhni. Ker je pridelek na pašnikih najmanj odvisen od slabega vremena, in ker je pašna trava za živino najbolj primeren živež, so pašniki za nekatere kraje še zmeraj velikega pomena. Največe koristi imamo od pašnikov na travorodni zemlji, v mrzlem podnebji, na suhih gorskih rebrih, na oddaljenih zemljiščih, nadalje tam, kjer je dosti zemlje in po ceni in kjer primanjkuje gospodarjem upravne glavnice. Vrtovi znašajo navadno najmanjši del posestva; kljub temu nam dajejo lahko prav lepe dohodke, če jih umemo prav rabiti. Za vrt je treba dobre in globoke zemlje, gorke lege, obilo dobre vode za zalivanje, pridnih rok in razuma. Če je imeti večji ali manjši vrt, to se ravna po tem, koliko zelenjave potrebujemo za dom, in koliko je lahko prodamo. V prvi vrsti je vrt namenjen za pridelovanje kuhinjske zele¬ njave za domačo rabo, za pridelovanje vrtnega semena in raznih sadik. Če pa pridelujemo zelenjavo v veči meri, izplača se to le v obližji večjih mest in trgov, kamor jo lahko prodajamo. Najbolj se izplača vrtnarstvo, če umemo posebno fino in dragoceno zgodnjo zelenjavo o pravem času prodajati. Sadni vrtovi donašajo dvojno korist in sicer s sadjem in z zeleno krmo. Sadne vrtove kosimo prav lahko po trikrat na leto, če jim količkaj gnojnice privoščimo. Po naprednih živinorejskih deželah nahajamo posestva, ki obstoje iz samih sadnih vrtov, ki se kose za suho in zeleno in ki jih rabijo v presledkih tudi za pašo. Gnoje se močno z gnojnico in kosč po 4 — 5 krat za zelen-o krmljenje. Vinogradi so važni v vinorodnih krajih. S trtnimi nasadi izkoriščamo lege, ki bi dajale sicer le male koristi. Vrednost vino¬ gradov zavisna je od kraja in lege. V ugodnih prisojnih legah in na dobri zemlji rodi trta največ, zato so nekatere lege ali vinske gorice bolj sloveče ko druge. Veliko je odvisno pa tudi od trtnih vrst, s katerimi je vinograd zasajen. V manj ugodnem vinskem podnebju je treba bolj zgodnjih, rodovitnih in trdnih vrst. v pravem 6 vinskem podnebju pa roile najbolj žlahtne vrste. Obdelovanje in gnojenje vinogradov je drago, zato so pa tudi pridelki bogati, ako ne trpe letine vsled bolezni in drugih uim. Gozdi nam dajejo potrebni les za stavbe, kurjavo itd. Gozdno zemljo imenujemo tisto, ki ni za drugo rabo, n. pr. v po¬ gorji, na gorskih rebrih itd. Po vrsti gozdnega drevja razločujemo listnati gozd in črni ali i g 1 i č a s t i gozd, čisti in me¬ šani gozd; po načinu vzgoje pa visoki, nizki in srednji gozd. Pri gozdih jemati je v poštev njih lego, ki je lahko vlažna ali suha, gorka in zavarovana, ali pa izpostavljena mrzlim vetrovom in slani. Varnostne gozde imamo v ta namen, da varujejo oko¬ lico pred usadi in povodnjami. pred snežnimi plazovi in zameti, pred nevihto in točo; zategadelj jih moramo rabiti zelo previdno. Pri gozdih gledati je tudi na postransko korist, katera obstoji v dobivanju listja, trave, vejevja itd. Največ nam koristijo gozdi na strmo ležečih rebrih, na pusti in kamniti zemlji, v mrzlih in vetrovnih legah in na oddaljenih delih posestva, zlasti tedaj, če je les lahko za visoko ceno prodati. Gozdi nam dajejo gotove in lepe dohodke, četudi še le čez dalj časa; njih oskrbovanje prizadeva le malo stroškov. Gozdi so pa tudi še sicer velekoristni. ker utrjujejo zemljino površje ter ga varujejo pred raznimi uimami, odplavljenjem itd. in pripomo¬ rejo, da se zračne padavine in vodni odtoki enakomerno razdele. Kamnolomi, jame in šotišča. Kamnolomi nam dajejo gradivo za stavbe in ceste; večkrat tudi vapno in gips, ki sta veliko vredna za gnojenje in drugo. Jame nam dajejo potrebno ilovico, glino ali pesek za zboljšanje zemlje, večkrat pa tudi gra¬ divo za stavbe, gramoz itd. Šotišča so tem več vredna, čim močneja so, ker nam dajejo velike množine goriva in nastila. Največe koristi nam dajejo take jame, v katerih je malo trebeža in katere lahko porabimo pozneje v kmetijske namene. 5. Množina in kakovost vode. Za vsako gospodarstvo je prevelike važnosti tudi voda; dobra, zdrava pitna voda, katera tudi ob suši ne poide, je nepre¬ cenljiva, še posebno, če je napeljana na dvorišče. Dobri vodnjaki. 7 v katerih vode nikdar ne zmanjka, so tudi dobri, toda tekoča voda je vendar le boljša. Najbolja je tekoča studenčnica in potem čista potočnica, če ne izvira v močvirji ali v rudokopih. Sicer se napravljajo vodnjaki s sesalkami in brez njih, ali se pa napelje voda iz oddaljenih studencev po železnih ali lončenih ceveh oziroma lesenih žlebih. Če primanjkuje druge vode, pomagati si moramo s kapnico, katero nabiramo v vodnjakih, in katero kaže precejati skozi oglje in pesek, zlasti tedaj, če prihaja z lesenih ali slamnatih streh. Manj priporočljiva je pitna voda iz ribnjakov, dasi je kakor potočnica veliko vredna za vspešno rejo gosij in rac, še veliko važnejša pa za slučaj požara. Za kmetijsko gospodarstvo ni kmalo večjega nedostatka, nego je ta, če primanjkuje vode; posestva brez vode so malo vredna. 6. Bližina kmetijskih tovaren. Take tovarne pomorejo, da se pridelujejo z dobičkom rastline, ki bi se sicer ne dale spraviti v denar. Ker zahtevajo obrtnijske rastline skrbnejše obdelovanje, se s tem tudi poljedelstvo zboljšuje. Kmetijske obrtni je dajejo ljudem in živini ob takem času delo. ko ni drugih opravil, ter dajejo zaslužek tudi osebam (otrokom, star¬ cem, slabotnim in bolehnim), ki niso za drugo rabo. Iz takih tovaren dobimo tudi takoimenovane obrtnijske od¬ padke, ki se vporabljajo z najboljšim vspehom za krmo in gnoj. 7. Medsebojna lega zemljišč. Glede na to razločujemo zlo¬ žena ali razkosana posestva. Na zloženem posestvu je laže gospodariti. Zemljišča je mogoče popolnoma izkoriščati, ker se ni ogibati sosedov, ki lahko prizadevajo sitnosti ob času setve, žetve in paše. Na zloženem posestvu prihranimo si tudi obilo dragega časa in sicer s tem, da nam ni treba hoditi od ene njive daleč na drugo. Na takem posestvu” je laže rabiti boljše orodje in laže nadziravati vsa dela. Razkosana posestva nahajamo v krajih, koder delijo posestva med dediče. Vsled neprevidnega razkosavanja posestev obubožal je že marsikod kmetijski stan; takega obubožanja obraniti se zamo- remo le s tem, da ne delimo več posestva, ki je tako veliko, da se zamore na njem preživeti le ena rodbina. Tako posestvo pre¬ vzame naj potem dedič, ki zamore izplačati svoje brate in sestre. 8 Koder so posestva nepravilno in brez vsakega načrta in pre¬ udarka razkosana, nima gospodar do posestva nobene prave last¬ ninske pravice. Če nima zemljišče svoje poti, voziti je treba čez tuja zemljišča, (pota za silo), kar je le ob gotovih časih mogoče. Sejati in žeti tudi ne more, kadar in kakor bi hotel. V tem se mora ravnati sosed po sosedu. Zboljšavati posestvo z namakanjem, osu¬ ševanjem. porabo kmetijskih strojev, vrstilnim kolobarjenjem itd. je tudi nemogoče. Razkosana mala zemljišča imajo obilo mej, zarad katerih nastane veliko praznega prostora in tudi veliko prepirov med sosedi; na takih zemljiščih dela namreč sosed sosedu škodo, zlasti pri obdelovanju prahe, ker trpe z obračanjem pluga ali brane vedno več ali manj sosedovi sadeži. Zarad oddaljenosti zemljišč se orodje hitreje obrabi in več gnoja in semena pogubi; sploh je tudi vse oskrbovanje in nadzorovanje dela težavneje. Plevela in mrčesov se je tudi teže iznebiti. 8. Pravice in bremena ki so združena s posestvom. V mislih imam namreč razne pravice oziroma služnosti, ki se naha¬ jajo na posestvu. S služnostmi se lastninska pravica omeji, tako da ne more posestnik po svoji prosti volji gospodariti na svojih zemljiščih, ker imajo drugi posestniki pravico, poteh voziti, hoditi itd. To pa znižuje vrednost posestva. Služnosti, ki so zvezane s posestvom, imenujemo zemljiščne služnosti, izmed katerih so zopet poljske služnosti naj- navadnejše kakor n. pr. pravica, stezo ali kolovoz po tuji zemlji imeti, ali živino po nji goniti; pravica, na tujo zemljo po vodo hoditi, ondi živino napajati, na tujo zemljo vodo odpeljavati in s tuje zemlje vodo odpeljavati; pravica, po tuji zemlji živino pasti itd. itd. 9. Gospodarske stavbe: Vsako posestvo imeti mora primerno število gospodarskih stavb. Preveč stavb je gospodarju v škodo, ker povzročujejo preobilo stroškov za popravo in vzdrževanje, kakor tudi za zavarovanje proti ognju. Nepotrebne stavbe znižajo torej vrednost posestva, in večkrat se priporoča, da take stavbe raje podremo. Gospodarske stavbe ne donašajo same na sebi nikakega do¬ hodka. Vendar so za gospodarstvo neobhodno potrebne, da sprav¬ ljamo vanje živino, pridelke i. dr. Ker prizadeva zgradba in vzdr- 9 ževanje stavb mnogo stroškov, smatramo jih sploh za gospodarsko breme. Zato pa ni zidati prevelikih stavb niti predragih. Marsikdo se je na ta način brez potrebe že zadolžil. Nove stavbe so drage. Če treba stavbe zboljšati, naj se stare stavbe popravijo. Le v tem slučaju, če niso popravila ali prezidave vredne, naj se nadomeste z novimi stavbami. Gospodarske stavbe naj so primerno zgrajene brez ne¬ potrebnih kotov in nerodnih hodnikov; zavarovane naj so pred ognjem in prepihom. Sredi stavb naj je dovolj prostorno dvorišče. Zarad nevarnosti pred ognjem se priporoča, da ločimo posamezne stavbe, če se vkup drže, z močnim zidom (zid proti ognju), kate¬ rega je vzdrževati v dobrem stanju. Pred vsem je treba zdravega stanovanja in zdravih hlevov. Hiša mora biti postavljena na najbolj suhem prostoru in ure¬ jena in opravljena kar se da primerno. Sobe naj so zadosti pro¬ storne, ne prenizke, in okna ne premajhna. Stanovanju najbližje stoje naj hlevi in žitnica. Prav primerno je za kmetije, če je hlev prizidan neposredno k stanovanju, tako da je vse pod eno streho, kakor to nahajamo po planinskih krajih, koder po zimi sneg visoko zapade. Iz hleva naj se gnojnica hitro odteka. Hlev mora biti tudi primerno visok ter mora imeti zadosti oken, katera je po potrebi odpirati, da živino lahko varujemo pred obilo vročino in mrazom ter jej skrbimo za sveži zrak. Posebno važno je, da so hlevi tlakani in da je za stajami jarek za odvajanje gnojnice v gnojnično jamo. Skednji in kozolci napravljajo se naj dalje proč od hiše zaradi večje varnosti pred ognjem. Veliko podkapje pri go¬ spodarskih stavbah nam rabi kaj dobro namesto kolnice (šupe) za spravljanje orodja. Pod to lahko zapeljemo tudi na hitroma polne vozove, če spravljamo seno ali ‘žito ob nenadni plohi. Gnojišče z gnojnično jamo napraviti je na primernem mestu dvorišča, iz katerega naj se pa odtekata deževnica in kap¬ nica. Ravno (planirano) in deloma tlakano dvorišče, ktero je lahko snažiti, je največ vredno. Prav je tudi, da imamo iz stanovanja razgled po celem dvorišču. Gospodarske stavbe naj stoje ob vozni poti in, če le kaže sredi posestva, ker se s tem prihrani veliko časa in dela. Poleg 10 tega je važna tudi kakovost stavbnega prostora. Stavbišče mora biti suho in trdno; umetne utrdbe so dragocene, na vlažnih mestih so pa stavbe ne le manj trpežne, temveč tudi nezdrave za ljudi in živali. Stavbišče mora biti tudi zavarovano pred povodnjimi. Dvorišče mora biti zadosti veliko, da je dovolj prostora za vsa opravila. Velikost dvorišča ravna se pred vsem po obsežnosti polja in po številu živine. Po navadi obsega dvorišče toliko pro¬ stora, kolikor ga zavzemajo gospodarske stavbe. Kar zadeva popravo in vzdrževanje stavb, ravnati se moramo strogo po načelu, daje vsako najmanjšo škodo takoj popraviti; kajti iz malih škod nastanejo z vsakim dnevom večje. Velike škode pa je veliko draže popravljati. Neobhodno po¬ trebno je tudi, da zavarujemo vse stavbe proti ognju. 10. Delavske razmere tudi zelo vplivajo na vrednost pose¬ stev, če je najemati za kmetijska dela posle in dninarje. Na malem posestvu mora gospodar sam delati s svojo družino. Število de¬ lavcev in poslov je zaraditega sploh manjše. Vendar je v sedanjem času tudi na kmetih pomanjkanje delavcev in poslov. Vse hiti po boljšem zaslužku v mesta in tuje kraje, zlasti v Ameriko in v nemške rudokope. Zato postaja delo tudi na kmetih čim dalje dražje. Visoke dnine pomnože stroške pridelovanja in znižajo do¬ hodke; v takih razmerah kaže rabiti stroje, da nadomeščamo dra¬ goceno ročno delo. Pa tudi pridnost in spretnost delavcev zamore stroške pri¬ delovanja znižati, oziroma povišati. V tem so si najbližji kraji zelo različni. Tukaj so ljudje vajeni delu, delajo urno in dobro ter se ne pritožujejo, da jim je delo zgodaj pričeti in nehati pozno na večer. Drugod pa je nasprotno; ljudje so nemarni, počasni, ter se le malo zmenijo za to, kako je delo izvršeno. Zjutraj jim je težko vstajati, na večer pa si komaj žele počitka; časi popuste celo delo kar meni nič, tebi nič. V takih razmerah je delo seveda še dražje, kar škoduje vrednosti posestva. Za kmetijsko gospodarstvo treba je tudi rokodelcev, pred vsem kovača in kolarja. Kako napačno je to. če jih nima gospodar pri roki, ko je treba orodje popravljati! Najtežje pogre¬ šamo kovača, ker ga največkrat rabimo. II 11. Družabne ali socijalne razmere. V vaseh in trgih, ki imajo cerkev, šolo, trgovce, zdravnika, 1 e k a r n i c o in morda tudi s o d n i j s k i ura d, si prihrani gospodar veliko časa in denarja v primeri s prebivalci takih krajev, ki morajo daleč po to ali drugo. Za taka pota treba navadno celega dne, časih še več. kar prizadeva obilo stroškov. Take in enake razmere vplivajo tudi na veči ali manjši čisti dohodek in zaraditega tudi na različno vred¬ nost posestva. Veliko vredne so v tem oziru razne kmetijske zadruge, ki olajšujejo nakup in prodajo pridelkov in ki pri¬ pomorejo na ta način k boljšemu izhajanju. Posebno važne so v tem pogledu mlekarske in sirarske zadruge, vinarske zadruge itd. Sploh je zadružništvo važen činitelj za zboljšanje kmetijskega napredka. Koder so se nastanili uradi, zdravnik, trgovci i. t, d. in kjer se je pomnožilo število prebivalcev, lahko opazujemo, kako močno so se podražila posestva. 12. Tržne razmere vplivajo v veliki meri na vrednost leže¬ čega premoženja. Če leži posestvo v takem kraji, kjer je ugodna prilika za prodajo pridelkov, kjer se pridelki zlahka in za dobro ceno spečajo, je veliko več vredno, nego v nasprotnem slučaju. To vidimo n. pr. v okolici večjih mest in trgov. Jstotako važni so bližnji živinski sejmovi, ker olajšujejo prodajo in nakup živine ter prihranijo obilo stroškov za gonjo. Posebno važna za trgovino so dobra občila. Čim hitreja, številneja in raznovrstneja so občila in čim iiiži so prevozni stroški, tem dalje zamoremo pošiljati kmetijske pridelke, ne da bi se znatno podražila cena za nje, in tem lažje zamoremo izkoriščati ugodne tržne odnošaje. Ker so občila za razvoj kmetijstva velikega po¬ mena, treba gospodarju, kateremu stoje razna občila na razpolago preudariti, kam bi se njegovo b"lago najugodnejše prodalo. K občilom prištevamo ceste, železnice, reke, morje in jezera. Kmetovalec na deželi mora večidel prevažati svoje blago po cestah in potih; zarad tega je skrbeti, da so izpeljane po ravnih tleh in po najkrajši črti, sicer je vožnja zamudna, težavna in draga. Posebne vrednosti so železnice, ker se po njih pre¬ važajo pridelki hitro, po ceni in lahko v daljne kraje. Živino, katera se je morala prej daleč in z velikimi stroški goniti, pripelje 12 sedaj železnica brez truda in škode v tržna mesta, in tudi gospodar sam potuje v kupčijskih zadevali veliko ceneje in hitreje. Plovne reke, morje in jezera so tudi prav primerne vodne ceste, ker so za trgovino kmetijskih pridelkov še najceneje in skoraj ravno tako varne, kakor druga občila. Posestva ležeča ob dobrih občilih, zlasti blizo železničnih postaj, so zategadelj veliko več vredna, kakor posestva, ki leže daleč proč od prometa. 13. Davki in davščine vplivajo tudi na večjo ali manjšo vrednost posestva. Želeti bi bilo, da so davki povsod pravično razdeljeni; v nekaterih krajih po so zaradi nepopolne vcenitve in drugih odnošajev večji kakor drugod. V mnogih občinah tlačijo gospodarje občinske doklade, ki se plačujejo z državnimi davki vred in katere so vsled krajnih razmer večje kakor državni davki. Take razmere znižujejo seveda vrednost posestev. Vse davke, katere plačujemo v ta namen, da se poravnajo stroški ža državne potrebščine, delimo v neposredne davke ali direktne in posredne davke ali indirektne. K prvim spada: 1. Zemljiški davek, katerega je plačevati od vseh zem¬ ljišč, ki se dado z obdelovanjem okoristiti, je odmerjen na podlagi parcelnega čistega dohodka; sedaj iznaša 227% od čistega dohodka zemljišč. Davek se začasno odpušča, pri opustošenih zemljiščih in pri novih nasadih vinogradov in gozdov. Razun tega je pro¬ siti za znižanje davka, ako postanejo zemljišča vsled izvanrednih uim trajno nerodovitna, ali če se posamezne parcele prenarede v zgoraj navedene namene, ali če je letina po toči, vodi, ali ognju ali pa vsled izvanrednih slučajev kakor slane, suše, moče, poškodbah po mrčesih in miših, strupeni rosi, i. t. d. deloma uničena. Tako škodo pa je naznaniti saj v 8 dneh pri c. kr. okrajnem glavarstvu. 2. Hišni davek, ki se plačuje le od tistih stavb, ki rabijo za stanovanje. Hišni davek se odmerja po najemnini in se ime¬ nuje v tem slučaju hišni najemninski davek ali se pa odmerja po razredih, v katere so večje ali manjše hiše razvrščene, po številu nadstropij in sploh za stanovanje pripravnih prostorov; imenuje se zategadelj hišni razredni davek; zadnji davek plačujejo kme¬ tovalci, ker ne oddajajo svojih stanovanj v najem. Hišnega davka oproščene so vse stavbe, ki ne rabijo za stanovanje, kakor hlevi, podi, žitnice i. t. d. 3. Prid ob ni n s k i davek, t. j. davek od dobičkonosnih opravil ali patentov, kakor od obrtnij, tovarniških podjetij, 'kupčij i. t. d. 4. Dohodninski davek, ali davek od čistega dohodka kakor n. pr. od plač in penzij, ležečih kapitalij, vrednostnih papirjev in sploh od vseh vrst premoženja in dohodkov, ki niso zapopadeni v prej navedenih davkih. V zadnjem času se je vpeljala tako imenovana osebna dohodnina, katero morajo plačevati gospodarji, ki imajo več kot 1200 K osebnega dohodka. Razun tega so od države posredno obdačene še mnoge druge stvari; vse te davščine imenujemo skratka posredne davke. Tako pobira država davek od blaga, katerega uvažamo iz tujih dežel, ali ga pa tjekaj izvažamo; ta davek imenujemo carino (col). Mi razločujemo uvozno in izvozno carino. Namen carine je dvojen; carina je v to določena, da si država z njo poveča svoje dohodke (finančna carina), ali pa za to, da varuje domače pridelke pred vnanjo konkurenco, imenujemo jo zategadel zaščitno carino. Če je carina tako visoko odmerjena, da se tuje blago sploh ne more nič več uvaževati, potem je prava zaščitna carina in se imenuje z ozirom na to, da zabranjuje uvoz, zabranil na ali prohibitivna carina. Nadalje obdačena so od države vsa pravna opravila, za ka¬ tera je plačevati takse, pristojbine in kole k e; država po¬ bira užitnino t. j. pristojbino od živil, ki se prodajajo, nalaga davek na izdelovanje opojnih pijač, kakor žganja, piva, i. t. d. A ne le država, temveč tudi posamezne deleže, okraji in občine morajo pobirati davek"od prebivalcev za pokritje svojih stroškov, ki se izdajajo v občni blagor in korist prebivalcev. Ti davki pobirajo se pri nas kot doklade z direktnimi davki vred; visokost teh doklad pa določujejo dotični deželni, okrajni in ob¬ činski zastopi. Razun tega obstoje v posameznih mestih še davščine, kakor najemninski novčič, razne takse in pristojbine, kakor tržnina. doneski k ubožnemu in šolskemu zakladu i. t. d. 14 14. Kmetijske postave in druge naprave, vplivajo tudi na vrednost posestev, če pripomorejo gospodarju do večjih dohodkov ali pa, če ga varujejo pred škodo in večjimi stroški. Tu sem pri¬ števamo dobre kmetijske postave o odvezi (odkupu) zemljiških služnostij, o porabi vode za namakanje senožetij, o osnovanji za¬ drug za skupna zboljševanja zemljišč n. pr. za osuševanje, na¬ makanje i. t. d., o zložbi zemljišč. Velike važnosti je nadalje, da podpira država kmetijski stan z osnovo koristnih zavodov, kakor hranilnic ali posojilnic, hipotečnih bank, zavarovalnih družb za ceneno zavarovanje stavb in pridelkov proti ognju in toči, za zavarovanje živine, dalje z osnovo kmetijskih društev in zadrug, kmetijskih šol in poskuševališč. Posebno važne so postave, ki merijo na kmetijsko samopomoč in ki varujejo kmetovalca pred raznim oderuštvom. Važno je, da skrbi država za vzdrževanje cest in mostov ter sploh za napravo dobrih občil; da nastavlja kulturne inženerje in da skrbi za ugodno trgovino z določevanjem cenenih tarifov, da podpira kmetijske razstave, da skrbi za varnost osob in lastnine, toraj za dobro in ceno pravosodje, za dobro deželno in poljsko policijo i. t. d. Take postave in zavodi povišajo gospodarjeve dohodke in povečajo zategadelj tudi vrednost, posestva. 3. Povečanje in zboljšanje posestva. Z ležečim premoženjem je dobro gospodariti, da se nam ohrani in če mogoče tudi pomnoži. Ležeče premoženje povečamo lahko z nakupom tujih zem¬ ljišč kakor tudi s tem, da zemljišča in stavbe zboljšujemo. 1. Nakup zemljišč. Ako ima gospodar toliko posestva, da je z njim dovolj dela in da potrebuje ob košnji in žetvi še tuje pomoči, potem ravna napačno, če kupuje za visoko ceno nova zemljišča. To ravnanje je toliko bolj napačno, če je sedanje posestvo v slabem stanji in potrebno zboljšanja; kajti za zboljšanje posestva izdan denar daje navadno veče obresti, kakor oni. katerega smo izdali za dokup nove zemlje. Kdor skuša povečati letne pridelke s tem. da nakupi več zemlje, ta si nakupi tudi več dela. več zemljiškega davka in več občinskih doklad; vrhu tega porabi tudi več semena. Kdor pa skuša doseči večjo letino z dobrim gnojenjem, z globokejšim ob¬ delovanjem njiv, z osuševanjem i. t. d., ta si ne nalaga novih davkov in doklad; stroški obdelovanja ostanejo pa tudi pri starem. V tej zadevi narede gospodarji večkrat napake. Radoknpen gospodar bi hotel vsak hipec kaj dokupiti, če tudi je cena nepri¬ merno visoka. Gnojišče z gnojnično jamo pa se boji napraviti meneč, da ga stane preveč. Tega pa ne pomisli, da je strošek za dobro gnojišče ravno tako kapital, kakor za nakupljeno zemljišče, le s tem razločkom, da mu daje prvi za popravo gnojišča po 50% in več obrestij, drugi pa le 2% ali k večjemu 3%. Ravno tako ali še bolj splačajo se vsakoršna zboljšavanja zemljišč, če so le dobro preudarjena in primerno izvršena. Tu sem spadajo: 2 . Zložba zemljišč. Kako zelo škoduje pretirano razkosavanje zemljišč, o tem smo slišali spredaj. To škodo je mogoče skoraj popolnoma porav¬ nati z zložbo zemljišč. Zložba zemljišč je mogoča v krajih, kjer so posestva raz¬ kosana, a jih ne delijo med dediče. Z zložbo se ima vsako posamezno posestvo zložiti v en celoten in skupaj ležeč kos, ali pa vsaj v dvoje ali troje večjih kosov, do katerih je mogoče priti po skupni vozni poti. Razkosana posestva je tako zložiti in potem tako odmeriti posameznim posestnikom, da dobi vsak posestvo, ki je kolikor mogoče prejšnjemu enako glede na način obdelave in na vrednost, V to svrho ceniti je pri zlaganji posestev pred vsem vrednost posameznih zemljišč. Na podlagi te cenitve zamenjajo se zemljišča po vrednosti tako med posestnike, da dobi vsak posestvo, ki je kolikor mogoče skupaj, v enerrf kosu ali pa vsaj v dveh ali v treh večjih kosih. Pri zlaganji posestev se prenese takorekoč zemljišča posameznih posestnikov, ki so prej sem in tje raztresena ležala, skupaj na en kraj; iz tega pa sledi, da mora posameznik zame¬ njati svoja zemljišča, ki leže blizo vasi. s takimi, ki so daleč proč, in obratno. Skoraj nikoli ne dobi enako rodovitnih zemljišč nazaj. Ker razdelijo zemljišča po vrednosti, dobijo posamezniki 16 za dobra zemljišča slaba, za slaba pa dobra; v prvem slučaju dobe zategadelj več zemlje, v drugem pa manj kakor so je prej imeli. Zložba zemljišč je seveda le v takih krajih koristna, kjer ne delijo posestev pri prodajah in dedščinah, temveč jih v celoti prepuščajo, sicer bi bila posestva v malo letih zopet razkosana. Kjer ni mogoče posestev zložiti, tam naj se skuša na ta način izboljšati vrednost razkosanih posestev, da se skupno uredijo potrebna pota, da se prelože meje med njivami in travniki, da se skupno izpeljajo jarki za osuševanje in namakanje zemljišč i. t. d. V kolikor je mogoče, z 1 o ž e se potem tudi zemljišča tako skupaj, da meje posamezne njive po ožji strani na vozno pot. Na ta način se razkosana posestva izdatno izboljšajo; stoletna izkušnja v vojvodini Nasavski je učila, da so dosegli posestniki tako uravnanih zemljišč za V 3 večje pridelke in še enkrat tako visoko ceno za prodana posestva. Ležeče premoženje povečamo razun tega še najbolj z osuše¬ vanjem in namakanjem zemljišč. 3. Osuševanje zemljišč. V moči ležeče njive so malo vredne. Kljub delu, gnoju in dobremu semenu dajejo nam ozimna žita le male pridelke. Ve¬ čidel nam gredo sadeži po zlu ali pa obrode le na pol. V mokrih letih trpe škodo celo jara žita in druge rastline. Če pa osušimo take njive, dobimo od takih zemljišč bogate žetve. Močvirne senožeti dajejo tudi malo in slabega sena. Časih rastejo na močvirnih senožetih celo škodljive rastline, po katerih živali bolehajo. Če osušimo trke travnike, spremenimo jih v rodo¬ vitne travnike, ki nam dajejo obilo sladkega sena. Osuševanje se prav dobro izplača in je najvspešneje sredstvo za zboljšanje ležečega premoženja. Osuševanja zemljišč naj bi se gospodarji poprijeli skupno, saj trpe zaradi preobilne moče navadno cele lege. 4. Namakanje travnikov. Namakane senožeti nam dajejo veliko bogatejše košnje, vendar se za to melioracijo naši gospodarji še vse premalo zmenijo. Po naših potokih in rekah se iztekajo v morje tolike množine gno¬ jilnih snovij. da so na milijone kron vredne. Najlažje izkoristimo 17 vodo za namakanje senožetij. Kjer je tedaj mogoče naj se skuša napeljati vodo iz bližnjega potoka na travnik. Če je lega ugodna, stane naprava potrebnih jarkov le malo stroškov. Namakanja travnikov poprijeli naj bi se gospodarji v ugodnih legah z združenimi močmi. Tako skupno namakanje je ceneje in vspešneje. 5. Čiščenje kamnitih zemljišč. Po mnogih krajih je zemlja bogata na kamenju in zaradi tega manj vredna. V kameniti zemlji se kvari orodje. Vse obde¬ lovanje je težavneje in tudi rodovitost zemlje je manjša, ker gre mnogo prostora v zgubo. S trebljenjem kamenja se dajo taka zem¬ ljišča močno zboljšati. 6. Globoko obdelovanje. Z globokejim obdelovanjem povečamo plast in rodovitost zemlje skoraj tako, kakor da bi nakupili nove zemlje. Ker vspevajo v globoko zrahljani zemlji vse rastline bolj kakor v plitvi, se letine v obče zboljšajo. V globoko obdelani zemlji se vse rastline močneje razrastejo in dajejo večje pridelke. Pri tem ni zabiti, da si z nakupom novih zemljišč naložimo tudi več dela, davkov in doklad, več stroškov za semena itd. Vsi ti stroški tedaj odpadejo, če si poiščemo rodovitne zemlje v spodnji plasti. Globoko obdelo¬ vanje je mogoče le pri zemlji, ki je dosti globoka in tudi sicer pripravna za tako obdelovanje. 7. Nasajanje drevja. S sadnim drevjem nasajena zemljišča so zmeraj več vredna ker dajejo dvojno letino. Če so razmere za sadjerejo ugodne, po¬ množiti je vrednost posestva z nasajenjem drevja; tudi ceste in pota bi morale biti v takih krajih obsajene s sadnim drevjem. V tem oziru nam dajejo najlepši izgled gospodarji v Švici in na severnem Češkem, ki imajo travnike in njive nasajene s sadnim drevjem in kateri dobe prav lepe dohodke od sadnega drevja. 8. Predelava zemljišč. Tu in tam kaže izboljšati zemljišča tudi na ta način, da se slabi pašniki ali suhi travniki predelajo v njive ali nasprotno, da se njive izpremene v travnike, da se pogozdujejo goli in kameniti prostori. Tudi na ta način se da povečati vrednost zemljišč in posestva. 18 Za večja izboljšavanja zemljišč treba je državne pomoči t. j. takih postav in naredb, ki spodbujajo gospodarje za melioracije 1 ter odstranjujejo vse zapreke, ki se kažejo pri takih delih. Državne naredbe, ki pospešujejo melioracije so: uravnavanje pravice do vode, sosebno z ozirom na porabo vode za namakanje in na napravo jarkov za pritok in odtok vode po tujih zemljiščih, strogo izvrše¬ vanje gozdnih postav, primerne postave glede zložbe zemljišč itd. Za večje melioracije treba je vsikdar združenega dela in državne podpore. Država zamore pripomoči z denarjem kakor tudi s tem, da sama prevzame dotična dela ter jih vodi po svojih inženirjih. 9. Zboljšavanje gospodarskih stavb. S popravo in prezidavanjem stavb se vrednost posestva tudi izboljša. Če popravim hleve, če napravim tlakano gnojišče in gnoj- nično jamo, pridobi s tem vse posestvo, ki postane vsled tega tudi več vredno. In tako je tudi z drugimi stavbami. 4. Zmanjšanje in zanemarjenje posestva. Posestvo je mogoče tudi pomanjšati in poslabšati; to se z^odi 1. s prodajo zemljišč, 2. z oddajanjem zemljišč v zakup, 3. s slabim gospodarjenjem, (s površnim obdelova¬ njem in slabim gnojenjem) in 4. z zanemarjenjem stavb. Glede na vzdrževanje stavb je opomniti, da moramo vsako najmanjšo škodo takoj popraviti, ker bo sicer od dne do dne večja, nje poprava pa dražja. Največja škoda zadene gospodarja, če mu stavbe pogorijo. Zategadelj ne sme nikdar odlašati z za¬ varovanjem stavb proti ognju. Zavarovalnine so tako nizke, da je neodpustno, ako ne zavaruje gospodar svojih stavb. Če pomislimo, da so zavarovalnine, katero plačujejo zavarovanci, namenjene pogorelcem, tedaj mora vsak previden človek rad plačati te male zneske za podporo svojih bližnjih, katere je zadela nesreča po ognji; to temveč, ker zadobimo s tem tudi mi pravico zahtevati podporo, če nas zadene enaka nesreča. 1 To je navadni izraz za zboljšavanje zemljišč. 19 5. Pridobitev posestva. a) Nakup posestva. Ležeče premoženje pridobimo, če ga kupimo ali pa vzamemo v zakup. Z nakupljenim posestvom ravnamo laliko po svoji volji; če ga zboljšujemo, zboljšujemo ga zase. Za nakup je treba, da sta kupec in prodajalec po postavi sposobna skleniti kupno pogodbo, sicer je ne moreta veljavno napraviti. Kupna cena mora obstati v gotovem denarju ter mora biti določena glede visokosti, časa in obrokov plačevanja; nadalje mora biti primerna pravi vrednosti posestva, kajti če prodajalec ne dobi polovice prave vrednosti, ima pravico, kup razveljaviti. Kupno ceno je takrat plačati, kadar se posestvo prevzame, če se ni dogovorilo kaj druzega. Ako se pri izročitvi kupna cena ne plača, ima prodajalec pravico, izročitev odreči. Odreči pa izročitve ne more, če je posestvo na upanje prodal, to je, če se je pri sklepu pogodbe izrečno dogovorilo, da se bode kupna cena pozneje pla¬ čala, kot pa se bode izvršila izročitev. Navadno se del kupnine naprej izplača, drugi del ostane kot dolg ali terjatev (hipoteka ali zastava nepremičnega blaga) na posestvu. Postranska določila pri kupnih pogodbah zamorejo biti npr. pr o da j a s pridržk om, prodano posestvo nazaj kupiti; kup s pridržkom, posestvo nazaj prodati; pridržek preku p ne pravice, itd. Če v pogodbi ni določen čas izročitve, izvršiti se ima takoj. Prodajalec je odgovoren za skrite in nenavadne nap&ke in pomanj¬ kljivosti kakor tudi za to, da je posestvo pogodbi primerne kako¬ vosti (dolžnost za poroštvo); nadalje mora natančno naznaniti vse pravice in bremena na posestvu" (služnosti), kakor tudi vse nanj odpadajoče javne in druge davke in davščine. Če se kupi vse poprek, namreč vse kakor stoji in leži, tedaj ni prodajalec odgovoren za najdene napake, kupec pa mora izpla¬ čati pogojeno kupnino, poravnati zamudne obresti po določilih pogodbe in biti porok za kupno ceno. Vsako premembo posesti naznaniti je sodniji, da se prepiše v zemljiški knjigi na novega posestnika; kadar se je to zgodilo, 2* 20 je kup postavno veljaven. Pogodilika naj pismeno skleneta kupno pogodbo. b) Zakup posestva. Časih kaže vzeti kako posestvo v zakup ali najem (štant). Zakup in najem sta pogodbi, s katerima se prepusti pra¬ vica do užitka ali raba posestva za določen čas in za določeno ceno. Ako se zamore rabiti reč brez obdelovanja, imenujemo tako pogodbo najemno pogodbo. V najem oddajajo se n. pr. po¬ slopja. Ako pa je raba mogoča le tedaj, kadar se reč obdeluje, imenuje se taka pogodba zakupna pogodba (štantna pogodba). V zakup se dajejo zemljišča in cela posestva. Za te pogodbe treba je dveh pogodnikov: eden, ki proda rabo reči, drugi, ki jo kupi. Prvi se imenuje najemodajalec ali z ak u p o d a j a 1 e c, drugi pa najemnik ali zakupnik (štantman). Najemnino ali zakupnino imenujemo ceno. ki se plača. Posestvo dajemo v zakup zasebnim ali javnim potom t. j. na dražbi; v tem slučaju prepustimo posestvo tistemu, ki največ ponudi. Zakupodajalec si pa tudi lahko pridrži pravico, izbrati si zakup¬ nika izmed treh največ ponujajočih. Vlagajo se tudi lahko pismene zakupne ponudbe, ki se razpečatijo na dan dražbe. V vsako zakupno pogodbo je sprejeti sledeča določila: 1. Določila glede posestva. Posestvo treba je na¬ tančno popisati v vseh njegovih delih. Navesti je vse zakupne pridržke t. j. take reči, katere si pridrži zakupodajalec n. pr. rabo vode itd. Zakupnik nima nobenih pravic do cerkvenih in političnih pravic, ki so združene s posestvom. Zakupnik vzame ali le ležeče premoženje v zakup ter si preskrbi sam potrebno upravno glav¬ nico, to se pravi, da nakupi sam živino, orodje itd. ali pa vzame tudi inventar 1 v zakup proti varščini (kavciji), morda celo pri¬ delke po gotovi ceni, ali daje pa zakupodajalcu obresti od tega kapitala, katerega mora potem izročiti v enaki vrednosti pri oddaji posestva. 2. Določila glede dobe zakupa, t. j. koliko časa naj traja zakup. Obema pogodnikoma je na korist, če traja zakup 1 Vso živino, orodje in pohištvo skupaj imenujemo „inventar“. 21 dalj časa, ker se letine izravnajo le v teku več let. Pri malo časa trajajočih zakupih ne bo utikal zakupnik denarja v posestvo, tem¬ več gledal le na to, kako bi zemljo izsesal ter posestvo v vred¬ nosti znižal; 6 do 12letna doba je najprimernejša. 3. Določila glede dolžnosti zakupnika, ki obstoje v plačevanju zakupnine ali tudi v dajanju pridelkov, v vožnjah itd. Priporočila vredno je, da se zaveže zakupnik zavarovati inventar in pridelke proti ognju in toči. Če se vzame kar vse povprek v zakup, kakor leži in stoji, trpeti mora zakupnik po postavi vsa bremena, izvzemši dolg, ki je na posestvu, če ni v tem oziru nič natančneje določenega. 4. Določila glede varščine. Zakupodajalec naj zahteva od zakupnika varščino ali pa predplačilo v znesku enoletne za¬ kupnine. Varščina za inventar in pridelke znašati mora tisto vrednost, ki se je določila pri cenitvi. Kakor hitro bi zakupnik ne plačal zakupnine, ima zakupodajalec pravico, polastiti se var¬ ščine. Visokih varščin ni priporočati; namesto teh izkaže naj za¬ kupnik, da zamore biti porok s svojim premoženjem. o. Določilagledegospodarstvanaposestvu. Oba pogodnika se morata v tem oziru zediniti in tudi določiti, v koliko bodeta trpela stroške za potrebne melioracije; zakupnik se mora natančno ravnati po pogodbi. Neprimerno je, če zahtevamo od zakupnika določen kolobar (vrstitev rastlin); zahtevati pa moramo, da nam popred naznani vsako premembo obstoječih kultur in da ohrani posestvo v dobrem stanji. V to svrho prepovedati je zakup¬ niku prodajo krmil, kakor trave, sena, otave, slame in gnojil. Zakupnik se mora zavezati, da bode pognojil vsako leto četrti del svoiih njiv s hlevskim gnojem (300 q na 1 ha) in da bode obsejal najmanj dve petini njiv . s kr m s ki mi rastlinami. Zakupnik mora nadalje vzdrževati primerni inventar. Nakup zemljišč v obližji posestva mu je pa prepovedati. 6. Določila glede stavb. Navadne poprave izvrševati mora postavno zakupnik, če dobi potrebno gradivo na zaku¬ pljenem posestvu. Najbolj priprosto je, da se zaveže zakupnik skrbeti za potrebne vožnje in tudi povrniti gotovi del stroškov za popravo (eno tretjino do ene šestine, kar se ravna po stanji zgradbe). Nove stavbe postaviti mora zakupodajalec. zakupnik mora plačevati pa obresti (najemnino); mostove in pota vzdrževati mora zakupnik, potrebni materijal pa mora dajati zakupodajalec. 7. Določila o podzakupu. Postavno je dovoljen pod- zakup; v pogodbi pa se lahko prepove ali pa se sklenejo posebna določila v tem oziru. 8. Določila o odpustu zakupnine. Če se zakupnik nič ne pogodi o odpustu zakupnine, tedaj mu je ni plačati, če ne d d posestvo nobenega dohodka vsled izrednih slučajev (povodnji, ognja, vojske, itd.) ali pa vsled preslabe letine; sicer se pa lahko odpusti nekoliko zakupnine, če je letina tako slaba, da je pridelek več kot za polovico manjši. 9. Določila glede izročitve i n o d d a j e, zlasti inven¬ tura in pridelkov. To se zgodi najbolj s posredovanjem izvedenih mož, ki naj cenijo vrednost inventara in pridelkov. Zakupnik mora izročiti posestvo v istem stanju, v katerem ga je prevzel; zem¬ ljišča morajo biti običajno in tako obdelana, kakor to zahteva letni čas. Ugovore v tem oziru napraviti je tekom enega leta. 10. Določila o preteku in odpovedi zakupa. Za¬ kupnik zamore odpovedati nakup še predno je potekla zakupna doba in sicer tedaj, če posestvo ni več v rabljivem stanji, ali če je slučajno postal velik del posestva nerabljiv za dalj časa. Za- kupodajalcu pa je dovoljeno odpovedati zakup, če zakupnik slabo obdeluje posestvo in ga zanemarja, kakor se je izkazalo, ali pa če je prišel na boben, ali pa če ne more plačati zakupnine. O tem se lahko napravijo tudi posebna določila. Če se ni to zgodilo, prevzeti morajo dediči zakup po smrti zakupodajalca ali zakup¬ nika. Če se posestvo proda, poteče zakup. Zakupniku pa ostane pravica, zahtevati primerno odškodnino, če se je izvršila prodaja po eksekucijski dražbi ter je bila zakupna pogodba vknjižena. Sicer pa se tudi v tem oziru lahko sprejmejo v zakupno pogodbo posebna določila. _ 6. Varstvo posestev. Kataster in zemljiška knjiga. Za varstvo posestev skrbi država. V ta namen so načrtana in popisana vsa posestva v katastru in zemljiški knjigi. 23 Kataster se hrani pri c. kr. davčnih uradih ter obstoji iz: a) mape (katastralne mape), na kateri so načrtana zemljišča in stavbni prostori po številkah; te številke imenujemo ^par¬ celne številke", ker pomeni beseda ,,parcela' 4 vsak omejen kos zemlje, naj je zemljišče ali pa stavbni prostor. V mapi so zemljišča natančno načrtana gledč na veli¬ kost, meje in način obdelave. Vsi načrti izdelani so z oma- ljenim merilom l” = 40 0 1 (1:2880). To mero imenujemo za¬ tegadelj tudi katastralno mero. Kdor bi hotel dobiti načrt ali plan od svojega posestva, zglasiti se mora pri c. kr. zemlje¬ mercu, ki ga ponaredi proti plačilu. Če ni zemljemerec na¬ stanjen poleg davčnega urada, pride tjekaj gotovo enkrat v treh mesecih za čas tako imenovanih uradnih dnij, ob katerih se lahko pri njem zglasimo. b ) imenika zemljiških posestnikov. c) p a r c e 1 n e g a protokola; v tem zapisniku našteta so vsa zemljišča po parcelnih številkah; posamezne parcele ločene so v z e m 1 j i š k e in stavbne parcele. d) posestnega lista, v katerem je popisana velikost po¬ sestva za vsacega posameznega posestnika. Iz posestnega lista povzamemo tedaj številko in ime parcele, način obde¬ lave, vrsto zemlje glede na njeno rodovitost. velikost parcele in njen čisti dohodek. Prepis posestnega lista dobi gospodar lahko pri c. kr. davčnem uradu proti plačilu, ki se ravna po številu parcel. Ker je kataster javen, poizvedujejo gospodarji lahko brez¬ plačno svoje posestne razmere pri c. kr. davčnih uradih. Ves kataster je razvrsten po davčnih ali katastralnih občinah. Ena politična občina obsega po navadi več davčnih občin. Zemljiška knjiga se nahaja pri vsaki c. kr. okrajni sodniji. V zemljiški knjigi so vpisana tudi vsa posestva nahajajoča se v sodnijskem okraju, toda z ozirom na njihovo vrednost in na to, ali so dolga prosta ali ne. Zemljiška knjiga obstoji iz dveh vrst knjig, namreč iz: 1 1 palec = 40 sežnjev. 24 a) glavne knjige in b) knjige za pisma, 1. Glavna knjiga je razvrščena po davčnih občinah ter obsega zategadelj toliko pododdelkov, kolikor je davčnih občin v sodniškem okraju. Vsaka davčna občina ima tedaj svojo glavno knjigo. Vsako posestvo ima v glavni knjigi svojo vlogo; vsaka vloga pa obstoji iz treh listov, ki se imenujejo po vrsti: a) list za obseg; ta list našteva posamezne parcele, ki spa¬ dajo k vpisanemu posestvu. Zemljiška knjiga nam toraj tudi povč, koliko parcel obsega to ali ono posestvo; b ) list za lastnika; na tem listu čitamo, kdo je lastnik vpisanega posestva. Če je več lastnikov, so vsi vpisani; c) list za bremena; na njem čitamo vse dolgove, ki so vknjiženi pri vpisanem posestvu. 2. Knjiga za p i s m a obsega prepise od tistih pisem, s pomočjo katerih se je kaj vpisalo v glavno knjigo. Zemljiška knjiga je javna. Vsakdo sme to knjigo v pričo zemljiško-knjižnega uradnika pregledovati ter jemati iz nje prepise in izpiske. Zavoljo tega jo imenujejo tudi „javno knjigo'*. V zem¬ ljiški knjigi se kaže vrednost posestev v sodnijskem okraju ležečih. Iz nje se vsakdo lahko prepriča, koliko je to ali ono posestvo vredno, je li zadolženo ali ne, da potem ve, na kaj in koliko mu je posoditi. Zemljiška knjiga je popolnoma zanesljiva. Kar stoji v njej, velja toliko časa, da se ni iz nje izbrisalo ali ekstabuli- ralo. Pri prodaji zemljišč n. pr. ostane prodajalec toliko časa lastnik prodanega zemljišča, dokler se kupec ni dal prepisati v zemljiško knjigo. V zemljiško knjigo se vpisujejo sledeče pravice: 1. Lastninska pravica. Nakupljeno posestvo preide še le tedaj v last, če se je vknjižilo v zemljiško knjigo. Brez vknjižbe ni lastninske pravic e. 2. Služnosti ali servitute; to so pravice, ki nam do¬ voljujejo po tujih zemljiščih hoditi, živino goniti, voziti itd. Tudi te pravice pridobe se še le z vpisom v zemljiško knjigo. 3. Zastavna pravica; t. j. pravica, vsled katere nam je v varnost naše terjatve zastavljeno gotovo dolžnikovo premoženje 25 tako. da iz njega napravimo lahko sami plačilo, če nam dolžnik ne plača. V zastavo se daje ležeče premoženje le potom zemljiške knjigre. Terjatev, ki se je prej vknjižila, je bolj zavarovana od onih, ki so se za njo vknjižile. Kdor je s svojo terjatvijo na prvem mestu, ima najboljšo zastavo. Iz tega se razvidi velika korist zem¬ ljiške knjige, ker mi zanesljivo pove, na katero mesto pridem z zastavno pravico svojo, če kaj posodim. 4. Zakupna pravica; vsled te pravice se ne more po¬ končati zakupna pogodba, če zaknpodajalec prostovoljno proda zakupljeno posestvo. 5. Pravica do p reku pa in pridržek, kaj nazaj kupiti. (Glej odstavek o ,,nakupu posestva 41 .) Za vknjižbo je treba pred vsem zemljiško-knjižne prošnje ute¬ meljene z veljavnim t. j. po gotovih pravilih napravljenim pismom, katerega morajo stranke predložiti pri sodniji. B. Upravna glavnica. Kdor hoče z ležečim premoženjem gospodariti, imeti mora pred vsem potrebno orodje in živino. Oboje mora biti stalno pri gospodarstvu. Če v teku časa kaj odpade, treba je zopet nadomestiti. Ker nam rabi orodje kakor tudi živina po dalj časa pri gospodarstu, imenujemo orodje in živino stalno upravno glavnico. Poleg orodja in živine je treba za gospodarstvo živeža, krme, stelje, semena, gnoja in denarja. Ves ta del premoženja pa nima nobene stalnosti v gospodarstvu, ampak je zelo spremenljiv in nam rabi samo po enkrat. Ta del premoženja imenujemo zaradi tega tekočo upravno glavnico ali obratno glavnico. Ležeče premoženje nam daje le v tem slučaju največji čisti dohodek, če imamo vso potrebno upravno glavnico. 1. Orodje. Število in kakovost orodja. Vsako gospodarstvo mora imeti potrebno orodje. Kakšnega in koliko orodja je imeti, to se ravna pred vsem po velikosti in sestavi gospodarstva. Število vozov in plugov se ravna po številu vprežne živine. Skrbeti pa je, da živino lahko preprezamo n. pr. pri nakladanju gnoja itd. Nekatero orodje ali saj posamezne dele kakega orodja imeti je v večjem številu, da ni treba ustaviti dela, če se nam kaj potre ali polomi. Večkrat si pomagamo iz zadrege, če imamo star plug ali brano, stare plužnice (kolca) itd. pri roki. Preobilo orodja je zavržen denar. Drage stroje je le tedaj rabiti, ako se nam dobro izplačajo in ako nam primanjkuje delavnih moči. Taki stroji so: slamoreznica, čistilni stroji, mlatilnica, stroji za košnjo sena itd. Nakup orodja. Naročevati je vedno le najnovejše stroje, ki so najboljše sestave in ki niso predragi; kupovati jih je pri dobro znanih in zanesljivih tovarnah. Izdelani naj so iz dobre in trdne snovi ter tako sestavljeni v posameznih delih, da jih je lahko uravnavati za različna dela. Ker je kupovati le izkušeno dobre stroje, storimo najbolj, da se obrnemo pred nakupom do izvedenih gospodarjev (kmetijskih družb, kmetijskih zadrug in kmetijskih šol) ter jih prašamo za svet. Kar izdelamo lahko doma, ni treba drugod kupovati. Doma izdelano orodje je ceneje in bolj trpežno. Posebno se moramo preskrbeti doma z ročnim orodjem, ki se hitro obrabi; tako moramo n. pr. grablje, senene vile itd. hraniti zmeraj v večjem številu. Prav priporočati je, da se že zanaprej preskrbljujemo ob vsaki priliki z lesom potrebnim za napravo orodja ter ga shranjujemo na suhem; tako n. pr. z lesom za ojesa (ojnice), lojternce, lojtre ali lestve, ročice, platišča, prečke (špice), toporišča, doge itd. V kmetijstvu imamo nekaj takih strojev, katere rabimo le kratek čas v letu ali pa le sem in tja. Če rabi tako orodje mnogim gospodarjem skupaj, je raba za posameznika veliko ceneja. Prav je toraj, da se za nakup takih strojev gospodarji združujejo ter jih naroče na skupen račun. To velja n. pr. za travniško brano, mlatilnico, čistilne stroje itd. Če se združi večje število gospodarjev v to svrho, da si nakupijo orodje in stroje na skupen račun, treba je sestaviti pravila, po katerih imajo deležniki pravico rabiti orodje. Za mnoge razmere je še bolj priporočati, da si nakupi po¬ sameznik ali pa občina take stroje, katere je potem izposojevati po določeni plači. Občine naj skušajo preskrbeti živinske in mostne tehtnice, posamezniki pa mlatilnice in druge priporočila vredne stroje. Za nakup dragih strojev osnujejo se tudi lahko zadruge ali delniške družbe. Raba orodja. Ker postane orodje sčasoma vsled rabe manj vredno, si je prizadevati, da ostane s previdno rabo in z dobrim spravljanjem v suhih prostorih kolikor mogoče dolgo časa v dobrem stanju; zlasti moramo paziti na to v zimskem času. V kamniti zemlji potere se plug večkrat zategadelj, ker ga hoče oratar na hitroma dvigniti čez kamen, katerega je zadela lemeževa ostrina. To se pa oratarju redkokedaj posreči. Po navadi se lemež stre na ta način. Tej škodi se pa lahko izogne oratar, ako ročici (pluga) trdno nizdol pritisne in ustavi živino. Zelo napačno je tudi, vozove preobilo nakladati po slabih in kamnitih potih. Nič pa ni bolj napačnega, kakor če puščamo leseno orodje ob deževnem vremenu na planem, kajti v razsušen in razpokan les zaide voda, ki povzročuje, da les trohni. Po vsakem delu moramo orodje dobro očistiti in spraviti na suhem. Pred vlažnostjo varujemo orodje še najbolj, če nama¬ žemo lesene dele z oljnato barvo ali s karbolinejem, železne dele pa s katranom ali oljnato barvo. Usnje na vprežni opravi postane sčasoma tako trdo in suho, da razpoka; zategadelj moramo usnjeno opravo vsaj dvakrat v letu z gorko vodo očistiti in potem dobro namazati s črnim mazilom, katero prodajajo nalašč za to v trgovini. Poprava in zavarovanje orodja. Poškodovano orodje je precej popraviti. V hlevih,‘"skednjih, kolarnicah in drugod spravljeno orodje je zavarovati proti ognju. Če znašajo stroški za obrabo in popravo orodja 10 — 12% od vrednosti novega orodja, so mali; srednje veliki stroški zna¬ šajo 13 — 17% in visoki stroški 18—25% od nove vrednosti. Vrednost orodja znaša poprek 7—9% od ležečega premoženja ter stoji tudi v gotovem razmerji z vrednostjo živine, namreč kakor 3 : 5 do 1 : 2. Vrednost živine je toraj vedno večja in poprek še enkrat tolika. 28 Čim več je treba orodja, tem viši so stroški za nakup ali napravo orodja in za obrabo ter za vzdrževanje ali popravo orodja. Čim boljše je orodje t. j. čim boljša je snov (materijal) in sestava orodja, tem dražje je; zato pa tudi dalj časa trpi. Stroški za popravo so tudi manjši, še posebno, če orodje previdno rabimo in dobro shranjujemo. Vse orodje je popisati v posebnem zapisniku (inventar orodja) da ga zamoremo sem in tje laže pregledavati. 2. Živina. 1. Vprežna živina. Vprežna živina opravlja v gospodarstvu različna dela in daje potrebni gnoj. Za vprego nam rabijo konji in voli, na malem posestvu tudi krave. Po nekaterih krajih delajo s konji, po drugih pa z volmi. Konj ima za vprego to prednost, da je vstrajen in hiter; konje lahko vprezamo skozi celo leto, zategadelj store v obče več dela kakor voli. Vročina in mraz jim tudi tolikanj ne škodujeta. Zarad hitre hoje so za delo s stroji veliko sposobnejši nego voli. Sploh lahko rečemo, da so konji dobri za vsa kmetijska dela, na vsakojakih potih in ob vsakem času ali vremenu; tudi je laže dobiti dobrega hlapca za konje kakor za voli. S konji si tudi lahko kaj po strani prislužimo, zlasti pa zimi. Stroški za rejo konj so pa večji, ker jim je treba dražje krme, dražje vprežne in hlevske oprave, podkovanja in dražjega hlapca. Izrabljen konj izgubi vso vrednost. Tudi je konjskj gnoj man rabljiv nego goveji. Voli opravljajo manj dela kakor konji. Na ledenih tleh težko vozijo in počasi, pa tudi za daljne vožnje niso tako dobri kakor so konji, še posebno, ako so ceste trde. Število delavnih dnij je toraj manjše pri volih. Zato pa je kupna cena volov nižja in njih vrednost se le neznatno zniža, če jih umemo pametno rabiti. Če ni dela, se vrednost volov celo zveča. Po večletni rabi jih tudi še s pridom lako opitamo. Krmljenje volov je ceneje, stroški za vprežno opravo in strežbo so tudi manjši kakor pri konjih. Nevarnost reje je pri konjih tudi večja; že pri nakupu se lahko goljufamo, in če se konji ponesrečijo, izgube vso vrednost. Krave imajo hitro hojo, zategadelj nam pa tudi hitro ope¬ šajo. Več kot 6 ur na dan jih ne smemo rabiti za delo. Kadar so breje, jih moramo posebno varčno rabiti in le za lahka dela. Vprezanje krav se priporoča posebno na malih kmetijah, kjer se ne splača reja konj ali volov. Pa tudi na kmetijah, kjer vprezajo konje in voli, naj privadijo gospodarji saj dve kravi za vprego. Za vožnjo zelene krme, gnojnice in komposta, za priprego pri težkih delih in če bi druga vprežna živina zbolela, nam krave prav dobro služijo. Če vprežne krave dobro redimo, nam ne dajejo dosti manj mleka kljubu obilemu delu, katerega opravljajo, in katero je več vredno kakor izguba na mleku. Po nekod privadijo tudi bike na jarem. To je vsega pripo¬ ročila vredno tudi v naših krajih. Zmerna poraba bikov za vožnjo je v marsičem koristna, saj nam s tem poplačajo deloma krmo, a poglavitnejše je pa to, da ostanejo delavni bike tudi zdravi in dalje časa za pleme sposobni. Potrebno število vprežne živine se ravna po velikosti posestva, po kakovosti zemlje, po načinu obdelave, po legi in odda¬ ljenosti zemljišč i. t. d. Na vsak način rediti je toliko vprežne živine, da pravočasno obdelamo polje spomladi, ob ajdovi in je¬ senski setvi. Približno lahko določimo potrebno vprežno živino po veli¬ kosti polja. Pri tem računu vštejemo senožeti med njive in sicer tako, da je 8—10 ha senožetij enakih 1 ha njive. Na težki zemlji in v vlažnem podnebju je treba pri količkaj skrbno obdelanem posestvu po en par konj za 10—12 ha njiv, če je pa zemlja lahka, se da tudi do 25 ha njiv in več obdelati z enim parom konj. Vprežna živina nam mora poplačati rejo s svojim delom. Vrednost dela, ki ga opravlja vprežna živina, se ravna pred vsem po telesnem razvoju, po moči, vstrajnosti in zdravstvenem stanju vprežnih živalij. Vprežna živina mora biti pravilno vstvarjena, dobro rejena in popolnoma zdrava. Glede na rast zahtevamo pred vsem pra¬ vilno razvite in ravne noge. Kopita in parklji morajo biti popol- 30 noma zdravi in brez vseh napak. Na parkljih in kopitih pohabljena ali bolna živina ni za delo. Pri nakupu vprežne živine, bodisi konj ali volov, moramo natančno preiskati noge od zgoraj do tal, ali niso v čem napačne; tudi moramo preiskati hojo živine od spredaj, zadaj in od strani. Živalska moč zavisna je v veliki meri tudi od telesnega razvoja. Velika in široka žival je zmeraj močneja nego mala in drobna. Pred vsem pa je moč in vstrajnost živine zavisna od krepkega in polnega mišičja. Nezadostno krmljena živina je suha in slaba za delo; pa tudi predebela živina ni dobra za delo, ker težko diha in se hitro vpeha. Iskri konji niso za kmetijsko delo, ker postanejo pri težjem delu nepotrpežljivi, nemirni ali celo uporni. Urne konje pa le mora imeti gospodar, ker opravi dosti manj dela s počasnimi in lenimi živalimi. V hlevu izrejene živali razvijajo se pomanjkljivo in pridobe lahko vsakoršne napake na nogah. Pri jaslih rejene živali nimajo pravilne postave ter so okornih nog; gibčnosti jim do cela pri¬ manjkuje. Zato pa je za konje in goveda neobhodno potrebno, da se v mladosti dovolj pregibajo na planem; koder ne pasemo živine, treba je skrbeti na vsak način za primerna tekališča. Na razvoj mišičja, od katerega je moč in vstrajnost delavne živine pred vsem odvisna, vpliva tudi krmljenje. Zategadelj se moramo pri krmljenju vprežne živine ozirati na težo dela, kate¬ rega nam opravlja. Po zimi, ko ni dela, pokladati je krmila, ki so manj tečna in dober kup. Dosti je, da se vzdržuje živina pri svoji teži. Kakor hitro pa se prične težje delo, polagati je treba zadostno množino tečne krme. Le na ta načini zamoremo ohraniti živino pri moči in dobro rejeno skozi celo leto ter jo rabiti tudi za najtežja dela brez vsake škode. Vprežno živino moramo privaditi za vsa potrebna dela. Priučimo jo pa veliko lažje, če smo potrpežljivi in mirni in če ravnamo z njo prijazno in ljubeznivo, nego če se jezimo ter jo surovo pretepamo. Naša živina ni po naravi ne hudobna niti trmasta, temveč postane še le taka. če ravnamo z njo v mladosti nespametno in surovo. 3 1 Kadar vadimo mlado živino delati, jemati je v poštev, da se mlada živina vsega boji, kar ji je novo in česar ni vajena, in v drugo, ca živina ne razume našega jezika. V prvi vrsti je toraj potrebno, da mirno seznanimo živali z vsemi rečmi, pred katerimi se plašijo; nikdar jih ne smemo pri tem tepsti ali strahovati. Mlade živali privadimo veliko lažje voziti, če jih vprezamo poleg starejših in dela vajenih živalij. Vprežna oprava biti mora priležna. Če ni živina dobro sparjena, so telenge prava muka za njo. Zelo napačno ravnamo tudi, če živino pri delu preveč in po nepotrebnem priganjamo. Sicer pa je skrbeti, da ima vprežna živina dovolj dela, ker se le tedaj izplača njena reja. Gledati je toraj, da vprežno živino prav rabimo in ne tratimo po nepo¬ trebnem krme. 2. Živina za užitek. Tu sem prištevamo vso tisto živino, katero redimo zaradi mleka, mesa itd. Semnaj spada toraj molzna goved, mlada goved, prašiči itd. Živina za užitek nam mora poplačati rejo s svojimi izdelki. Ob enem nam ima dajati pa tudi potrebni gnoj. Vobče je gledati, da imamo dobro živino in da jo dobro redimo, kajti le dobro rejena živina je dobra za užitek. Katero vrsto živine nam je izbrati za gospodarstvo, to se ravna po sestavi in legi posestva, po množini in kakovosti krme, po tržnih razmerah itd. Več o tem pri uredbi gospodarstva. Tudi število potrebne živine ravna se po mnogih okol- nostih, pred vsem pa po velikosti posestva in po množini krme, katero je mogoče pridelovati na posestvu. Če pridelujemo krmo tudi na njivah, zamoremo rediti več živine kakor sicer. Kadar računamo, koliko živine je rediti, nikakor ne zado¬ stuje, če računamo število živine le po številu glav ali repov; ampak računati moramo po številu glav velike živine. Z besedo ,.velika živina 11 razumemo težo krave, ki se računa običajno na 5 0 0 kg. Na 1 glavo velike živine se računa po 2 telici ali 5 telet, 5 prašičev ali 10 ovac. Koliko živine je rediti na kakem posestvu, to se ravna tudi po tem, kako ugodna je prilika za prodajo živalskih pridelkov, ali z drugimi besedami rečeno, kako dobro se nam izplača živinoreja. 9 V obče pa mora biti neko gotovo ravnotežje med poljedel¬ stvom in živinorejo; saj daje vendar poljedelstvo potrebno krmo, živina pa potrebno delo in gnoj. To medsebojno razmerje je urav¬ nati z ozirom na to, kaj se bolj izplača. Če redimo v poljedelskih krajih toliko živine, da pride na 1 ‘25—1 '50 ha njiv po 1 glava velike živine, potem pravimo, daje živinoreja zelo močna; močna je tam, kjer redijo na 1'50 do 2'20 ha, srednja, kjer redijo na 2'20—2'80 ha, slaba, kjer redijo na 2'80—375 ha in prav slaba, kjer redijo na več kakor 375 ha po 1 glavo velike živine. Zboljšanje živine. Na zboljšanje živine moramo vplivati z dobro rejo in s skrbnim odbiranjem plemenih živalij. V tem po¬ gledu nas čaka še mnogo hvaležnega dela. Zelo koristno delujejo v tem smislu živinorejske zadruge, ker skrbe za dobre plemenjake in vplivajo tudi na rejo lepih in dobrih krav. Živino¬ rejske zadruge se snujejo za povzdigo govedoreje, prašičereje in konjereje. K zboljšanju reje pripomorejo veliko tudi živinske razstave in premovanja kakor tudi deželni zakoni, ki se izdajajo za povzdigo reje in ki skrbe z licenciranjem ple¬ menjakov, da se redi v deželi zadosti dobrih bikov itd. Veliko store tudi kmetijske družbe z oddajo dobrih plemenjakov. Zavarovanje živine. Velike važnosti za napredek gospodarstva so tudi živinske zavarovalnice, ker varujejo kmeta pred izgu¬ bami, ki ga zadenejo, če mu pogine živina vsled bolezni ali kake druge nezgode. Le škoda, da, se naši živinorejci tako malo zani¬ majo za take zavarovalnice. Dosedaj so se te zavarovalnice najbolj razširile v krajih, kjer se redi lepa plemena živina in kjer je živina s svojimi pridelki glavni dohodek gospodarstva. Za zavaro¬ vanje živine se še najbolj priporočajo krajne zavaroval¬ nice, ki niso nič druzega kakor krajna zavarovalna dru¬ štva. Navadno delujejo taka društva za celo občino. Nakup in prodaja živine. Vstrajno dober napredek je le tam mogoč, kjer se potrebna živina doma prireja. Kdor redi pre- kupljeno živino, ima zdaj boljše, zdaj slabše vspehe. Taki reji manjka zdrave in trdne podlage. Kupujejo naj se le za zboljšanje plemena potrebne živali, drugo živino naj se pa redno doma. prireja. Živino prodajamo doma ali na semnjih. Po krajih, kjer je veliko semnjev, se živina navadno na semnjih prodaja. Semnji so posebno važni za voli in prašiče, pa tudi za konje. V naprednih deželah se prirejajo semnji tudi za plemeno goved, zlasti za bike. Lepa plemena goved se proda tudi lahko doma. Koder delujejo živinorejske zadruge, skrbe tudi one za ugodno prodajo plemene živine. Pri nas še močno manjka lepe živine, zato ni prodajati prezgodaj lepih krav iz hleva. Živinski prekupci nam poberejo mnogo dobrih krav na škodo domači reji. Sedaj ko po¬ slujejo že povsod posojilnice, ni nobena sila, prodajati lepih ple¬ menih živali. Pomisliti moramo, da pridemo na ta način ob glav¬ nico, ki bi lahko dajala najlepše obresti. Svariti moram na tem mestu pred kupovanjem živine ,. n a upanje" in pred jemanjem živine v rejo", ker taka kupčija ni nič druzega, kakor neka posebna oblika oderuštva. 3. Pridelki. Kmetijski pridelki so raznovrstni in se ravnajo po tem, kaj vse pridelujemo na svojem posestvu. Razdelimo jih v ž i t n e in deželne pridelke, krmo, mlekarske in živalske pri¬ delke, vinske pridelke, sadne pridelke, vrtne pri¬ delke, gozdne pridelke in dr. Skrbnemu gospodarju mora biti na tem, da dosti pridela in svoje pridelke kolikor mogoče ugodno prodaja. Kar ne more v tem pogledu sam doseči, doseže lahko z združenimi močmi. Prav po tem, kako umemo svoje pri¬ delke dobivati, v prid obračati in prodajati, prav po tem se še najbolj ravna gospodarski vspeh. V svrho lažje in ugodnejše prodaje ustanovile so se v ugodnih razmerah že tu in tam tako imenovane prodajalne in pro¬ izvajalne zadruge. Prve prodajajo pridelke v prvotni obliki, kakor n. pr. žitna skladišča, druge pa pretvarjajo pridelke v drago¬ cenejše izdelke, kakor n. pr. sirarske zadruge. a) Žitni in deželni pridelki. Tu sem spada žito, fižol, proso, lan, krompir, deteljno seme itd. Vse za prodaj namenjeno blago je pripraviti kar najbolj mogoče. Tržno blago je popolnoma očistiti od prahu, plevelnega semena in slabega zrnja. Premalo očiščeno blago je težje prodati, in kupec obljubi manj, ker ga mora še sam čistiti. Slabo zrnje (netržno blago) naj gospodar doma porabi. Kdor prodaja vedno le najboljše blago, prodaja navadno po najvišji ceni. Ob enem si pridobi dobro ime in ima za svoje blago kupca, četudi je kupčija slaba. Pridelke kaže prodati ob pravem času, ko je cena za nje dosti visoka. Žito in drugi pridelki postanejo sčasoma lažji, ker se osuše. Zategadel je pozneje za višjo ceno prodano žito, večkrat le navidez boljše prodano. Po žitorodnih krajih so se ustanovila že tu in tam žitna skladišča, namreč zadruge, ki skupno prodajajo.žito svojih članov. Taka skladišča imajo zlasti to prednost, da prodajajo žito na debelo in dosežejo na ta način ugodnejše cene zaradi ceneje prevožnje in izločitve vsake prekupčije. Razen tega se v takih skladiščih žito popolnoma očisti in sortira, in tudi zaraditega boljše prodaja. Gospodarji se spodbujajo v takih krajih tudi k enotnemu posto¬ panju in k pridelovanju tistih žitnih vrst, ki se najbolj izplačajo in najbolj prodado. Žitna skladišča lahko zalagajo vojaško upravo z ovsem, ržjo itd., dočim tega posameznik ne more. Ko bi se žitna skladišča razširila in vzajemno postopala, bi lahko narekovala ceno lastnim pridelkom in lahko bi se odpravile na ta način razne sle¬ parije veletrgovcev. V žitnih skladiščih dobijo zadružniki za pro¬ dano žito takoj neko gotovo vsoto na roko (do 80 odstotkov tržne cene), drugo pa potem, ko se žito proda. V takih skladiščih se lehko prodajajo tudi drugi deželni pridelki, kakor fižol, proso, krompir, deteljno seme itd. Na Slovenskem imamo dosedaj samo eno žitno skladišče in sicer v Sinčivasi na Koroškem. Žitna skladišča se priporočajo v krajih, kjer se veliko žita prideluje in kjer je žito glavni pridelek kmetijstva. Žitna skla¬ dišča se lahko poprimejo tudi m 1 e n j a in prodaje moke, in postanejo na ta način proizvajalne zadruge. Take zadruge imenu¬ jemo tudi mlinarske zadruge, in ako se pečajo te tudi s peko in prodajo kruha, pekarske zadruge. S predelovanjem žita v moko in kruh se dobi za žito še lepšo ceno, ker odpadejo razni prekupci. Vspešno delujejo take zadruge v okolici večjih mest in tovaren. Žitne in deželne pridelke je zboljševati s skrbnim pridelo¬ vanjem, dobrim gnojenjem, posebno pa tudi s skrbnim odbira- 35 njem semena. Kakoršno seme — takšen pridelek! Držimo se tega vodila! Nekatera semena kaže doma pridelovati, druga pa dobivati od drugod. Od domačega pridelka je jemati za seme naj¬ boljše blago. Od drugod je naročevati le tedaj semena, če so izku¬ šeno dobra za naše razmere. V tem slučaju je dobivati seme od dobro znanih pridelovalcev in zanesljivih trgovcev. Potrebna semena naj se kupujejo če se da skupno in pravo¬ časno, in naj se dobro shranujejo. Sploh je paziti na vse, da bo vspeh ugodnejši. Z novimi sortami naj se delajo najprej poskušnje v mali meri, pa ne na vrtu, ampak zunaj na njivi. Le semena novih sort, ki so preskušeno dobre, se lahko naročajo v večji meri. Zavarovanje žita in deželnih pridelkov proti toči in ognju Pridelke moramo varovati pred vsako škodo in izgubo. Pre¬ vidni gospodarji zavarujejo svoje pridelke tudi proti toči. Zava¬ rovalnina ni tako visoka, da je ne bi mogli utrpeti. Pri nas sprejema tako zavarovanje ,,ogrska zavarovalna družba proti toči' 1 . V zavarovalni ponudbi je povedati, kako velike so njive z dotičnimi sadeži, koliko semena se je porabilo, koliko je pričako¬ vati pridelka in kolika je vrednost bodočega pridelka. Pri žitu se mora zavarovati tudi vrednost slame. Podrobna določila so raz¬ vidna na tiskovinah, s katerimi se predlaga zavarovanje. Žitne in druge pridelke kaže zavarovati tudi proti ognju kadar jih shranjujemo v kozolcih in na podih. Pri nas se pogo- stoma dogajajo nesreče vsled požara. Navadno so gospodarji v takih slučajih premalo zavarovani, za pridelke pa sploh nič, kar je pripravilo že marsikoga na beraško palico. b) Krma. Množino pridelane krme moramo poznati že na jesen, če hočemo izračunati, kako bodemo shajali čez zimo. Ta račun je neobhodno potreben za vsakega gospodarja. Če najdemo, da bo premalo krme, prodati je nekaj živine ali pa je dokupiti o pravem času primanjkujočo krmo kar mogoče najceneje. Ker je v suhih letih po navadi pomanjkanje krme, skrbeti moramo, da nam ostane od bogatih letin nekaj sena. Če bode gospodar vsako leto tako ravnal, mu ne bode treba trpeti pomanjkanja. 3 * 36 Ob slabih letinah moramo s pridelano krmo varčevati, kar se dd. Te varčnosti pa ni razumeti tako, da naj živino slabše redimo, ampak: 1. da ne tratimo in ne zametujemo krme, 2. da porabimo za krmljenje vse, karkoli je mogoče in 3. da priprav¬ ljamo krmila, da jih živina kolikor mogoče izkoristi. Ob slabih letinah je gledati gospodarju na vsako bilko, da se ne zavrže po nepotrebnem. Varčen gospodar bo gledal pred vsem, da živina ne dela zjedij, ki pridejo navadno pod živino. Živini pokladati je zategadelj krmo po malem, ('isto napačno pa je, če založimo jasli s preobilo krmo. V shrambah (na podu, senici, kozolcu, itd.) moramo krmo dobro spraviti in varčno rabiti. V ta namen ni puščati po tleli razkopane krme, ker se z hojo zmrvi in onesnaži. Ge primanjkuje krme, izkoristiti moramo tudi manj vredna in slaba krmila, slamo in pleve. Sama slama in pleve seveda niso primerna krmila za živino, ker so premalo tečna. Toda v letih, ko ni dovolj sena, jih kaže mešati med seno. Tako krmo je izboljšati s pokladanjem močnih krmil, n. pr. otrobov, oljnih tropin itd. Močna krmila je kupovati skupno, pri kmetijskih družbah in gospodarskih zadrugah. Krmila zamoremo le tedaj dobro pomešati in pripraviti za pokladanje, ako so zrezana. Z zrezanimi krmili smo tudi laže varčni. c) Mlekarski in živalski pridelki. Mleko in mlečni izdelki imajo dandanes veliko vrednost. To so cenjena živila, ki se lahko prodado in sicer za ugoc.no ceno. Zato nam je gledati, da pomnožujemo naše dohodke tudi na to stran. Mnogo je krajev, kjer je mlekarstvo čisto zanemarjeno in kjer bi se dali ob mali zavednosti odpreti novi viri gospodarskim dohodkom. Kjer ni mogoče mleka na drobno prodajati, tam naj se go¬ spodarji združijo in naj se skupno poprimejo prodaje mleka ali pa izdelovanja mlečnih izdelkov. Po takih krajih naj se snujejo mlekarske zadruge, ki so pravi blagoslov za celo okolico. Take zadruge so koristne v mnogih ozirih, kakor uče izkušnje, zlasti pa: 1. ker odvzamejo vse mleko, kolikor se ga pridela v kraju, in ker ga plačujejo po primerni ceni; 2. ker pospešujejo na ta način rejo dobro molznih krav; 3. ker vplivajo najugodneje na napredek mlekarstva in na boljše cene; 4. ker prihranijo mnogo dela, ki ga imajo sedaj gospodinje. Mlekarske zadruge skrbe s pravilno urejenimi mlekarnami. da se z mlekom prav ravna, da se mleko hladi in varuje pred pokvaro, da se izdeluje najfinejše presno maslo itd. Za izdelovanje sira je sploh treba združenega dela in dosti mleka. Važen živalski pridelek so po naših krajih tudi jajca, za katere naše gospodinje mnogo skupijo. V zboljšanjem perutninar¬ stva in z rejo dobro nesnih kokoši se da tudi tukaj vplivati, da se pomnože dohodki kokošjereje. Po drugih krajih so se ustanovile posebne zadružne postaje za prodajo jajc, ki delujejo z najboljšim vspehom. Take jajčarske zadruge vplivajo najugodneje na povzdigo perutninarstva, in le želeti bi bilo, ko bi se mogle tudi pri nas napraviti in s vspehom voditi. d) Vinski pridelki. Pri vinskih pridelkih je skrbeti, da jih dobivamo v kolikor mogoče dobri kakovosti. Za dobro vino se lahko dobi kupca in dobro ceno. Po raznih krajih so se ustanovile zaradi ugodnejše prodaje posebne vinske zadruge, ki delujejo s prav dobrim vspehom. Te zadruge so ali proizvajalne ali pa prodajalne; prve dobivajo grozdje od članov in napravljajo same vino, druge pa dobivajo izdelano vino in poslujejo blizo na tak način kakor vinske trgovine. Proizvajalne vinske zadruge so več vredne in važne zlasti po krajih, kjer je kletarstvo še na nizki stopinji. Vinske zadruge vplivajo ugodno na napredek vinstva in na cene; na na¬ predek zaraditega, ker se po zadružnih kletih pravilno kletari, ker se pazi na največjo snago in red, in na cene, ker se odjemalcem lahko postreže z večjimi množinami enakomernega in dobrega pri¬ delka. Vinske zadruge lahko dobivajo stalne odjemalce po drugih krajih, kar je velike važnosti za trajno dobro kupčijo. e) Sadni pridelki. Sadje se lahko prodaja v svežem stanju ali se pa napravljajo iz njega razni sadni izdelki n. pr. mošt, žganje itd. Po naših krajih je dosti sadnega drevja, a marsikje malo sadja, ker se drevje preveč zanemarja. S pravilnim gnojenjem in dobrim 38 oskrbovanjem sadnega drevja bo tudi pri nas skrbeti, da postane sadno drevje bolj rodovitno. Zaradi slabega sadjarstva so letine po mnogih krajih tako neenakomerne, da je težko kaj posebnega in stalnega ukreniti glede sadne kupčije. Letos je toliko sadja, da ne vemo kam z njim, potem pa ga par let manjka. Kjer so bolj ugodni sadni kraji, tam se da s snovanjem sadjarskih zadrug več doseči, kakor če prodajamo sadje na svojo roko. Zadružne moštarne vplivajo posebno ugodno na razvoj sad¬ jarstva in na boljše cene sadnih izdelkov, ker jim je mogoče s pomočjo modernih pripomočkov napravljati posebno fin mošt, n. pr. peneči mošt ali sadni šampanjec itd. Združenimi močmi se da pa tudi druge sadne izdelke bolje napravljati in bolje v denar spravljati. f ) Vrtni pridelki. Kjer se da zelenjava dobro prodajati, tam je tudi te dohodke zboljševati. Tudi zelenjava se da na daleč raz¬ pošiljati. Najboljši izgled o tem nam dajejo Vipavke, ki tržijo z goriško in drugo zelenjavo po vseh večih krajih. Največ se dobi za zgodnjo zelenjavo in pa za zimsko zelenjavo. Za pridelo¬ vanje zgodnje zelenjave so poklicani bolj gorki kraji, ki imajo ugodno zemljo, dočim se da pozna zelenjava za zimsko rabo povsod pridelovati, če je le zemlja dosti dobra in gnojna. Tudi pozna zelenjava se išče posebno po mestih in večjih krajih. Dandanes se spravlja tudi že zelenjava zadružnim potom v denar, na ta način, da se zelenjava suši ali drugače pretvarja v trpežno blago, „konserve“ itd. Take zelenjadarske zadruge se pečajo n. pr. s pridelovanjem kislega zelja, kislih kumaric, z umetnim sušenjem fižolovega stročja, graha itd. g) Gozdni pridelki. Po gozdnatih krajih so važni tudi gozdni pridelki za zboljšanje gospodarjevih dohodkov. Gozdne pridelke je varčno rabiti, tako da ne trpi gozd nobene škode in da ostane trajen vir novim dohodkom. Gozdni pridelki so mnogovrstni, kakor so tudi gozdi različne kakovosti. Najvažnejši pridelek je les, in sicer stavbinski les in les za kurjavo. Les se podelava in prodaja na svojo roko. Nastale so pa tudi že gozdarske zadruge, ki podelavajo les zadružnim potom. Te gozdarske zadruge vzdržujejo zadružne žage, ali pa obdelujejo les v druge svrhe n. pr. za napravo sodov, lesne volne, parketov, itd. h) Stelja in gnoj. Gnoj je za vsako gospodarstvo največje važnosti. Z mno¬ žino, dobroto in pametno porabo gnoja stoje letine v najtesnejši zvezi. Čim več ga je, čim boljši je in čim primernejša je njegova poraba, tem večji so tudi pridelki. Prav glede gnoja se pa pri nas še povsod slabo gospodari. Namesto da bi gnoj skrbno nabirali in ž njim prav ravnali, ga zametujemo in zanemarjamo. Če hoče gospodar dandanes doseči dobre letine, obračati mora vso skrb na dobivanje in ponmožitev gnoja! Pred vsem mu je treba dobrega gnojišča in gnojnične jame. da zamore z gnojem pravilno ravnati. Nadalje mora skrbeti pa tudi za potrebni nastil, da dobi več gnoja. Z vso pazljivostjo nabirati je pa tudi gnojnico in napravljati kompost, ('e ne izhajamo z domačimi gnojili, rabiti je tudi umetna gnojila, ki so posebno važna za travnike in važna tudi za zboljšanje pridelkov na njivah in drugih zemljiščih. i) Materijalno blago. Materijalno blago je potrebno v gospodarstvu za vzdrževanje in popravo gospodarskih stavb (gradivo), za popravo orodja, za kurjavo, svečavo, mažo itd. Tu sem prištevamo toraj različno opeko, apno, pesek, tesarski les, les za popravo orodja (toporišča, platišča, doge itd.), drva, petrolej, olje za mažo strojev, kolomaz, vrvi, žreblje. Nadalje spadajo semkaj različne gospodarske potreb¬ ščine, kakor modra galica, žveplo, sol i. dr. Materijalno blago mora gospodar večidel kupovati. Sicer se je pa s potrebnim arradivom kolikor mogoče doma preskrbeti. j) Živila. Za pridelovanje potrebne zelenjadi imeti je pri vsakem gospo¬ darstvu dobro obdelan zelenja d ni vrt. Iz takega vrta se mar¬ sikaj lahko proda, zlasti v bližini 'Večjih krajev. Koliko dohodka nam daje dobro obdelani vrt, to nam vedo najbolj povedati mestni vrtnarji, ki prežive s prihodki primeroma malega vrta celo obitelj ter si prihranijo vrhu tega še precej denarja. Živila je dobro hraniti pred poškodovanjem po živalih ter jih je sploh varovati pred vsako kvaro. Veliko živil se pokvari vsled slabe shranitve in napačnega ravnanja, sosebno v kletih. Cesto se dogaja, da je klet leto in dan zaprta, po zimi, da je za¬ varovana pred mrazom, po leti pa pred vročino. Zaradi tega nastaja 40 potem vlažni in zaduhli zrak. ki pospešuje razvoj plesni in drugih glivic. Vsled tega se pridijo jedila in plesnijo in trohne sodi in druga posoda. Zrak v kleti mora biti kolikor mogoče čist in po zimi ne¬ koliko nad 0° topel. V pozni jeseni je zategadelj zapreti okna kleti še le tedaj, kedar ima vnanji zrak več stopinj pod 0°. Če nastopi po zimi gorkeje vreme, treba je klet prezračiti in okna odpreti. Živila je tudi varčno rabiti. Gospodinja mora ceno in okusno kuhati. Za varčno gospodinjstvo je treba suhih drv, železnih ognjišč, dobrih pečij itd. Da ne tratimo drv. žgati je le suha drva. 4. Denar. Denar je najvažnejši del gospodarskega premoženja. Denar spravlja gospodarstvo v tek. Z denarjem gradimo in popravljamo stavbe in orodje, kupujemo novo orodje, plačujemo posle in de¬ lavce, kupujemo živino, semena, krmila itd. Denar modro izdajati je veča umetnost, nego ga prejemati; od primernih stroškov zavisni so največ gospodarjevi dohodki. Kdor ume svoj denar prav rabiti za zboljšanje posestva, ta ga najbolje nalaga. Kdor pa izdaja denar za nepotrebne reči. ta zapravlja svoje premoženje. Taki stroški so n. pr. za dragocene zgradbe, za predragoceno hišno in drugo opravo, za drago orodje itd. Takih stroškov varovati se moramo kar le mogoče. Sploh moramo biti varčni pri vseh stroških, ki nič ne neso in ki niso potrebni. Pomanjkanje denarja je največ krivo, da ne napreduje kmetij¬ stvo. Zategadelj bi morala pripomoči država z osnovo hipotečnih bank, pri katerih naj bi si kmetovalci zlahka izposojevali vsak čas potrebni denar za zboljšanje in povečanje svojega posestva. Ta denar bi se moral dobiti za nizke obresti in s pogodbo po¬ časnega vračanja. Za dolgo časa posojajo denar tudi hranil¬ nice; ker se pa te za posojila s tem zavarujejo, da se intabu- lirajo na zemljišča in ker zahtevajo tudi višje obresti, je izposo- jevanje precej drago. Prelcoristne naprave so posojilnice, ki izposojajo posestnikom denar pod jako ugodnimi pogoji. Denar za izposojanje dobivajo posojilnice od dobrih gospodarjev, ki ga nala¬ gajo pri njih na male obresti, samo da jim ne leži brez vse koristi 41 doma, in da so brez skrbi zaradi ognja. Posojilnice jemljejo toraj denar v hranitev ter ga zopet izposojajo; na več let ga pa ne izposojujejo, ker se malokdaj zavarujejo z intabulacijo, marveč za¬ htevajo le porokov, kar je dosti ceneje. Posojilnice so posebno važne za izposojanje upravne glavnice. Posojilnice se ustanovljajo z združenimi močmi in so toraj v pravem pomenu besede d e n a me z a d r u g e. Porok za denar, vložen v posojilnico, so vsi gospodarji, ki vstopijo kot zadružniki v to zadrugo. Z ozirom sa potrebno jamstvo se ustanavljajo poso¬ jilnice na dva načina: 1. posojilnice z neomejeno zavezo, kjer so delež¬ niki z vsem svojim premoženjem poroki za družbene dolžnosti in neposredno tudi upnikom nasproti. 2. posojilnice z omejeno zavezo, kjer jamčijo za¬ družniki le z neko gotovo vsoto svojega premoženja. Posojilo dobiva od posojilnic le, kdor pristopi k društvu, denar hraniti pa da lahko vsak. Popolnoma napačno je mnenje, da posojilnic ni treba povsod zaradi tega, ker se denar lahko dobi na posodo od bogatejših do¬ mačinov. Daši je v mnogih krajih to mogoče, zahteva denaren mož po navadi visoke obresti. Kar mu ne daš v gotovini, prinesti mu moraš v pridelkih, k; imajo redno višjo vrednost. A tudi za njih dobroto se jim mora vrhu vsega še marsikaj dati. Pri posojilnicah tega ni. Posojilnica ti izroči račun v domačem jeziku in posojilo vračaš lahko tudi po malih zneskih, katere vlagaš polagoma v hranitev, dokler ni pokrit ves dolg. Navadno se posoja na pol leta, v tem času si pa gospodar večidel že tako opomore, da lahko vrne posojilo; ako pa ne more pravočasno vrniti, podaljša se mu rok za vrnitev posojila. Posojilnice so prekoristne tudi za take društvenike, katerim ni treba izposojevati si denarja, in sicer zaradi tega, ker je v posojilnicah denar boljše shranjen pred o g n j e m in dru¬ gimi nesrečami, kakor doma in ker nosi v posojilnicah takoj svoje obresti, med tem ko bi ležal doma brez koristi. Posojilnice pa so tudi koristne, ker porabljajo svoj pravi dobiček za dobre in občekoristne namene. Dobroto in korist poso¬ jilnic uvidela je tudi država sama. ker jih posebno od leta 1873. 42 naprej podpira zlasti s tem. da jim nalaga manjše davke in davščine. Zaradi prevelikih koristij, katere imamo od posojilnic, bi se morala ustanoviti po jedna posojilnica v vsakem večjem kraju, kjer je več razumnih mož, trdnih v računstvu in pisavi. V združbi je moč! In če tudi mali posojilnici ne bo pisati veliko posojil, bodo pa tista čisto gotova, ker v malem okrožju poznati je lažje, komu naj se kaj posodi komu ne, mej tem, ko ima posojilnica, ki se peča z večjim manj znanim svetom, težje stališče. Zato naj bi se, če le moč, napravila posojilnica v vsak občini, ki je dosti velika. Obrestovanje gospodarskega premoženja. Od gospodarskega premoženja imamo dobiti vsako leto pri¬ meren čisti dohodek. Ta čisti dohodek smatramo za obresti, vred¬ nost premoženja pa za glavnico. Po sedaj običajni obrestni meri nam ima dajati gospodarsko premoženje 4% obresti. Obrestovanje je pa različno in se ravna po tem, kako umemo s premoženjem gospodariti in kako ugodne so letine in kupčije. V neugodnih slučajih dobimo komaj 2—3% obresti ali pa še manj. Ležeče premoženje kot najbolj varno naložena glavnica bi moralo dajati po 4°/o obresti, daje pa večkrat samo po 1—2%- Upravna glavnica (živina, pridelki) bi morala dajati za 2% višje obresti kakor ležeče premoženje, ker je manj varno naložena in ker se tudi prej obrabi. Navadno pa daje komaj toliko, da znašajo skupne obresti vsega premoženja 4%. II. Kmetijsko delo. Brez dela ne more gospodarsko premoženje donašati nobenega dohodka. Delo je pridelovalna sila v kmetijstvu. Zato mora gospodar gledati, da se izvršuje vsako delo pravilno, pravočasno in po ceni. Po ceni in dobro opravljeno delo je za gospodarja največ vredno; s takim delom se stroški pridelovanja znižajo, do¬ hodki pa zvišajo. Zaradi pomanjkanja in draginje delavcev je pa položaj dandanes čimdalje neugodnejši. To velja še posebno za gospodarje, ki morajo z najetimi močmi delati. Pomanjkanje de¬ lavcev se občuti toliko huje, ker se kmetijska dela ne dajo od¬ lašati brez škode. Različna kmetijska dela ločimo v: 1. ročna dela, 2. vprežna dela in 3. strojno delo. I. Ročno delo. Mali posestnik mora sam delati; on je gospodar in delavec. Pri delu mu pomaga njegova družina. Če potreba, opravljajo raz¬ lična gospodarska dela najeti delavci, posli, dninarji in kordalci. a) Poselsko" delo. Posli so stalni delavci pri gospodarstvu, ki delajo po prosti pogodbi za hrano, stanovanje in denarno plačilo. Posli sprejemajo se v službo po navadi za eno leto. Rabimo jih za vsakdanja dela n. pr. za strežbo živine, za dela z vprežno živino (hlapci, dekle), pa tudi za razna druga opravila. Na večjih posestvih dajejo poslom namesto hrane deputat, obstoječ iz določene množine raznih pri¬ delkov, kakor žita, krompirja, mleka, pijače, drv i. t. d. ali pa iz užitka od kake njive. Oženjenim poslom kaže dajati deputat. Sem 44 in tja dobivajo posli kot priboljšek tudi nekaj obleke, oziroma platna, obuvala itd. Dobre posle je dandanes čimdalje težje dobiti. Vse hiti po boljšem zaslužku v druge kraje, v rudokope in tovarne. Z vpeljavo starostnega zavarovanja bi se dalo mnogo dobrega doseči v tem vprašanju. Tudi s času primerno poselsko postavo bi se dalo vplivati na zboljšanje poselskih razmer, ako bi se postava izvajala. b) Dninarsko delo. Dninarji delajo za dnino, katero dobivajo v gotovini ali pa deloma v hrani oziroma v pridelkih, stanovanju ali užitku od prepuščenih jim zemljišč. Dninarje je najbolj primerno plačevati z denarjem. Ob nujnem in težkem delu dajemo jim tudi hrano in pijačo poleg denarnega plačila. Po navadi je delo dninarjev brez hrane ceneje kakor delo poslov ali dninarjev, katerim da¬ jemo hrano. Neka posebna vrsta dninarjev so domači dninarji ali kolonisti (delavske družine), kateri služijo za običajno ali pa posebej izgovorjeno dnino; poleg te dobivajo tudi potrebno stano¬ vanje. Take dninarje rabijo po nekod ob času košnje, žetve in mlatve, ko primanjkuje domačih močij. Res, da so ti delavci vedno pri rokah, žalibog le, da je z njimi težko shajati, ker prizadevajo mnogo sitnostij. Ob času najbolj silnega dela najemamo tudi p o - potne delavce, ki so pa navadno dražji, a v mnogih krajih neogibno potrebni ob času žetve in košnje. Visokost dnine. Visokost dnine ravna se po delavnem času, po moči, sposob¬ nosti, spretnosti in pridnosti delavcev, po ceni živeža in po številu delavnih močij. Žensko delo je za 20 do 30% ceneje nego moško. Delavec si mora prislužiti potrebno plačilo za živež in sta¬ novanje. Poleg tega pridobiti mu je še toliko, da lahko skrbi za primerno odgojo otrok. Istotako mu je skrbeti za bodočnost, da mu ne bode treba na stare dni gladu trpeti. Zategadelj naj je plačilo tako visoko, da zamore delavec izhajati in tudi kaj malega prihraniti. 45 Potrebno število dninarjev. Število potrebnih delavcev se ravna: 1. Po številu delavnih ur na dan. Za delo odločenega časa se je točno držati. Oe je treba delavce pridržati čez čas, dati jim je doplačilo, ki obstoji lahko tudi v pijači ali jedi; 2. po spretnosti in pridnosti delavcev: 3. po starosti in spolu delavcev, in 4. po uredbi gospodarstva. Za 2—4 konje imeti je enega hlapca, ravno tako za 2—4 voli. Pastir lahko oskrbuje 12 — 15 krav ali 20 — 25 glav mlade živine. Za 20—30 prašičev treba je ene dekle. Pri presojanji raznih del, ki se lahko opravijo v 10 urah, ravnajmo se po sledečih številkah. e) Akordno" delo. Akordni delavci ali kordalci prevzamejo gotovo delo za naprej pogojeno plačilo; plačujemo jih toraj po množini na¬ pravljenega dela in po ceni, za katero se je že poprej pogoditi. Rabiti je kordalce pred vsem za taka dela, katera je moč pre¬ soditi glede njih vrednosti in katera je lahko nadziravati. Akordno delo se vobče priporoča, ker se z njim okoristita gospodar in de¬ lavec; za gospodarja je to veliko vredno, ker se akordno delo hitreje zgotovi, kar je posebno važno ob nujnem delu in ob po- 46 manjkanju delavcev. Kordalec je pa tudi na boljšem, ker dela hitreje; on napravi 25 —50%, P a tudi do 100% več dela kakor dninar; on si toraj lahko prisluži dosti več in ta večji zaslužek ga spodbuja na vstrajnost pri delu. Za akordno delo treba zanesljivih, dobrih delavcev in dobrega nadzorstva. Če hočemo oddajati dela v akordu, najeti je kordalce naj¬ prej za nekatera manjša dela; kakor hitro se je delavec akord¬ nemu delu privadil ter uvidel njega koristi, najeti je kordalce tudi za večja dela, n. pr. za košnjo sena in žita, za prekopavanje (rigolanje) vinogradov itd. Kordalce plačujemo po navadi z denarjem; semintja jim pre¬ pustimo tudi primeren del od pridelkov. Za akordno delo ni enotnih cen. ki bi bile splošno veljavne, marveč jih mora gospodar sam določiti z ozirom na vrednost dela in na visokost dnine, kajti pri visoki dnini je tudi akordno delo dražje. V akordu se lahko zvršujejo vsa dela, katerih vrednost je moči ceniti in katera je lahko odmeriti in po meri plačati; v akordu kaže n. pr. kositi travo in deteljo, kositi žito, rigolati vino¬ grade, trtnice in drevesnice, kopati jarke za osuševanje in nama¬ kanje zemljišč itd. Ker se s kordalci delo hitreje opravlja in pridobi s tem precej časa, je akordno delo vsega priporočila vredno, zlasti v krajih, kjer primanjkuje delavnih močij, in je težko shajati z dninarji. d) Kako je znižati stroške za ročno delo? Pri gospodarskih delih gledati je pred vsem na to, da se stroški za nje zmanjšajo in da se s tem kaj prihrani na korist večjega dohodka. V ta namen treba gospodarska dela prav izvrševati in delavcem p r a v o d k a z a ti. Za vsako delo odkazati je potrebno število sposobnih delavcev. Da dosežemo ceneje delo, kaže plačevati dninarje po na¬ ravni sposobnosti za delo. t. j. po spolu in starosti, potem po pridnosti, spretnosti ali sposobnosti za kako delo. Gledati je nadalje, da se opravlja delo na najboljši 47 n a č i n, z naj p r i p r a v n e j š i m orodje m in o prave m času. Vsa dela je dobro nadzorovati. Za taka dela, ki se morajo zvršiti v gotovem času, napeti je vse sile. Prosti čas pa je vfiorabljati za dela, ki se lahko zvrše ob vsakem času. Za stavbe potrebno gradivo in drva voziti je med zimo; les sekati in cepiti, pota popravljati, semena čistiti itd. kaže tudi po zimi. Že pozno v poletji skrbeti je za zgodnjo in hitro spomla¬ dansko setev s preoravanjem njiv, z napeljevanjem in podora- vanjem gnoja. Če je različna dela opravljati ob istem času, preudariti je dobro, katero delo je bolj nujno. Čini več škode bi imeli z odla¬ šanjem kakega dela, tem nujnejše je tisto delo. Za dela, ki se ceneje in hitreje opravljajo v akordu, naj se najamejo akordni delavci. Čim dražje je v sedanjem času ročno delo, čim težje je do¬ biti delavce, čim slabši so delavci, tem boij mora gospodar na¬ domeščati ročno delo z vprežnim orodjem ali pa s stroji. Če si posameznik ne more omisliti potrebnega orodja ali strojev, iskati je pomoči v združenih močeh. S porabo dobrih strojev si prihranimo mnogo časa in dela. ker se delo s stroji hitreje in ceneje in mnogokrat tudi boljše opravlja kakor z roko. Pridelki, ki se ob današnjih razmerah ne izplačajo zaradi obilega in dragega dela in negotovih letin ali pa zaradi slabe cene, je opuščati. Gospodarstvo bodi toraj krajevnim in gospodarskim razmeram pri m e r n o urejen o. 2. Vprežno delo. Vprežna dela opravljamo s konji, z volmi, na malem po¬ sestvu tudi s kravami. Važno je zlasti na večjem posestvu, da ne redimo več živine, kakor jo je treba in da redimo tako živino, od katere imamo več koristi. Za nekatere kraje je bolj važna reja konj, za druge reja volov. Mali posestniki naj bi delali s kravami, zlasti če je za nje mlekarstvo večjega pomena. Dobro rejeni konji delajo na dan 10—12 ur, po zimi le 8—9 ur. Voli delajo po letu 9—10 ur, po zimi le 6--7 ur. Krav ni vprezati dalje kot 5 — 6 ur. 48 Koliko časa na dan je vprezati živino, to se ravna po dol¬ gosti dneva. Spomladi in v jeseni delamo z vprežno živino od 6—7 zjutraj do 11—12 in popoludne od 2. do 7—8 ure. V po¬ letni vročini kaže vprezati živino ob solnčnem vzhodu ter ji zato privoščiti opoludne potrebni počitek. Na jesen, ko so dnevi že kratki, in po zimi ni pričeti dela pred 8. uro ter ni delati nad 7 do 8 ur. Število delavnikov računati je pri konjih po 280—290, pri volih 120—250 na leto. V obče opravijo 3 konji toliko dela, kakor 4 voli; za merilo obojega dela velja tudi razmerje 2 : 3. Delo vprežne živine za- visno je pred vsem tudi od tega, kako je živina rejena, koliko časa traja delo na dan, in kako orodje se rabi. Z vprežno živino opravimo v 10 urah sledeča dela: oranje z 1 parom konj 15—18 cm globoko . 0'30—0'50 ha 2 ,. ,. 32—42 cm ,. . 0'38— 0'47 ,. vlačenje z 1 parom konj.170—2'30 valjanje „1 ,. .. 4 — 9 „ sejanje s strojem v vrstah. 3‘5—5 okopavanje z okopovalnikom. 1—120 osipovanje z osipovalnikom. 1—1'25 ,. košnja sena s strojem. 3—5'50 obračanje sena s strojem. 7550 — 9 ,. grabljenje „ •„ „ . 3—5 izoravanje krompirja.0‘80—1 ,. ,. pese.0'20 —0'25 ,. Na en voz naložiti je poprek 8'5 0 K (402'60 K — 320 K). Toliko kolikor znaša izguba, toliko nas stane gnoj. (Je dobimo skupaj 120 g gnoja (15 voz po 8 q), potem nas velja eden q gnoja 68 h. b) Koliko nas stane 1 liter mleka? Če hočemo preračunati, koliko nas stane 1 liter mleka, po tem je odšteti stroške za rejo od vrednosti teleta in gnoja. Ostanek je razdeliti na množino namolzenega mleka. 79 1. Stroški. «) obresti od kupne cene (vrednosti krave) 4°/ 0 od 240 K. 9'60 K b) stroški za krmo, 55 g krme (15 kg na dan) po 5 K. 275' — „ c) stroški za steljo, 10 g slame (3 kg na dan) po 3 K.30' — „ d ) strežba, primeren znesek.42'— „ e) stroški za hlev (primeren delež) . . . 20' — ,. f) stroški za svečavo, sol, zdravila . . . 10'— „ g) stroški za hlevsko in mlekarsko orodje 10'— „ h) jnnčevina. 2’ — ,, Skupaj . . 398'60 K V tem računu sem nalašč izpustil strošek za amortizacijo, t. j. znesek, za katerega se krava v svoji vrednosti tekom leta zniža, to pa za to, ker upamo prodati žival brez izgube. 2. Dohodki. «) vrednost teleta.80 K b) vrednost gnoja (15 voz po 8 g) po 4 K 60 „ Skupaj . .140 Iv Ako odštejemo od stroškov reje . . 398'60 K dohodke v znesku. 140'— „ ostane stroškov . . 258'(>0 K kateri znesek je razdeliti na množino namolzlega mleka. Ako to storimo (258'60 K : 2000 t) vidimo, da nas stane 1 / mleka 12'9 h. Račun dobi drugo lice, ako ne bi vpoštevali stroškov, nave¬ denih pod «), potem pod d), recimo zato, ker opravljamo sami potrebna dela, potem stroškov pod e) in g), kar se pri nas rado ne vpošteva. C ) Rako nam živina plaeuje krmo? Recimo, da imamo 10 krav, katerim streže ena oseba. Krave dajejo poprek 1700 litrov mleka na leto. Mleko se plačuje po 14 h liter. Koliko dobimo za krmo? 80 Pri tem računu jemati je vpoštev vse stroške razen onih za krmo. Med dohodke je šteti vrednost mleka (mlečnih izdelkov) in telet. Ostanek nam kaže, koliko dobimo za krmo. 1. Stroški. a) obresti od kupne cene (vrednosti) 10 krav po 240 K = 2400 K po 4% . . 96'— K b ) amortizacija, 10% .240'— „ c) stroški za hlapca. 420'— ,, d) stroški za nastil, 100 ( l slame po 2 K 200'— e) sol, zdravila, svečava.100'— ,, /') stroški za hlev, 10 X 20 K .... 200'— „ (j) stroški za popravo hlevskega in mle¬ karskega orodja 10% od 600 K . . 60'— „ h) junčevina po 2 K. 20'-— K Skupaj . . 1360'— K 2. Dohodki. a ) 17.000 l mleka po 14 h . 2380 K b) vrednost 9 telet, težkih po 65 kg a 80 h 520 „ Skupaj 2900 K (’e odštejemo stroške od dohodkov (2900 K — 1330 K) ostane prebitka 1570 K, katerega je razdeliti na porabljeno krmo. Ker je porabila živina na leto 510 q krme senene vrednosti, se izplača 1 Q krme po 3 K (1570 K : 510 Q). Ge bi vpoštevali med dohodki tudi vrednost gnoja, v tem slučaju bi se krma nekoliko bolje poplačala. Gospodarski preračuni so važni tudi pri porabi umetnih gnojil, močnih krmil itd., ker nam kažejo, kako se take stvari izplačajo. VI. Kmetijsko knjigovodstvo. Gospodar mora dandanes pismeno računati, če hoče vspešneje kmetovati. Le s pomočjo knjigovodstva mu bode mogoče napraviti račun, koliko mu nese kmetija, in kako se mu izplačujejo po¬ samezne vrste gospodarstva. Dobro urejeno knjigovodstvo pomaga gospodarju pa še sicer v mnogih ozirih, ker ga napeljuje k zdravemu preudarku in varuje pred naglico in raznimi zmotami. Varuje ga pa tudi pred nepotrebnim zapravljanjem, in napeljuje s tem k večji varčnosti in pridnosti. Končno skrbi knjigovodstvo tudi za red v gospodarstvu. Vsled teh le koristij pripomore knjigovodstvo že samo na sebi, da gospodar lažje izhaja. O tem se tudi lahko povsod pre¬ pričamo, koder gospodarji pridno računajo. Razdelitev knjigovodstva. Knjigovodstvo delimo z ozirom na to, da je mogoče pre¬ računati koncem leta vspeh gospodarstva, v tri dele in ti so: 1. Popis gospodarskega premoženja ali inventura. Gospodar mora poznati pred vsem svoje premoženje, če hoče vspešno računati. 2. Tekoče (vsakdanje) zapisovanje vseh gospodarskih dohodkov in stroškov t. j. t e k o č e k n j i g o v o d s t v o. 3. Računski sklep ali bilanca t. j. izkaz gospodarskega vspeha. V to je treba premoženje, ki je ostalo koncem leta, primerjati z onim, s katerim smo pričeli gospodariti. Ra¬ čunski sklep nam tedaj kaže. za koliko smo na boljšem, oziroma na slabšem kakor lani. Po tem, kako zapisujemo dohodke in stroške v računske knjige in kako izkažemo končni vspeh gospodarstva, razločujemo dve vrsti knjigovodstva in sicer: jednostavno in dvojno knji¬ govodstvo. Z jednostavnim knjigovodstvom izkažemo gospodarski vspeh v celoti, z dvojnim pa izkažemo čisti dohodek, oziroma izgubo za vsako posamezno gospodarsko vrsto posebej. Za naše razmere se najbolj priporoča jednostavno knjigovodstvo, pri katerem se tudi lahko s pomočjo posebnih računov izkažejo dohodki od posa¬ meznih gospodarskih vrst. Najboljši čas za pričetek knjigovodstva je 1. januar; za¬ kupnik pa prične računati, kadar prevzame gospodarstvo. A. Popis premoženja. Vsako knjigovodstvo pričeti moramo s tem, da popišemo premoženje. V ta namen je treba gospodarsko promoženje pre¬ gledno popisati in našteti vse posamezne dele po množini (obsegu, številu, meri) in po denarni vrednosti. Zategadelj je treba pre¬ moženje ceniti. Premoženje popisujemo na posebni listnici ali pa tudi v za to pripravljeni knjigi, in sicer po sledečem redu: I. Aktivno premoženje. 1. Zemljišča. 2. Stavbe. 3. Živina. 4. Orodje. 5. Pridelki. 6. Materijalno blago. 7. Gotovina. 8. Posojila. Dolgovi. 11. Pasivno premoženje. S H III. Čisto premoženje. Ako od aktivnega premoženja odštejemo pasivno premoženje, dobimo čisto premoženje. Kadar popisujemo vprvič gospodarsko premoženje, treba je vse posamezne dele njegove dejansko zmeriti ali stehtati ali prešteti in ceniti. Če je pa že v rabi knjigovodstvo, treba je le dotične zapisnike, v katerih zapisujemo dohodke in stroške v po¬ sameznih delih gospodarskega premoženja, skleniti, da izvemo stanje premoženja. Priporoča se pa, da tudi v takih slučajih pregledamo, je li dejansko stanje premoženja enako onemu, ka¬ terega imamo v zapisnikih. Inventuro napravljamo po navadi le v pričetku leta, sicer pa lahko inventiramo, kadar nanese potreba n. pr. če treba dobiti kako večje posojilo itd. B. Tekoče knjigovodstvo. Za tekoče zapisovanje gospodarskih dohodkov in stroškov nam rabijo raznovrstni zapisniki (dnevniki), v katere je treba zaporedoma vse zapisati, kar priraste ali odpade v premoženji, torej v denarju, pridelkih itd. Ker je gledati na to, da je celo knjigovodstvo kolikor mogoče priprosto, skrčiti je število zapisnikov, ter jih je kar se da priprosto urediti. Zaradi boljšega pregleda delimo vse te račune v račune z denarjem, račune s pridelki, živino, orodjem itd. I. Računi, z denarjem. Ker je denar najvažnejši del gospodarskega premoženja, so tudi računi z denarjem najvažnejši za gospodarja, in zaradi tega hočemo tudi na prvem mestu o njih govoriti. Za denarne račune, ki so za vsakega gospodarja brez izjeme neobhodno potrebni, potrebujemo dveh zapisnikov, in sicer bi a ga j nično knjigo in dolžno knjigo. Na večjih posestvih imajo tudi še glavno knjigo. 6 * 84 I. Blagajnična knjiga. V blagajnično knjigo zapisujemo vse dohodke in stroške v gotovini in sicer z zaporednimi številkami, poleg katerih je tudi čas navesti. Najbolj nam kaže, urediti to knjigo tako, da zapisujemo dohodke na levo stran knjige, stroške pa na desno. (Glej obra¬ zec 1.). Sicer zapisujejo tudi dohodke poleg stroškov na eni strani knjige, kar je pa zlasti za priprostega kmetskega gospodarja manj primerno zaradi lažjih pomot. Posamezne dohodke in stroške je natančneje, toda kar se da na kratko opisati. Sploh je treba v knjigovodstvu le kratkih pa jasnih zapiskov. V blagajnično knjigo zapisati moramo sproti vsak znesek; le z doma sprejete ali izdane denarne zneske je zaznamovati najpred v priročno knjižico (notes), ki jo nosimo seboj. Vse račune in pobotnice moramo skrbno shraniti in kot računske priloge zaznamovati z zaporednimi številkami. Blagajnično knjigo je sklepati vsak mesec, na ta način, da soštejemo dohodke in stroške in jih med seboj primerjamo. Izkazani ostanek mora biti v soglasju z ostankom gotovine v blagajnici. Da nimamo preveč nepotrebne pisarije, se priporoča, zabi- ležiti razne male dohodke in stroške, ki se redno in pogostoma ponavljajo, v posebno knjižico. Koncem meseca jih je potem sošteti in s skupno vsoto zapisati v blagajnično knjigo. Gospodinja zapisovati mora tudi vse svoje denarne dohodke in stroške v posebno knjižico, v kateri mora mesečno izkazati svoj račun. Gospodinja spravlja med mesecem vse dohodke za prodano mleko, maslo, sir, za zelenjavo, jajca, kuretnino itd. v svojo blagajnico, iz katere plačuje tudi vse stroške za sol, svečavo itd. Mesečne prebitke izročiti mora pa gospodarju, ki jih spravi kot dohodek v blagajnico. Ko bi gospodinja ne umela toliko ra- čunit-i in pisati, je najbolje, da izroči sproti vsak znesek gospodarju. Za gospodarje, ki so pisanja in računanja dobro vajeni, se priporoča, da si napravijo blagajnično knjigo po obrazcu 2 ali pa obrazcu 3. V teh obrazcih so dohodki in stroški razvrščeni, in sicer so razvrščeni v obrazcu 2. v 85 gospodarske in zasebne. Na ta način zvemo najlaže, koliko potrosimo za gospodarstvo in koliko za svoje potrebe, za obleko, za otroke itd. Pri stroških imamo tudi še predal (stolpec) za h i š n o gospodinjstvo. Tukaj se zapisujejo tisti zneski, ki se ne dajo razdeliti v gospodarske in zasebne, kakor na pr. stroški za sol, petrolej itd., tedaj za potrebščine, ki se rabijo skupno, v gospo¬ darstvu in v zasebne namene. Ta blagajnična knjiga se priporoča posebno za gospodarje, ki so obremenjeni z osebno dohodnino, ker izkazujejo s to knjigo najlaže svoje osebne dohodke. Zgled v obrazcu 2 nam kaže, kako zapisujemo dohodke in stroške v to blagajnično knjigo in kako se knjiga sklepa. Ako nam je pa na tem da izvemo koliko dohodkov in stroškov imamo v poljedelstvu, koliko z živinorejo, z vinogradi in drugimi kmetijskimi panogami, potem je pa naj¬ boljše da razvrstimo gospodarske dohodke in stroške še naprej na tiste panoge, za katere bi radi zvedeli, koliko nam donašajo dohodkov in koliko nam po drugi strani prizadevajo stroškov. V tem slučaju kaže blagajnično knjigo urediti po obrazcu 3. Poglejmo ta obrazec nekoliko natančneje in hitro se poučimo, kake pred¬ nosti nam nudi. Za tako blagajnično knjigo je treba več prostora. Ker je treba za dohodke in stroške obeh stranij, se odloči polo¬ vica knjige za dohodke, polovica pa za stroške, ali se pa napravi za dohodke posebna knjiga in ravno tako za stroške. Kako se taka knjiga sklepa, je tudi razvidno iz popisanega zgleda. Zapored, št. 86 Obrazec. 1. Blagajnična Dohodki Znesek K . v 9 10 11 12 13 1. 3. 4. 5. 5. 10 . 12 . 19. 22 . 25. 31. 31. Mesec januar 1906. Ostanek blagajnični od 1. 1905 ...... Janez Kastelic in Savinka za 300 sajenk riparije po 2 v. Jože Vovk iz Zaloga za 2 praseta po 18 K Janez Kovač iz Kandije za 156 kg težko svinjo po 80 h.. . . . . Jože Trpin iz Novega mesta na račun 12 hi rži po 10 K v znesku 120 K . . . . A. Mihelič iz Ločne za 10 jablan po 80 v Mat. Gruden iz Gotne vasi za 10 l semenske turščice po 16 v. Jan. Pelko iz Novega mesta za 61 kg težko tele po 80 v. And. Požar v Bršljinu za 50 kg krompirja Lojze Menk iz Toplic za 100 ključev riparije Za 245 l mleka stržilo po 14 v ... . Junčevine . Skupaj Po odbitku stroškov Ostanek 251 6 36 124 60 8 1 48 80 3 1 34 30 15 Mesec februar 1906. Ostanek blagajnični od januarja i. t. d. 60 80 60 580 10 138 I 05 442 05 442 05 87 knjiga. 88 Obrazec 2 . Blagajnična sto OS OS Ot to OC S * CC O O GG! oa ^ P -i Ot *r * W OS OS PK 'H Ni • p GG o & g* ' O a ◄ cf o ^ OOP • p p as H - e”f- g +* ^ g LO S ;§ •<* g. s- ° n; g, o <1 M< p. C- _. O N X v. I-— S 05 X ;§> , 7 š< P 0 q P P TJ T 05 a 3 05 Obrazec 3. Blagajnična knjiga za dohodke. Obrazec 3. Blagajnična knjiga za stroške. 91 92 Obrazec 4. Ima dati. Dolžna «4 2. Dolžna knjiga. Gospodar ne kupčuje zmeraj le z gotovino, temuč kupuje in prodaja časih tudi na upanje ali kredit. Te zneske mora tudi za¬ pisati, in v ta namen mu rabi obračun ska knjiga ali dolžna knjiga. V to knjigo zapisujemo dolžnike in upnike, s katerimi kup¬ čujemo. Za vsacega napravimo na obeli straneh knjige račun (konto), iz katerega je razvideti, koliko in zakaj je dolžan, oziroma koliko smo mu dolžni. V tem zapisniku so toraj vse terjatve in dolgovi zaznamovani in sicer pregledno po imerih dolžnikov in upnikov. Dolžne zneske zapisujemo na levo stran knjige, poplačane pa na desno. Leva stran ima napis ,.ima dati“, desna pa ,.je dal". Račune sklepamo v tem zapisniku na ta način, da primerjamo soštete zneske obeh stranij; ostanek nam kaže dolg ali pa terjatev. Kako je knjigo urediti, nam kaže obrazec 4. Da lažje poiščemo račune, zapisujemo jih po abecedi ali pa napravimo na koncu knjige ,.kazalo" za imena in za strani, na katerih so dotični računi. Dolžno ali obračunsko knjigo lahko rabimo tudi kot plačilno knjigo za posle. V ta namen narediti je za vsacega posla po¬ seben račun kakor za upnike. Pogojeno plačilo ali službnino zapi¬ šemo na desno stran knjige; kar smo pa že plačali na račun zaslužka, to zapišemo na levo stran. 3. Glavna knjiga. Na večjih posestvih imajo poleg blagajnične knjige tudi glavno knjigo, ki se odlikuje po tem, da je razdeljena v naslove. Število naslovov se ravna po raznovrstnosti gospodarskih panog in po obsežnosti gospodarstva. Če imamo blagajnično knjigo ure¬ jeno po obrazcu 3. izhajamo tudi brez glavne knjige. Sicer je pa glavna knjiga potrebna, da imamo pregledno sestavo dohodkov in stroškov po gospodarskih panogah. V glavno knjigo prepisujemo dohodke in stroške iz blagaj¬ nične knjige in sicer pod isti naslov, h kateremu spadajo. Uredba glavne knjige velja tedaj le za denarne račune in je raz¬ vidna iz obrazcev 5. in 6. Za vpisovanje v glavno knjigo treba je spretnosti, kakoršne ne nahajamo pri malem posestniku. Kako je glavno knjigo razdeliti v naslove, kaže nam sledeči izgled: I. Naslovi dohodkov. A. Dohodki, katere je zaračunati pri računskem sklepu. Naslov I. Poljedelstvo: d) za prodane tržne pridelke (žito, krompir itd.). b) ,. prodana krmila (seno, slamo). c) ,. zakupljena zemljišča. Naslov II. Živinoreja: a) za prodano živino. b) „ prodane živalske izdelke, mleko, sir itd. c) ,. prodano perutnino, jajca, med itd. d) zaslužek z vprežno živino. Naslov III. Vinarstvo: a) za prodano vino, tropine, ocet. b) „ prodane trte. Naslov IV. Sadjarstvo in vrtnarstvo: a) za prodano sadje, sadno drevje, divjake. b ) ,. ,. zelenjavo, cvetlice. Naslov V. Gozdarstvo. a ) za prodani les i. dr. Naslov VI. Raznovrstno: N. pr. kar se je delavcem odtegnilo za počasno poravnanje njihovih dolsrov, za prejeta predplačila, za najemščino, nadalje kar smo odtegnili plače vsled kaznovanja, in kar smo nazaj prejeli po pomoti preveč zaračunjenih zneskov itd. B. Dohodki, katerih ni zaračunati pri računskem sklepu. Naslov VII. Kupnina: Za prodana zemljišča. Naslov VIII. Ostanki iz prošlega leta. Pod ta naslov zapisati je ostanke gotovine in posojil, obresti od kapitalij, zasebne dohodke, pen- zije itd. II. fslaslovi stroškov. A. Stroški, katere je zaračunati pri računskem sklepu. Naslov I. Davki in doklade. Naslov II. Vzdrževanje stavb in zavarovalnine. Naslov III. Plačila, mezde in podpore. Naslov IV. Različni upravni stroški. (potni stroški, dnevščine, pisarniški stroški, časo¬ pisi, mesečnina za kmetijska društva itd). Naslov V. Poljedelstvo: a) stroški za delavce. b ) ,. ,. nakup semena. c) „ „ ,. gnojil. d) „ ,. ,. in popravo orodja in zavarovanja orodja proti ognju. r) stroški za zavarovanje pridelkov proti toči in ognju. Naslov VI. Ž i vi nore j a: a) plačila poslom. b ) za nakup živine. c) ,, nakup krmil (otrobij itd.). d) ,. zdravljenje živine in za svečavo. e) „ podkovan j e. f) „ nakup in popravo hlevskega orodja. »7 Naslov VII. Vinarstvo: a) plačila delavcem. b ) za nakup trt, kolov, modre galice. c) ,, ., in popravo kletarskega orodja. Naslov VIIJ,. Sadjarstvo in vrtnarstvo: a) za nakup cepičev, dreves, semen. b ) plačila delavcem. Naslov IX. Gozdarstvo: а) stroški za pogozdovanje. б) „ „ napravo tesarskega lesa. Naslov X. Raznovrstno: N. pr. stroški za strežbo in zdravila bolnim poslom, poštnine, stroški za naznanila (inserate) tiskovine itd. B. Stroški, katerih ni zaračunati pri računskem sklepu. Naslov XI. Kupnina in melioracije: a) kupnina za nakupljena zemljišča. b ) stroški za zgradbo novih stavb in za prezida- vanje, kupnina za nove stavbe. c) stroški za melioracije n. pr. osuševanje, namakanje. Naslov XII. Ostanki iz prošlega leta. Pod ta naslov zapisati je ostanke dolgov, stroške, za novo naložene kapitalije, zasebne stroške itd. Za vsak naslov odločiti je toliko prostora ali stranij. kolikor ima približno dohodkov ali stroškov. Kakor je razvideti iz pred- stoječe razdelitve, se tudi v glavni knjigi dohodki in stroški posebej zapisujejo. Glavno knjigo kaže tedaj tako urediti, da se prva polovica knjige odloči za dohodke, druga pa za stroške, kar je tudi lahko povzeti iz pridjanih obrazcev. Zabiležki naj so v glavni knjigi kar se da kratki. 98 Obrazec 5. Glavna 99 knjiga. Obrazec 6. 100 SL Računi s pridelki. Za denarnimi računi so računi o pridelkih najvažnejši; zato bi jih ne smeli nikjer opuščati. L Zapisnik pridelkov. V zapisniku pridelkov izvemo, koliko smo pridelali posa¬ meznih pridelkov in kako smo jih porabili, koliko smo jih prodali in koliko doma porabili za gospodinjstvo, za krmljenje živine, za seme i. dr. Zapisnik za pridelke kaže tako urediti, da imamo za vsak pridelek poseben račun, in sicer na levi strani za prejemke, na desni pa za izdatke. Za vsak pridelek (pšenico, oves, turščico, krompir, itd.) odločiti je tedaj celo stran zapisnika, pa tudi več, če kaže. Predal za prirastke lahko razdelimo v toliko manjših predalov, ko¬ likor je vrst dohodkov pri dotičnem pridelku; ravno tako je tudi za stroške napraviti potrebne razpredelke. Dohodki obstoje iz ostankov od lanskega leta, iz novih pridelkov in iz nakupljenih pridelkov. Stroški pa se sestavljajo iz prodanih in doma porab¬ ljenih pridelkov. Pri taki ureditvi zapisnika je dosti manj pisarije, in ves račun je pregledno sestavljen, kakor kaže obrazec 7. — V pričujočem izgledu so stroški koncem mesca v skupnih zneskih zapisani zaradi tesnega prostora. Za manj važne in majhne pri¬ delke, katerih poraba je enostranska, ni treba posebnih računov. Zapisnik za pridelke sklepamo koncem leta s tem, da so- štejemo dohodke in stroške ter jih med seboj primerjamo. Ostanek mora biti v soglasju z zalogo, ki ostane koncem leta. O tem se prepričamo, če izmerimo pridelke. Sicer pa sklepamo zapisnik pri¬ delkov tudi med letom, če treba. II. Mlekarski zapisnik. Za mleko in mlečne izdelke napraviti je poseben mlekarski zapisnik, v katerem je izkazati, kako se je porabilo mleko. Mlekarski zapisnik je treba po načinu mlekarstva urediti. Obrazec 4. kaže nam uredbo zapisnika, kakoršna se priporoča za gospodarstva, kjer izdelujejo presno maslo in sir. 101 Kjer mleko sproti prodamo, ni treba mlekarskega zapisnika, če si le gospodinja zapiše, koliko mleka je doma porabila; kajti prodano mleko izkazano je tako v denarnem dnevniku. Množino namolzenega mleka je izračunati koncem leta na ta način, da se vsoti prodanega in doma porabljenega mleka prišteje še množina mleka, katero so porabila sesna teleta. To množino mleka pa tudi lahko izračunamo, če izmerimo potem, ko smo tele odstavili, mno¬ žino namolzenega mleka ter jo pomnožimo s številom dnij, katere je tele sesalo. Da izvemo, koliko mleka dobimo od posameznih krav na leto, in kako se izplača njih reja, se priporoča molža na poskušnjo, o kateri je napraviti tudi poseben zapisnik (glej obrazec 9). Na poskušnjo je mlesti vsaj dvakrat na mesec, in izmeriti je pri tej priliki množino mleka od vsake krave posebej. lil. Drugi zapisniki. Zapisnik dela. Vsakdanja dela, ki se opravljajo v gospodarstvu, je tudi dobro zapisavati, da vemo, koliko dela se je napravilo z vprežno živino in koliko z delavci. Kdor ne dela tega, ne more napraviti računa o tem, kako se mu izplačuje pridelovanje posameznih sa¬ dežev. in koliko dohodkov mu dajejo posamezne vrste gospodarstva. V zapisnik dela zapisujemo vsak dan vsa različna vprežna in ročna dela, katera opravljamo s posli in najetimi delavci. Zapiso¬ vati ni dela takih poslov, katere rabimo le pri eni vrsti gospo¬ darstva, kakor n. pr. hlapce pri živini (konjski hlapec, pastir), svinjarico itd. Če imamo pa posle, katere rabimo sedaj za to, sedaj za drugo delo, potem je zapisati, koliko časa so bili pri tem ali onem delu. Kako drago je poselsko delo, izvemo še le koncem leta, ker je stoprav tedaj mogoče izračuniti, koliko stane hrana poslov na dan. Pri vprežni živini zamoremo tudi še le koncem leta izračuniti, koliko stroškov nam prizadeva na dan, in kako drago je njeno delo. V zapisnik dela je zapisati nadalje vse dninarje brez izjeme. Pri dninarjih, katere plačujemo v denarji, zapišemo oprav¬ ljeno delo in dnino. Če so pa dninarji tudi na hrani, zapisati je tudi, koliko časa so delali, da zamoremo koncem leta preračuniti, 102 Obrazec 7. Zapisnik Obrazec 8. 103 pridelkov. zapisnik. 104 Obrazec 9 . Zapisnik molže Obrazec lo. Zapisnik dela. Opazka. V predstoječem izgledu niso v poštev vzeta vsakdanja dela poslov, kakor hlapcev, dekel, pastirja itd., ker jih itak poznamo. otrf^cotoH-* ccoco-iacK^ootoH j Zapored. Štev. 105 na poskušnjo. Obrazec 11. Listnica dninarjev. za čas od 18. do 24. avgusta 190(5. Imena dninarjev Kolenc Marija Ovsec Jožefa Lesjak Franca „ Mica . Hrovat Neža Šinkovec Mica Kovač Liza . Novak Franca „ Mica . Vovk Franca Skupaj Poraba. Sušili in spravljali otavo . . Spravljali fižol . Okopavali peso in korenje Požigali predenico na detelji Okopavali repo . Skupaj Delavniki Cfi X 2(5 2(5 1 1 — r— r r— r r- 1 - 0-90 0'90 r 1 - 1 — v— r— 0‘90 Znesek 25; 80 10 - 3, - 5 2 — 5 80 80 Na Grmu. dne 24. avgusta 190(5. N. N. opravnik. 106 koliko nas stane en dninar s hrano vred na dan. Akordne delavce zapisujemo skratka z dotičnim zneskom, za katerega smo se po¬ godili, in katerega smo plačali. Zapisnik dela nam kaže obrazec 10. Na večjih posestvih zapisujejo dninarje v posebno priročno knjižico, iz katere sestavijo koncem tedna listnico dninarjev; njeno uredbo je razvideti iz obrazca 11. Zapisnik orodja. Popis gospodarskega orodja v posebnem zapisniku se zelo priporoča za vsakega gospodarja. Marsikatero orodje se nam izgubi le zaradi tega, ker se po dalj časa zanje ne zmenimo. V zapisniku orodja je popisati vse gospodarsko orodje in stroje po številu in vrednosti; istotako je pripisati oziroma odpisati vsako orodje, katero med letom priraste ali odpade. Obrazec 12. Zapisnik 107 Orodje je razvrstiti po načinu rabe ali pa po vrstah gospo¬ darstva. Kaj primerna razdelitev je n. pr. sledeča: 1. Poljedelsko orodje. 2. Živinorejsko orodje (hlevsko in vprežno orodje, mlekarsko orodje). 3. Vinarsko orodje (vinograd¬ niško orodje, kletarsko orodje). 4. Sadjarsko orodje. 5. Vrtnarsko orodje. 6. Gozdarsko orodje. 7. Splošno gospodarsko orodje. 8. Hišna oprava. Zapisnik orodja napravljamo za več let skupaj, da je manj pisanja. Kako je v takem slučaju urediti zapisnik, kaže obrazec 12. Zapisnik orodja imenujemo s tujo besedo tudi ..inventar orodja' 1 . Razun teh zapisnikov, ki se za vsako gospodarstvo pripo¬ ročajo, imamo še celo vrsto raznih zapisnikov. Semkaj prištevamo n. pr. zapisnik živine, rodovnik plemenske živine itd. 108 C. Računski sklep. Koncem leta je skleniti račune in izkazati, s kakim uspehom smo gospodarili in koliko imamo čistega dohodka. V ta namen je treba v blagajnični knjigi ali v glavni knjigi od dohodkov, kateri spadajo k računskemu sklepu (dejanski dohodki), odšteti vsoto tu sem spadajočih stroškov (dejanski stroški). Ostanku je le še prišteti večjo ali manjšo vrednost ostalega pre¬ moženja. To vrednost najdemo, če primerjamo premoženje pričet¬ kom in koncem gospodarskega leta. Izračunanje čistega dohodka. Od skupnih denarnih dohodkov v znesku . . . 6040'— K odštejemo ostanke gotovine in posojil iz prošlega leta, obresti naloženih kapitalij itd. 590' —■ ,. ostane dejanskih dohodkov . 5450'— K Od skupnih denarnih stroškov v znesku .... 5220' — K odštejemo ostanke dolgov iz prošlega leta. stroške za novo naložene kapitalije, kupnine itd. . . 180'- ostane dejanskih stroškov . 5040' — K Ako od dejanskih dohodkov. 5450'— K odštejemo dejanske stroške. . 5040'— ostane . 410' — K Temu znesku prišteti je večjo vrednost ostalega premoženja (oziroma odšteti manjšo vrednost) v znesku . 255'— ,. Čisti dohodek od posestva znaša tedaj .... 665'— K V tej vsoti zapopadene so obresti odvsegagospodar- skega premoženja. Izračunanje dohodka od posameznih vrst gospodarstva. Potrebna navodila za take račune se nahajajo v poglavju o gospodarskih preračunih. Tu bi bilo le še dodati, da je pri jedno- 109 stavnem knjigovodstvu napravljati take račune posebej s pomočjo posameznih zapisnikov in glavne knjige. Najprej je za posamezne vrste gospodarstva sestaviti vse dohodke iz blagajnične knjige ali glavne knjige, iz zapisnika pridelkov ali iz popisa premoženja koncem leta, zatem pa vse stroške, katere je najti v denarnem dnevniku (glavni knjigi), zapisniku dela, zapisniku pridelkov ali v popisu premoženja pri¬ četkom leta. Če primerjamo dohodke s stroški, izvemo čisti dohodek oziroma izgubo od dotične gospodarske vrste. Če hočemo natančno računati, pričeti je pri tistih vrstah gospodarstva, na katere se vse druge opirajo. Pred vsem je pa preračunati, koliko nas stane hrana poslov in delavcev in koliko reja vprežne živine na dan. Istotako je tudi v poštev vzeti pri takih preračunih splošne gospodarske stroške, kakor vzdrževanje stavb in orodja, davke, zavarovalnine itd., če hočemo natančno izvedeti, kako se nam izplačujejo posamezne vrste gospodarstva. Proračuni. Gospodarju treba vsako leto naprej izračunati, kako bo shajal čez leto in dan s posameznimi pridelki, koliko jih bode pridelal, koliko potreboval za dom, koliko jih bode lahko prodal, ali koliko mu jih bode treba dokupiti, da ho shajal. Vse te račune imenujemo proračune. Z ozirom na predmet napravljamo pro¬ račune za krmo, za tržne pridelke in za denar. Kratice kora. = komad. m 2 = kvadratni meter. a — ar. 1 a — 100 m 2 , ha — hektar. 1 ha =100 a = 10.000 m 2 . 1 ha = 1'737 orala (blizo l 3 / 4 orala). 1 oral = 0'5755 ha = 57 a in 55 m 2 , kg = kilogram. q = meterski cent ali novi cent. 1 } = 100 kg. I = liter. hi — hektoliter. 1 hi = 100 l. * = gnojeno. Trgovina s papirjem, pisalnimi ^ in risalnimi potrebščinami svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, škatljic za peresnike, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov, belih in barvanih v vseh velikostih, trgovskih knjig, molitvenikov, noticov itd. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Svete podob*e, male in velike, tintniki, stojala za slike, papirnate cevke, pismeni papirji v kasetah in mapah. Lastna zalaga vseh tiskom za urade, šolskih zvezkov in risank.