cena 6 din
23. junija 1979
V tej številki priloga »Nič nas ne sme presenetiti«
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA EI^OTNOST ^ 25 ~ ^ XXXVUI
S predsedstva celjskih sindikatov:
Pred razpletom zapleta
Vnovič stališča in ocene predsedstva OK SZDL Celje
Preberite na osmi strani
Preprečujmo
invalidnost
Prejšnjo soboto so slavili slovenski invalidi, ko so imeli v Ljubljani prisrčno slovesnost ob deseti obletnici svoje Zveze društev invalidov Slovenije. Slavnostni pvomik je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je spregovoril o odnosu, naše družbe do invalidnosti in njenih pojavnih oblik. Med drugim je dejal:
»Naprednost katerekoli družbene ureditve se kaže v njeni sposobnosti za razvoj proizvajalnih sil in v družbenoeko nom-skem položaju delovnega človeka, ustvarjalca materialne in duhovne osnove celotne družbe. Kaže se v ustvarjanju pogojev, da gospodari s pogoji in rezultati svojega dela, to pa je hkrati podlaga osebne svobode in humanih odnosov med ljudmi.«
Seveda ob tem ni odveč pripomniti. da prav invalidi znajo z
izredno občutljivostjo oceniti, kakšna je dejanska stopnja humanosti odnosov v družbi. Prav ob tem je Vinko Hafner dejal, kako pri nas invalidi nikakor niso potisnjeni ob rob družbenih dogajanj, saj imamo prav gotovo najbolj napredno invalidsko zakonodajo na svetu, ki ni ^napredna samo zaradi zagotavljanja materialnega položaja invalidov, temveč tudi njihovega enakopravnega družbenega položaja.
Člani Zveze društev invalidov Slovenije so na svoji jubilejni slovesnosti toplo pozdravili vse svoje tovarišice-in tovariše, ki so se še posebej odlikovali pri dejavnosti v društvih invalidov. Tako jih je 36 dobile zlate znake, 56 srebrne in 60 pismena priznanja.
Prav tako je dobilo 13 organizacij plakete in 20 društev invalidov pismena priznanja.
Več na 9. strani
Zadnjo nedeljo so iz Ljubljane vse poti vodile v Tacen. Na desettisoče se jih je tam zbralo v Rozmanovem gaju, kjer je med mogočnimi krošnjami dreves, ki so še štirideset let nazaj ščitile naskrivaj izrečene besede tovariša Tita na vsedržavnem posvetovanju vodilnega aktiva KPJ, tokrat glasno odmevala borbena in revolucionarna pesem, V spomin 60-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov!
Kljub dežju —res »suhi« so bili samo nogometaši krajevne skupnosti Vižmarje- Brod, pa še ti so bili na koncu tekme z »debelimi« mokri do kože —se je na tratah, objetih z Grmado, Rašico in Šmarno goro, kjer so noč poprej kresovi razžarili okolico, že v zgodnjih jutranjih urah
Foto: Andrej Agnič
zbralo veliko ljudi, njihovo število pa je naraslo na več deset tisoč, ko je spregovoril slavnostni govornik Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, in orisal zgodovinski pomen vsedržavnega posvetovanja KPJ v Tacnu. Še enkrat se spomnimo: tovariš Tito je tedaj v hiši Mihe Novaka ocenil stanje v partiji in postavil temelje za čvrsto in enotno KPJ...
Vsakdo, ki je prisluhnil kulturnemu programu (govorica pesmi, veznega besedila, poezije, odlomkov iz Komunističnega manifesta, Cankarjevega Hlapca Jerneja...), je lahko v Tacnu zaslutil in zaznal veličastno simboliko preteklih dogodkov, trdno zlitih v sedanjost. Res, vremenu navkljub je bilo zadnjo nedeljo v Tacnu zelo lepo...
Zasedalo je predsedstvo republiškega sveta ZSS
\
Zbistritev pogledov
Na 10. seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so najprej obravnavali potčk javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, ki so jo v združenem delu organizirali sindikati. Največ pa je bilo razprave o tistih, v javni razpravi najbolj pogosto obravnavanih vprašanjih, kjer še^obstajajo dileme in jih je treba razrešiti še pred sprejet jem in uveljavitvijo zakona. Predsed-
stvo je obravnavalo in tudi dopolnjevalo osnutek stališč Zveze sindikatov Slovenije glede vloge in nalog pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja, Ti jih bo obravnaval in sprejel republiški svet 29. junija, k ar velja tudi za osnutek akcijskega načrta za uresničevanje nalog na tem področju.
V nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo še več zadev, najpomembnejša med
njimi pa je bila razprava o nadaljnji demokratizaciji in kolektivnem vodenju v organizaciji in. organih Zveze sindikatov Slovenije. Dogovorili so se za javno razpravo o tem v vseh'organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov Slovenije. V razpravi, ki bo trajala do septembra, naj bi kritično in analitično ocenili, kaj smo že storili na tem področju in kaj še moramo oziroma katere so tiste oblike in načini
dela, ki bodo prispevali k večji demokratizaciji, k še bolj odgo-vornemu in seveda tudi učinkovitemu delovanju organizacij, ki jih povezuje Zveza sindikatov Slovenije.
A eč o seji predsedstva RS ZSS na 2. in na 4. strani.
7 dni v sindikatih
23. junija 1979
stran 2
m
KAJ SMO STORILI
Sodelovanje z avstrijskimi sindikati temeljni kamen širokih odnosov
Nekateri »vse«, Naprej tudi mimo ovir drugi »nič«?
Boris Rugelj
Ciril Brajer
Pogosto poslušamo sindikalne delavce, kako pripovedujejo: vse smo storili, kar je bilo v naših močeh, stvari pa se kljub temu ne premaknejo. Kje so vzroki? Sindikalisti najraje pokažejo na vodstvene strukture, češ: gluhi so za vse naše spodbude.
Takšno razpravo smo poslušali tudi na seji RO sindikata delavcev grafične, papirne industrije, založniške in časopisno informativne dejavnosti. Beseda je tekla o bodočem razvoju grafične dejavnosti in o sedanjem položaju. Delegati so ugotavljali, da je sodelovanje med TOZD te dejavnosti na gospodarskem področju slabo razvito: delitev dela praktično ne obstaja, ni skupne analize trga in dejavnost tudi zelo malo izvaža. Hkrati so poudarjali, da so možnosti za večjo izkoriščenost pogosto malo izkoriščanih strojev velike, da bi se dalo tudi mnogo več izvoziti, da bi lahko TOZD skupaj nastopale na trgu surovin in pri prodaji izdelkov, pri usklajevanju načrtovanja proizvodnih zmogljivosti. Dobra skupna analiza trga bi pokazala, katere (nove) izdelke bi trg še sprejel, potem pa bi se bilo treba še dogovoriti, kdo bi jih lahko izdeloval z najmanjšimi možnimi vlaganji, saj so zmogljivosti že sedaj izredno velike.
Skratka, delegati so ugotovili, da so dani vsi pogoji za to, da bi se dejavnost gospodarsko še okrepila,-čeprav ji sedaj, resnici na ljubo, kljub ležernosti ne gre slabo. Od kod torej takšno nasprotje med ugotovljenim stanjem in možnostmi za napredek?
Kaže, da gre za dokaj razširjeno »bolezen« v našem združenem delu, prisotno ne samo v grafični industriji Slovenije: dokler gre kolikor toliko v redu, vodstvene strukture ne kažejo prave volje za združevanje, z«
usklajevanje proizvodnih in investicijskih programov. Vodilni raje sedijo vsak v svojem »gradiču« in uživajo »lep razgled«.
K razmišljanju pa nas je spodbudila trditev sindikalnih delavcev, da so v tej dejavnosti sindikati storili praktično vse, kar je bilo v njihovih močeh, toda rezultati nikakor ne ustrezajo vloženim naporom. Morda sindikalnim delavcem v grafični industriji delamo veliko krivico, toda ne moremo se znebiti občutka, da se je marsikdo med njimi nemara navzel enake miselnosti kot vodilne strukture. Kako bi sicer bilo drugače mogoče, da se v sindikatih že leta praktično zaman bojujejo za spremembo stanja. Mar mnenje sindikata res tako slabo odmeva in ali so sindikati res tako osamljeni v svojih (»svojih« ni najboljši izraz, saj so ta prizadevanja v korist vseh delavcev in torej stvar tudi drugih družbenopolitičnih organizacij) prizadevanjih, da ne zmorejo opraviti te sicer zahtevne, vendar pa izvedljive akcije?
Težko verjamemo, da sindikati ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij ne bi uspeli prepričati vodilnih o potrebi po sodelovanju med TOZD in delavcev poučiti o prednostih takega sodelovanja. Cisto nekje na dnu možganov nas gloda vprašanje: ali so sindikalni delavci res storili vse, kar se da storiti? Res čisto vse? Če je tako, jim dajemo vse priznanje, toda hkrati zatrjujemo, da je akcija za povezovanje v grafični industriji, ki jo vodijo sindikati, potrebna pomoči dejavnikov izven njihovih TOZD.
Druga seja odbora sindikatov Slovenije za mednarodno dejavnost se je prejšnji ponedeljek začela z razpravo o naših odnosih s sosednjo Avstrijo, poudarek pa je bil na sodelovanju z avstrijskimi sindikati. Zvedeli smo, da poteka meddržavno komuniciranje kar v redu, gospodarsko sodelovanje se krepi... Seveda pa vse to megli trdovratna, znana senca' — nerešeno vprašanje naših manjšin. Jugoslovanska ocena julijske zakonodaje, ki ga je skušala »rešiti«, je znana in ostala bo nespremenjena. Tega se bomo dosledno držali, torej je avstrijska stran tista, ki bo morala stopiti prvi korak naprej. Gotovo je razveseljivo, da se z našo oceno strinja tudi vse širši krog avstrijskega demokratičnega javnega mnenja.	,
No, gospodarsko sodelovanje je vse živahnejše in raste število predlogov, kako ga še okrepiti — nasploh in z obmejnimi območji posebej. Poleg klasične blagovne menjave bomo skušali vse bolj razvijati višje oblike gospodarskega sodelovanja. Stanje zdaj ni ravno rožnato, zunanjetrgovinska bilanca s severno sosedo se je zlasti zadnja tri leta prehitro slabšala in tako je zdaj nekje 1 proti 6 v našo škodo. Naj pomedemo še malo pred svojim pragom — tudi (in predvsem) v našem gospodarstvu bo treba marsikaj spremeniti. Gospodarskim stikom z Avstrijo so se skoraj vsi izmikali, menda zaradi včasih nejasnega političnega položaja. Za takšno miselnost bo treba postaviti piko in se resno lotiti delaj pospešiti industrijsko sodelovanje, skupno prostorsko planiranje, skupna vlaganja, bančno sodelovanje in še marsikaj je tega, kar morajo naše organizacije združenega dela vnesti v svoje razvojne načrte in nato čimhitreje uresničiti.
Povedali smo že, da ostaja manjšinsko vprašanje odprto — ne smemo pa se ob njem ustaviti, saj obstaja dokaj skupnih interesov, ki jih kaže kljub vsemu (ali zlasti zato) razvijati in uresničevati. Pred nami je skupna gradnja predora pod Karavankami, kar bo gotovo nova priložnost za navezovanje širokih stikov na vseh ravneh. Kaže, da tudi sosedje razmišljajo' podobno, saj vabijo čedalje Več naših javnih delavcev, kulturnih institucij, kar vse utrjuje že izhojene in odpira nove poti. Razmerja se torčj le jasnijo, kar dokazuje med drugim ukinjanje sodnih procesov proti pripadnikom manjšine, konec je poskusov prisilnega vključevanja Slovencev v sosvete, ki so bili posledica julijske zakonodaje.. Tudi manjšina razume nujnost dolgoročnega pristopa, vse bolj se utrjuje usmeritev v sodelovanje z avstrijskimi demokratičnimi silami, saj bo s tem vključevanjem slovensko narodnostno vprašanje postalo tudi del njihovega boja.
Še eno pomembno vprašanje medsebojnih odnosov bo treba reševati — položaj naših zdomcev in sezonskih delavcev. Tu lahko odigra odločilno vlogo zlasti sindikat. In ne le tu! Naše družbenopolitične organizacije z avstrijskimi namreč ne morejo imeti prav nobenih stikov. Izjema je avstrijska komunistična partija, ki pa žal nima prave politične teže. Celo izgublja jo, saj so njeni mandati v parlamentu prešli na socialistično stranko. Ta pa se očitno boji »kompromitirati« s stiki s »komunističnim svetom«, ki je za poprečnega Avstrijca še vedno pravi »bav-bav«. Tako nam celo avstrijski voditelji svetujejo, naj gradimo odnose s pomočjo sindikatov. Le-ti so v avstrijskem političnem življenju pomemben dejavnik in v sodelo-
vanju z njimi bi lahko dosegli prelivanje idej, mnenj, stališč, kar vse bi nemara lahko »premaknilo« način razmišljanja naših sosedov, ki poznajo Jugoslavijo celo manj in slabše kot ljudje iz nam dosti bolj oddaljenih držav. Uveljavljanje slovenskega gospodarstva v Avstriji dokazuje, da je delavski, demokratični, sindikalni interes že premagal topoglavost koroških nacionalistov in drugih mračnih sil. Vse to vliva upanje, da se bosta nacionalno in socialno vprašanje le povezala in tako hitreje rešila.
Osnovne smernice za sindikalno sodelovanje smo si začrtali — ne bo manifestativno, prevladati mora delovni, vsebinski značaj in razpravljanje o reševanju konkretnih vprašanj, na primer položaja naših delavcev, ki so pogosto izkoriščani ali vsaj zapostavljeni. Tudi na področju socialnega varstva »so Avstrijci težaven partner, dosti bolj kot Nemci. Svetla točka pa je rudarsko zavarovanje, ki z nami lepo sodeluje. To hkrati s primerom razpravljalen iz Murske Sobote
(ob politični zaostritvi so prekinili sodelovanje tudi z avstrijskimi sindikati in se zdaj na vse načine trudijo, da bi ga spet vpeljali) dokazuje, da je sodelovanje nujnost, ki se ob še tako težki oviri ne sme ustaviti. Nasprotno, več je teh ovir, bolj se moramo truditi za nove in širše stike, da jih bomo lahko preskočili. Sodelovanje bo moralo biti predvsem takšne vrste, da bo zajelo čirnveč ljudi. Tako bi lahko predstavili sosedom našo domovino takšno, kakršna je v resnici in jte kakršno poznajo po res prepričljivih, a zelo popačenih informacijah avstrijskih sredstev javnega obveš-, Čanja. Za konec še en pogled v lastno skledo: tudi na področju obveščanja bomo morali doma marsikaj urediti, saj marsikdaj pride do informativnega absurda — o nekaterih bilateralnih stikih, denimo, mi sploh ne poročamo (ali zelo skopo), avstrijska stran pa posveti temu veliko pozornost in ima tako vso možnost z informacijami pritiskati na našo manjšino in ustvarjati lažno ali popačen.o sliko teh odnosov.
Naj ostane med nami
Ob prazniku občine Ljublja-na-Šiška so v delovni organizaciji Mostovna slovesno začeli z gradnjo nove proizvodne hale. Temeljni kamen je položil predsednik RS ZSS Vinko Hafner. V svojem nagovoru je v začetku poudaril, da ni tako težko začeti graditi tovarno, ampak je težko začeti z uspešno proizvodnjo. Na koncu pa je dejal: »Zadnje čase sem postal že pravi zidar. Povsod me vabijo na vzidovanje temelj-
nih kamnov. Nove objekte seveda odpirajo drugi. Pri Mostovni so res izjema. Že sedaj so me povabili na otvoritev. Upam, da bo to res že letošnjega novembra.«
Mi tudi!
Predsedstvo RS ZSS o demokratizaciji dela in kolektivnem vodenju
Za učinkovitost in odgovornost
Uresničevanje »male ustave« v notranjsko-kraški regiji
Pospešiti korak
Marjan Horvat
O demokratizaciji in kolektivnem vodenju tudi v organizaciji in organih ZSS je bilo doslej že dosti govora. Še posebej se je ta razprava razvnela po pobudi tovariša Tita na 8. kongresu ZSJ, kjer je tudi dobila soglasno podporo. Slovenski sindikati so analitično pristopili k razpravi o demokratizaciji in kolektivnem vodenju v ZSS, dali svoj delež pri oblikovanju sklepov ZSJ o organizaciji in načinu dela sveta ZSJ, njegovih organov in svetov, kar vse pomeni konkretno uresničevanje novih,oblik in metod dela, kakršne ustrezajo vlogi sindikatov na ravni federacije.
Ko so se na zadnji seji predsedstva RS ZSS soočili z osnutkom izhodišč o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZSS, so menili, da se mora gradivo o teh vprašanjih »prebiti« do vseh por sindikalne dejavnosti, še posebej pa morajo načela demokratizacije sprejemanja stališč in kolektivnega dela v zvezi sindikatov •presoditi v osnovnih organizaci-
jah, ki so izhodišče in osnova za graditev celotne politike razredne organizacije delavcev.
Velja omeniti, da so stališča, bolje rečeno osnutek gradiva, ki bo v javni razpravi do septembra, premalo dodelana. Navkljub želji, da gradivo opozori na odprte probleme, ki jih poznamo v sindikatih in njihovi organiziranosti,velja, da je premalo analitično, da ne vemo, kaj smo postorili od kongresa naprej in kaj bi morali storiti glede na sprejete sklepe. V nobenem primeru pa ne smemo mimo dejstva, da je v organiziranosti in metodah delovanja že bil dosežen velik napredek. Ta se kaže zlasti v tem, da so aktivnosti osnovne organizacije prilagojene potrebam neposred-nejšega, hitrejšega in globljega zaznavanja temeljnih interesov in problemov članstva in hkrati s tem usmerjene v to, da dobi delavec takšen samoupravni in družbeno-ekonomski položaj, kot mu pri nas pripada. Govora je bilo tudi o sindikalnih skupinah, o njihovem povezovanju v

osnovni organizaciji pa tudi o strahu — zaradi premajhnega znanja in usposobljenosti sindikalnih aktivistov — pri boju za dosledno, ponekod nujno potrebno — samoupravno akcijo. Ne bomo govorili o številnih vprašanjih—.o obremenjenosti sindikalnih aktivistov, tu in tam tudi o »nezagretosti« le-teh in članov ZK,pa tudi ne o tem, da še marsikje ne poznajo svojih nalog in odgovornosti pij oblikovanju in uresničevanju stališč do vseh vprašanj, ki so ta čas in ki bodo bržkone tudi vnaprej, v žarišču pozornosti delavcev v združenem delu.
Nekateri so gradivu o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZSS zamerili, da ne vsebuje predlogov . o konkretnih ukrepih, kako povečati učinkovitost sindikata. »Premalo samokritično je gradivo,« je dejal nekdo od razpravijalcev. Toda vsa ta vprašanja so slej ko prej v ozadju, kajti v ospredju je vprašanja, da v javni razpravi o tem
gradivu ocenimo, koliko smo demokratizirali »odločanje« v sindikatu, koliko smo se znebili »leaderstva« in kje so vzroki za takšne pojave in kako speljati politično akcijo, da se stranpoti v sindikatih v prihodnje ne bodo pojavljale. Bržkone velja zaključiti z mislijo Mirana Potrča, podpredsednika RS ZSS, da je namen javne razprave o vseh vprašanjih v zvezi s tem predvsem v konkretni, analitični pa tudi samokritični oceni, kaj smo storili, kaj še moramo in katere so tiste oblike in načini dela, ki bodo prispevali k večji demokratizaciji v ZSS in ZSJ. Bržkone večje vsebinske spremembe statuta ne bodo potrebne, saj bi lahko rekli, da smo se. na zadnjem kongresu ZSS in tudi na jugoslovanskem kongresu sindikatov zavzeli za demokratizacijo in, ne nazadnje, tudi za kolektivno in individualno odgovornost.
Branko Dobranič
Še pred meseci se je večina razprav v naših delovnih kolektivih osredotočala na sprejem najrazličnejših splošnih samoupravnih aktov, ki jih je terjal zakon o združenem delu. Zdaj lahko ugotovimo, da smo — vsaj kar zadeva to formalnopravno plat — lahko dokaj zadovoljni. Večina delovnih in temeljnih or-.ganizacij združenega dela je namreč izdelala in sprejela poglavitne akte. Nekoliko drugačna pa je podoba, ko se ozremo na vsebinsko uresničevanje določil teh aktov. Vse namreč kaže, da je akcija uresničevanja vsebinskih določil zakona izgubila korak. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da smo v minulih mesecih v zvezi sindikatov poskusili priti do analiz o dejanskem uresničevanju novih samoupravnih odnosov. Prav tako pa je res, da je slo v glavnem za dokaj posplošene in pavšalne ocene.
Tudi v notranjsko kraški regiji, torej v občinah Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna namreč ugotavljajo, da je iz posamičnih
analiz zelo težko dobiti pravo podobo trenutnega stanja. Posamezni primeri pa pričajo, da je korak res zastal. Veliko je, denimo, izgovarjanja na zapletenost dohodkovnih odnosov. Človek pa se ne more znebiti vtisa, da ob tašnem izgovarjanju propadejo še tisti napori, ki gredo v smeri dejanskih dohodkovnih povezav. Še bolj izrazit je odnos do planiranja. V marsikateri delovni in temeljni organizaciji navkljub jasnim družbenim opredelitvam ne posvečajo planiranju dovolj pozornosti. Vse to so problemi, ki stopnjujejo tudi odgovornost zveze sindikatov. Prav zato bi morali stopnjo vsebinskega uresničevanja zakona o združenem delu ugotoviti v slehernem delovnem oziroma samoupravnem okolju in na podlagi teh ugotovitev storiti nove korake za ^popolnejše samoupravne in dohodkovne odnose. Prav takšno kokretno akcijo od nas ne nazadnje terjata tudi zaostren gospodarski položaj in bitka za stabilizacijo.
Gostinci in trgovci sami ne morejo turistom ponuditi Ljubljane
Pomanjkanje delavcev in nedodelano nagrajevanje velika ovira pri dogovarjanju o odprtosti gostišč, trgovin, bank in drugih lokalov ob sobotnih popoldnevih in nedeljah — Odprta gostišča in trgovine ob zaprtih muzejih in gledališčih ne morejo tujca zadržati v Ljubljani —A kcija, ki bo Ljubljani dala resnični utrip turističnega mesta
Janez Sever
Redkokatera akcija je v zadnjem času v del delavstva Ljubljane vnesla toliko nemira, razprav, ugibanj in načrtovanj, kot reorganizacija obratovalnega časa trgovin, gostišč, bank, pošte in drugih ustanov, ki bi naj • doprinesla Ljubljani sloves odprtega turističnega mesta. Spremembe obratovalnega časa in odprtost navedenih lokalov tudi ob sobotah popoldne ter v nedeljo je po drugi strani dvignila na površje vrsto problemov, ki pestijo delavce v teh panogah dejavnosti. O načrtovanjih in težavah v zvezi z njimi smo se pogovarjali z JOŽETOM MAROLTOM, predsednikom mestnega sveta ZSS, z BRUNOM THALERJEM, direktorjem Turistično poslovne skupnosti mesta Ljubljane, z MATIJO HORVATOM, poslovodjem gostinskih lokalov Pod lipco in Sokol, EDIJEM SIKIRIGEM, predsednikom občinskega odbora sindikatov gostinskih delavcev občine Center in poslovodjem Šestice ter z JOŽETOM SLEJKOM, predsednikom občinskega odbora sindikatov delavcev v trgovini občine Center.
Ljubljana potrebuje dinamič-nejši utrip
»Prilagoditev poslovnega in obratovalnega časa v Ljubljani, posebno še v trgovini in gostinstvu potrebam delovnega človeka je problem, s katerim se v Ljubljani ukvarjamo že nekaj let,« je uvodoma poudaril JOŽE MAROLT, predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov. »Žal je res, da smo še pred štirimi, petimi leti z raznimi motivacijami zagovarjali idejo, da bi naj tudi v skrbi za delovnega človeka trgovske, gostinske in druge lokale zapirali čez nedelje. To hotenje se je pokazalo kot nesprejemljivo tako zaradi potreb občanov samih, kot tudi zaradi turizma. Dejstvo je, da mora Ljubljana živeti vseh sedem dni v tednu in ne samo pet. Tako smo v zadnjih dveh letih s posebnim samoupravnim sporazumom dosegli, da je v soboto popoldne že odprtih 22 trgovin z živili in v nedeljo nabavni center v Kosezah. Po naših ugotovitvah pa kaže, da je vse to za potrebe Ljubljane še vedno premalo.
Prav zato letos začenjamo z zelo zahtevno akcijo, ki bi naj v vsej širini razgibala Ljubljano. Gre za načrtovanja, da bi ožje središče mesta spremenili v center, kjer bi občan ali tujec lahko tudi v nedeljo ali v soboto popoldne našel vse, kar od nekega turističnega mesta pričakuje. Tu ne gre samo za gostinske in trgovske lokale, temveč tudi za druge dejavnosti in vsakdanje potrebe od bank do pošte, od turističnih poslovalnic do trgovin, ki ne'prodajajo samo živila.
Gostinski delavci so to že nekoliko sami uspeli organizirati. Zdaj gre za trgovino. Pri tem ne smemo pozabiti, da trgovina zaposluje 90 odstotkov žensk, mater. Ta akcija je potisnila na površje tudi vrsto problemov, ki pestijo delavce v teh panogah. Po načrtovanjih bi naj bilo v tem središču tudi v nedeljo odprtih vsaj pet trgovin z živili, vsaj ena trgovina s tekstilom, obutvijo in usnjeno galanterijo, keramiko in steklom, drogerija, nekaj poslovalnic z izdelki domače obrti in spominki. Mestni sindikalni svet podpira te smernice, ki so del družbenoekonomskega razvoja mesta. Seveda pa pri tem ne moremo mimo problemov delovnih ljudi, zaposlenih v teh panogah,
in ne mimo dejstva, da samo odprte trgovine in gostišča ne bodo Ljubljani prinesla slovesa turistično zanimivega mesta, če ne bomo uspeli oživeti tudi kulturnega utripa. Gre za to, da danes ob nedeljah ni odprt niti en muzej niti ena galerija, da tudi ni večjih kulturnih prireditev.«
Nevsakdanje težave zaposlenih
»S to reorganizacijo zdaj mislimo na čas od 15. junija do 30. septembra letos,« nadaljuje Jože Marolt. Razprave v sindikatu so znova pokazale, da se prizadeti ubadajo z nevsakdanjimi težavami. Gre za težave s prihodom in odhodom z dela, z urejeva-
njem otroškega varstva, stimulacije in še marsikaj. Zato te akcije ne moremo uzakoniti z občinskim odlokom, temveč le s samoupravnim dogovarjanjem. Za primer navajam'rešitev bančnikov in kolektiva knjigarne. Akcijo bodo izvedli tako, da bodo v nedeljah delali v njihovih poslovalnicah tudi delavci iz drugih in ne samo iz prizadete poslovalnice. Tako bo prišel delavec na vrsto za delo v nedeljo enkrat v dveh mesecih ali celo manj. Po drugi strani pa akcija vsiljuje tudi preobrazbo gospodarjenja. Zakaj bi v tem delu mesta imeli, na primer, klasično trgovino z metrskim blagom, ne pa trgovine z artikli, ki najdejo krajšo pot do potrošnika. Potem, zakaj bi naj vse lokale odpirali ob isti uri? S tem bi se lahko vsaj delno izognili prometnim konicam. Posebno vprašanje predstavlja stimulacija delavcev, ki bodo delali ob sobotah popoldne in v nedeljo. Samo prost dan v tednu ni enakovredno nadomestilo za ne-deljsko delo, ki je seveda že zdaj dodatno, vendar še ne dovolj nagrajeno.«
»Ta akcija je sprožila vrsto razprav in pokazala, da delavcem v gostinstvu in turizmu ni vseeno, kaj se z Ljubljano dogaja,« meni BRUNO THALER, direktor
Turistično poslovne skupnosti mesta Ljubljane. »V kolektivih niso proti akciji, vendar upravičeno opozarjajo na konkretne probleme, ki jih moramo rešiti. Najprej gre za kadre. Tako gostinstvo kot trgovina sta v Ljubljani izredno kadrovsko deficitarni. Pomanjkanje kadrov je čutiti na vsekam koraku. V gostinstvo, pri tem ne mislim na objekte, šmo zadnja leta zelo malo vlagali, zato nam že zdaj primanjkuje mnogo kadrov oziroma nam je veliko ljudi »pobegnilo« v administracijo, kjer so boljši delovni pogoji in tudi osebni dohodki.
To je ena plat medalje. Druga stran je ta, da Ljubljana ni kongresno ali festivalsko mesto, da ni prireditev, ki bi v Ljubljano privabljale večje število tujcev. Zato moramo tudi v tej smeri stremeti k hitrim spremembam. Idejo o odprtosti gostinskih in drugih lokalov so delavci v teh panogah sprejeli ob upravičenih pripombah na račun težav, s katerimi se srečujejo. To so predvsem otroško varstvo in odhodi ali prihodi na delo. Poglejte, skupščina mesta je prisluhnila težavam mestnega prometa in dovolila ukinitev , nekaterih mestnih in primestnih’ prog. Tu so zdaj še omejitve v prometu zaradi energetske krize. Mnogo delavcev ljubljanskega gostinstva se vozi na delo iz okoliških krajev. Zaradi težav s prevozi sov nekaterih kolektivih že zdaj krčili odpiralni čas, ker enostavno ne zmorejo plačevati taksijev za prevoz svojih delavcev.
Bruno Thaler	Edo Sikirič
Jože Marolt
Ce naj bi bila Slovenija prag Evrope in Ljubljana odprto mesto, moramo poskrbeti, da bo vsak že ob vstopu v Ljubljano ali celo v Slovenijo na enem mestu izvedel, kaj, kje in kdaj lahko dobi. To je poglavitno, ker gradimo obvoznice, ki bodo tranzit še bolj potisnile iz mesta. Samo gostinci in trgovci s svojo ponudbo te reke, ki se bo prelivala mimo Ljubljane, ne bodo mogli ustaviti.«
Kako organizirati in spodbujati?
»Ne gre za to, da bi Slovenija postala narod natakarjev, vendar je res, da je prav Slovenija vlagala najmanj denarja v gostinske kadre,« trdi EDO SIKIRIČ, poslovodja Šestice in predsednik občinskega odbora sindikatov gostinskih delavcev občine Center, »zato smo v tolikšni zagati s kadri. V Sloveniji danes ni težko zgraditi novega hotela, vprašanje pa je, kje za ta hotel dobiti dobre kadre. Razmere v našem gostinstvu so takšne, da ljudje bežijo iz te dejavnosti. Delovni pogoji so težki, stimulacija z osebnimi dohodki pa... bolje, da ne govorim. Če greva zdaj, na primer, v poslovalnico Jugobanke, bova za okenci srečala pet nekdanjih natakarjev. Dobrih delavcev Šestice, ki so nas zapustili in si, kar je človeško in razumljivo, našli boljše delovne pogoje in celo boljše osebne dohodke. To so dejstva. Povem vam primer, znano je, da je v gostinstvu zaposleno največ žena, med njimi tudi matere samohranilke, da nas je zapustila dobra delavka in se zaposlila raje kot snažilka, z nižjimi osebnimi dohodki, vendar s strnjenim delovnim časom. Za svojo odločitev je navedla en sam razlog: ali družina ali druga služba. Tudi tisti dinar, ki ga v nedeljo zasluži, ni več toliko vreden kot skupno življenje.«
»To so resnice, mimo katerih ne moremo,« dodaja MATIJA HORVAT, poslovodja gostinskih lokalov Pod lipco in Sokol. »Mi imamo že zdaj izmenjaje odprto ob nedeljah. Dosegli smo sporazum z gostiščem Kolovrat. Toda vsi se srečujemo z istimi težavami. Po drugi strani pa je vprašanje ekonomskega učinka. Ugotavljamo, da v nedeljo odprt lokal ne pokrije niti svojih obratovalnih stroškov. Gostišče ni trgovina, tu gre za celotni proizvodni proces, ki se začenja pri kletarju in mesarju in šele konča na mizi pred gostom. Ta proces pa zahteva pripravljenost vse ekipe, ne glede na število gostov.
Zaradi težav s prevozi smo mo-ralLtudi mi skrčiti odpiralni čas in zapiramo ob uri, ko mesto na večer znova oživi, ker se končujejo kino predstave in druge kulturne prireditve. Naš delavec si s svojimi dohodki ne more privoščiti plačila taksijev, zato razmišljamo o organiziranju skupnih prevozov, kar pa spet zajeda v že tako nizko akumulativnost naše dejavnosti.«
»Žal je res, da sprejemamo nekatere odloke, ne da bi se o njih posledicah pogovarjali s prizadetimi,« poudarja Edo Sikirič. Ukinitev avtobusnih prog v poznih večernih urah ni prizadela samo nas, gostincev. Zato je vprašanje, če je bilo razumevanje do Viatorjevih težav toliko vredno. Zato bo s to akcijo nujno potrebno urediti še vrsto težav, na katere naši delavci upravičeno opozarjajo, seveda, če resnično želimo, da bi bila Ljubljana odprto in tudi za turista zanimivo mesto. Doslej Ljubljana ni nudila gostu takšnih prireditev, da bi ga te privabile in obdržale v mestu. Za ta bodoči center ni dovolj, če bo neka prireditev v Hali Tivoli ali na Rožniku. Prireditve
moramo spraviti v mesto, bližje k lokalom, ki bodo na voljo tako Ljubljančanu kot tudi turistu tudi v nedeljo in soboto pozno v noč.«
»Kadrovske težave v trgovski dejavnosti so še večje, kot v gostinstvu,« meni JOŽE SLEJKO, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v trgovini občine Center. »Dejstvo je, da tudi iz naše panoge ljudje odhajajo v administracijo in v druge dejavnosti. Nekateri veliki trgovski kolektivi se že zdaj srečujejo s tolikšnim pomanjkanjem kadra, da so morali opustiti nekatere manjše poslovalnice. Delavci, ki so v neposrednem stiku s potrošniki, so preslabo nagrajevani. Po drugi strani pa je upravičeno vprašanje, ali naj bo zdaj delavec, ki je zaposlen v središču mesta, še dodatno kaznovan z nedeljskim delom?
Čeprav še vse delovne organizacije niso pokazale razumevanja za to akcijo, gre predvsem za dogovarjanje med temi v centru in onimi, ki so bolj ob robu, reorganizacije odpiralnega časa nihče načelno ne odklanja. Seveda ni prav, da so že doslej de-
žurali vedno eni in isti. Z reorganizacijo odpiralnega časa, z drsečim delovnim časom in podobnimi organizacijskimi ukrepi bi sicer omilili kadrovske težave, vendar ne v celoti, saj že zdajšnje potrebe narekujejo povečanje števila zaposlenih v trgovini za okrog 20 odstotkov. Ta številka dobi na pomenu, če vemo, da je vpis v naše šole mnogo manjši od razpisanih učnih mest. Ostale težave pa so skoraj do potankosti enake, kot jih imajo tovariši v gostinstvu..«
Pripomba uredništva: prejšnjo soboto in nedeljo smo v Ljubljani prvič uresničili dogovor, o katerem teče beseda v našem sestavku. Ne najboljše vreme, predvsem pa neobveščenost sta bila kriva, da ne v banki, ne na pošti, pa v trgovinah in gostiščih ni bilo pravega dela. Po načelu: »Konec dober, vse dobro!« pa želimo in upamo, da bo nadaljevanje boljše, pa čeprav vsaj v primeru gostišč že iščemo stranpoti (napovedana 20% postrežnina na običajne cene), verjetno pa se bodo pokazale še kakšne »luknje«.

Stanko Ilič:
V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost je izšla nova, pomembna knjiga:
PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU
Humanizacija delovnega okolja
Knjiga je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z informiranjem zlasti v organizacijah združenega dela, pa tudi sociologom, psihologom dela, članom organov upravljanja in poslovodnih organov, družbenopolitičnim delavcem in drugim pri njihovem delu.
Cena: 250 din za izvod.
Naročite jo na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 oz. kupite v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
S seje predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije
Izobraževanje je pomemben interes delavskega razreda
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Sonja Gašperšič
Vloga in naloge Zveze sindikatov Slovenije v usmerjenem izobraževanju bodo na bližnjem sklicu republiškega sveta ZSS osrednja točka dnevnega reda, poleg sklica in vsebinske zasnove konference ZSS v letošnji jeseni Tolikšno požornost usmerjeno izobraževanje zasluži — je na 10. seji predsedstva RS ZSS, ki je bila 15. junija, dejal predsednik Hafner — ker je to eno izmed pomembnih področij dejavnosti pa tudi interesov delavskega razreda in s tem tudi sindikatov. Predsedstvo je tudi obravnavalo in dopolnjevalo osnutek stališč ZSS o uresničevanju usmerjenega izobraževanja, ki jih bo dokončno oblikoval in sprejel re-' publiški svet, kar velja tudi za osnutek akcijskega načrta s tega področja nalog sindikata. Predsedstvo se je tudi seznanilo s stališči, ki so bila doslej usklajena v Sloveniji glede družbenega dogovora o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, o katerih se zdaj izrekajo tudi v vseh drugih republikah in avtonomnih pokrajinah.
Pomemben delež tudi informiranju
Poročevalec v imenu delovne skupine, ki je pripravila poročilo o javni razpravi in delovni osnutek dokumentov, ki naj bi jih sprejel republiški svet, je bil na seji predsedstva član sekretariata predsedstva Boris Lipužič. O množičnosti in kakovosti javne razprave in nekaterih njenih značilnostih smo v DE že poročali po seji sveta za kulturo in izobraževanje.
Boris Lipužič je na seji predsedstva med drugim ugotovil, da je javna razprava nedvomno dosegla svoj namen, kar potrjujejo številna vsebinsko bogata poročila o obravnavi osnutka zakona ter številni spreminjevalni in dopolnilni predlogi (38 poročil občinskih svetov, 13 poročil republiških odborov in 44 poročil iz tistih delovnih organizacij, kjer so razpravo skupno organizirali osnovne organizacije sindikata, občinski sveti in republiški odbori). Osnutek zakona vsebuje 187 členov, konkretne pripombe pa so zbrali k 84 členom. Zlasti tehtne so pripombe načelne narave. Zadevajo nekatera sistemska vprašanja in dileme glede izoblikovanja zasnove usmerjenega izobraževanja. Javna razprava pa je tudi v marsikateri delovni organizaciji združenega dela prispevala k boljši obveščenosti delavcev, samoupravnih organov in delegatov ter izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata o bistvenih značilnostih preobrazbe celotnega vzgojnoi-zobraževalnega sistema, o zasnovi usmerjenega izobraževanja, uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na podlagi svobodne menjave dela in o drugih pomembnih vprašanjih.
Še precej vprašanj in dilem
Boris Lipužič je predlagal predsedstvu, naj bi predlog stališč RS ZSS izoblikovali tako, da bi prvi del vseboval najpomembnejše splošne pripombe in vprašanja v zvezi z osnutkom zakona, in sicer tista vprašanja, ki izhajajo iz najbolj pogostih načelnih in konkretnih pripomb v združenem delu. Iz množice pripomb, mnenj in predlogov je zato povzel zlasti tista vprašanja in dileme, ki jih je potrebno razčistiti pred sprejetjem in uveljavitvijo zakona, da bi tako lahko novi zakon resnično zaživel, da bi se
vsi delovni ljudje s prepričanjem o smotrnosti zastavljenih ciljev lotili uresničevanja vseh zahtevnih nalog, ki nas čakajo z uveljavljanjem novega vzgojnoizo-braževalnega sistema, katerega strateško jedro je usmerjeno izobraževanje. ,
Teh vprašanj pa je zaenkrat še precej. Pisali smo že o očitkih, češ da usmerjenega izobraževa-. nja ne bi smeli deliti na strokovno usposabljanje v OZD in na strokovno izobraževanje v šolah, kar bi to pomenilo novo delitev na dve različni vrednostni kategoriji usmerjenega izobraževanja. Vzgojnoizobraževalni programi ne morejo temeljiti le na razvidih del in nalog OZD, temveč tudi na širših družbenih potrebah, potrebah človekovega osebnega razvoja, razvoja socialističnih samoupravnih odnosov ter na razvojnih potrebah združenega dela. Pripravljenost in usposobljenost organizacij združenega dela proizvodnje in družbenih dejavnosti, da prevzame naloge usmerjenega izobraževanja, pa je marsikje slaba, kar je posledica dosedanjega načina planiranja lastnih kadrovskih in izobraževalnih potreb ter razvitosti kadrovskih in izobraževalnih služb.
Skupna vzgojnoizobraževalna osnova ne sme biti tako obsežna in zahtevna, da bo povzročala osip učencev in s tem otežkočaia pridobitev potrebne strokovne izobrazbe za. delo. Javna razprava terja odgovor na vprašanje, ali bo izenačen status vseh učencev ne glede na usmeritev in stopnjo strokovnega izobraževanja in ali bo uveljavljen enoten sistem štipendiranja in odnos med učenci in študenti ter organizacijami združenega dela. Kako zagotoviti ustrezne kadrovske in materialne pogoje za organizacijo praktičnega pouka oziroma proizvodno delo in za druge delovne prakse za učence in študente, da bi dosegli njihovo cjmvečjo smotrnost in učinkovitost. Preudarno je treba preoblikovati gimnazijo, pri čemer bo potrebno v zakonu opredeliti, katere kategorije zahtevnosti del in nalog ter katere usmeritve izobraževanja na visokih šolah zahtevajo, srednjo izobrazbo, družbenoslovno-jezikovno, na-ravoslovno-matematično ali pedagoško vzgojnoizobraževalne programe. Pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v usmerjenem izobraževanju je potrebno / zakonom opredeliti skupne osnove za pridobitev dohodka ter enote storitev. Ob uve-
ljavljanju načrtovanega vpisa v šole, ki bo temeljil na potrebah Združenega dela in širših družbenih potrebah, je potrebno bolj premišljeno opredeliti omejevanje vpisa na podlagi družbeno dogovorjenih kriterijev, ki bodo v skladu z ustavnimi pravicami do izobraževanja. Zakon bo moral konkretno opredeliti, k'da j naj se srednje in visoke šole samoupravno konstituirajo kot temeljne organizacije, kot delovne organizacije, kot šolski centri, kdaj je mogoče ustanoviti dislocirane oddelke itd. Z zakonom je potrebno jasno opredeliti odločanje v svetu šole na srednji stopnji, zlasti kdaj in o čem odločajo ločeno delegati izvajalcev in uporabnikov. Javna razprava pa je opozorila še na nekatera vprašanja: kako je s kadrovskimi, materialnimi in organizacijskimi pripravami za ustrezno izobraževanje, ali bodo zagotovljeni pogoji, da bi preprečili improvizacije in napake pri izobraževanju? Ali bodo pravočasno pripravljeni vzgojnoizobraževalni programi, kako je z učbeniki, učnimi pripomočki, ali bodo učitelji in drugi izvajalci izobraževanja pravočasno usposobljeni za nove naloge? Ali bodo starši primerno seznanjeni z novostmi, ki jih prinaša reforma?
Drugi del stališč naj bi vseboval konkretne opredelitve RS ZSS o oblikovanju sistema usmerjenega izobraževanja v Sloveniji, kakor so že zapisana v delovnem osnutku in kakor jih bo še dopolnila razprava na predsedstvu in seveda na republiškem svetu. Zatem je Boris Lipužič govoril o zasnovi akcijskega načrta. Ta vsebuje le najbolj aktualne.naloge v sedanjem obdobju, za katere je potrebna načrtna politična akcija Zveze sindikatov Slovenije. Doslej je najbolj konkretno zastavljena akcija za pripravo posvetovanja o kadrovskoizobraževalnih službah v OZD in posvetov z večjimi OZD o usposabljanju organizacij združenega deja za opravljanje njihovih naldgv listne rje nem izobraževanju.
Ni razvoja brez izobraževanja
V razpravi so člani predsedstva opozorili še na več problemov, ki jih bo potrebno upoštevati v končni redakciji stališč. Tako so med drugim opozorili, da mora zakon podrobneje opredeliti, kako bomo otroke s telesnimi in duševnimi motnjami vključili v usposabljanje in v
delo. Domske vzgoje in status vzgojiteljev v domovih zakon ne obravnava enakopravno kot izobraževanje. V stališčih republiškega sveta bi bilo potrebno poudariti, da mora strokovno usposabljanje v OZD biti usklajevano tudi v posebnih izobraževalnih skupnostih (kadri, programi). V akcijskih načrtih republiškega sveta in republiških odborov bo potrebno tudi opredeliti, kako zagotoviti, da bodo posebne izobraževalne skupnosti dobile napotila, kako metodološko in vsebinsko pripraviti srednjeročne načrte vzgoje in izobraževanja. Zaradi različnih interesov pri oblikovanju mreže šol bi bilo koristno spodbuditi, da bi v svetu za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije.izoblikovali kriterije, kdaj in za katere namene naj bi organizirali posamezne šole. Posebna razprava pa je veljala tudi dopolnitvam stališč in akcijskega načrta o vključevanju delavskih univerz v zasnovo usmerjenega izobraževanja, pri čemer naj bi se sindikati angažirali pri vsebinski zasnovi DU. njihovi programski usmeritvi, načinu njihovega vključevanja v svobodno menjavo dela v SIS, pri oblikovanju osnov za svobodno menjavo dela in, slednjič, da bi v občinah izoblikovali dolgoročnejše usklajene programe družbenega izobraževanja, da ne bi občinski, medobčinski sveti in delavske univerze delali drug mimo drugega.
* Razprava pa je opozorila tudi na dilemo, ali si sindikati s takim akcijskim načrtom ne nalagajo preveč operativnih nalog, ki jim ne bodo kos, oziroma gre predvsem za naloge široko organizirane samouprave, da bi zato morali ustvariti le potrebno politično vzdušje, da bi usmerjeno izobraževanje zaživelo in da bi našlo svoje mesto v sistemu planiranja. Pripombo vsekakor ktiže do neke mere upoštevati, toda, sindikati so vedno delovali na področju kulture in izobraževanja, je ob koncu seje dejal predsednik Hafner. Kritično je spregovoril o tistih 22 občinskih svetih, ki niso povzeli ugotovitve javne razprave in o njih poročali republiškemu svetu. Očitno se del organizacij še ne zaveda, da je izobraževanje, poleg delitve in planiranja eno najpomembnejših področij delovanja, kajti ni razvoja brez izobraževanja. Preobrazba izobraževanja pa je pot, po kateri lahko postopoma odpravljamo razlike med fizičnim in umskim delom, ostanke mezdnih odnosov.
Piše: Ivan Žužek
Temeljna organizacija lahko odpove stanovanjsko pogodbo tudi ženi delavca, ki je po sporazumu ob razvezi zakonske zveze postala imetnik stanovanjske pravice
Delavec je dobil stanovanje v zvezi z delom, ko je sklenil delovno razmerje v temeljni organizaciji. Po štirih letih zaposlitve je odpovedal delovno razmerje, zato je temeljna organizacija v smislu 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih odpovedala stanovanjsko pogodbo. V postopku pred sodiščem združenega dela pa je nastopila tudi bivša delavčeva žena, ki je predložila sporazum, dosežen med obema zakoncema in ki je določal, da postane po razvezi zakonske zveze žena imetnik stanovanjske pravice.
Delavec, ki se je med postop-kojn izselil iz stanovanja, se postopka ni udeleževal, sodišče pa je zahtevek zoper njega zavrnilo. Ženi delavca kot novi imetnici stanovanjske pravice je naložilo, da se mora izseliti iz stanovanja v 15 dneh ob pogoju, da ji temeljna organizacija preskrbi najpotrebnejše prostore.
. Tako odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče, čeprav je imetnica stanovanjske pravice oporekala ' pristojnost sodišča združenega dela. Menila je namreč, da ona. ki ni v delovnem razmerju s. temeljno organizaci-
Nezakonitemu postopku navkljub sodišče ni moglo razveljaviti referenduma
Pri izvedbi referendumov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih često ravnajo po domače, saj se ne upoštevajo določbe zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). Ta zakon jasno določa nekatera osnovna načela, ki so obvezna za vsak referendum, zlasti pa, da mora biti referendum tajen, da je glasovanje osebno in prostovoljno. Načela zakona se morajo spoštovati, ne glede na pomembnost referenduma in ne glede na to, kaj se sprejema z referendumom.
V krajevni skupnosti so krajani glasovali na referendumu o krajevnem samoprispevku. Na tem referendumu niso upoštevali najosnovnejših načel o.izvedbi referenduma, kar se je kasneje ugotovilo v postopku pred sodiščem združenega dela. Tako so občani glasovali za svoje družinske člane, glasovnice so nosili po hišah vsem tistim občanom, ki niso prišli na volišča, volilne skrinjice niso bile zapečatene itd. 'Zaradi takega volilnega postopka oziroma izvajanja referenduma je skupina občanov napisala ugovor in ga dostavila inšpekcijskim ’ službam občinske skupščine. Občani namreč niso vedeli, da bi morali ugovor vložiti pri komisiji, ki je bila zadolžena za referendum. Tega tudi, niso vedeli na občini in so zato ugovor odstopili v rešitev temeljnemu sodišču, to pa je zadevo prepustilo sodišču združenega dela. Sodišče združenega dela je ugotovilo, da o ugovoru še ni odločala komisija, zato je odstopilo zadevo v reševanje tej komisiji. Komisija je seveda ugovor zavrnila kot prepozen in
jo, ne more biti udeleženka pred tem sodiščem, razen tega pa ji temeljna organizacija stanovanjske pogodbe ne more odpovedati, saj je postala imetnica stanovanjske pravice na podlagi sklenjenega sporazuma. Točna je sicer trditev, da je delavec lahko prenesel stanovanjsko pravico s sporazumom na ženo, s katero se je razvezal, saj bi sicer v primeru spora med njima moralo o stanovanjski pravici odločati temeljno sodišče v nepravdnem postopku. Ne glede na to, ali se zakonca sporazumeta, ali pa odloči sodišče, ne more zakonec, ki je imet-mk stanovansjke pravice, prenesti več pravic na drugega zakonca, kot jih sicer ima sam. Ker je delavec odpovedal delovno razmerje, je nastal razlog za odpoved stanovanjske pogodbe in ta razlog lahko uveljavlja temeljna organizacija zoper novo imetnico stanovanjske pravice. Temeljna organizacija namreč ne more biti prizadeta zaradi sporazuma, ki sta ga zakonca sklenila. Ker se razlog veže na obstoj delovnega razmerja, je tudi za novo imetnico stanovanjske pravipe pristojno sodišče združenega dela in odločitev tega sodišča učinkuje zoper njo enako kot zoper delavca, če sporazum ne bi bil sklenjen.
tako je moralo ravnati tudi sodišče, čeprav je ugotovilo celo vrsto nezakonitosti.
Sodišče mora skrbno paziti na zakonite roke, ki jih določa zakon, saj ima vsak glasovalec na referendumu pravico vložiti ugovor pri organu, ki je izvedel referendum v roku treh dni od izvedbe referenduma. Ce ta organ ugovoru ne ugodi, ima vlagatelj ugovora ponovno v roku treh dni od prejema odločbe pravico vložiti predlog za oceno zakonitosti oziroma pravilnosti postopka pri sodišču združenega dela. Pred tem sodiščem se izpodbija referendum, ki je izveden v organizaciji združenega dela ali v krajevni skupnosti. Tudi sodišče mora postopati hitro in odločiti v osmih dneh od prejema predloga.
Tridnevni rok, ki ga določa zakon za vložitev predloga pred sodiščem združenega dela, je prekluzivni rok, kar pomenj, da ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Če je predlog vložen po preteku tega roka, mora sodišče ugotoviti, da je predlagatelj prekoračil zakoniti rok. zato sodnega varstva ne more več zahtevati. Sodišče bo torej lahko nudilo učinkovito sodno varstvo le, če bodo delavci oziroma občani upoštevali zakonite roke. ki so določeni za izpodbijanje referenduma. Razumljivo je, da so ti roki kratki in da mora biti sodišče v najkrajšem možnem času odločiti o predlogu, saj je potrebno referendum ponoviti, če se ugotovi, da so bile zagrešene take nepravilnosti, ki so vplivale ali mogle vplivati na izid referenduma.
Javna razprava o osnutku zakona o sistemu planiranja in družbenem planu SRS
Vroče pripombe na »vroč« zakon
Damjan Križnik — Boris Rugelj
V teku je javna razprava o osnutku republiškega zakona o sistemu planiranja in o družbenem planu SRS, ki naj bi sestav-Ijalcem osnutka dala odgovor na vprašanje, ali je osnutek republiškega zakona, pripravljen na podlagi pred tremi leti sprejetega zveznega zakona, primeren za splošno rabo ali ne. Lotili smo se zbiranja podatkov o dosedanjem poteku javne razprave, ki jo vodijo sindikati, marsikje tudi skupno z gospodarsko zbornico, da bi že vnaprej, še pred iztekom javne razprave, ugotovili, kakšna je »temperatura« med subjekti in nosilci planiranja. Za zdaj bi lahko dejali, da je visoka, zavoljo dveh razlogov: zato, ker se je v dosedanjih razpravah jasno pokazalo, da se že marsikje zavedajo pomena dobrega in temeljitega planiranja. Pa tudi zavoljo tega, ker so povsod v javnih razpravah ugotavljali “številne pomanjkljivosti v sicer dobro zastavljenem osnutku, katerega sistemske rešitve doslej vsi sprejemajo.
V javni razpravi o osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije v republiških odborih posebnih sindikatov v naši r” x- 1 bliki, obenem ko razpravljajo o osnutku zakona, spregovorijo tudi o planiranju v njihovih dejavnostih. Tako so na skupnem sestanku RO sindikata delavcev v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu in delegatov splošnega združenja temeljnih organizacij komunalnega in stanovanjskega gospodarstva pri gospodarski zbornici razpravljali tudi o dosedanjem načrtovanju stanovanjske gradnje in gradnje komunalnih objektov pri nas in o njegovem izvajanju ter predvsem o težavah, ki se pojavljajo pri uresničevanju programov. O tem sestanku smo podrobneje že poročali. V republiškem odboru sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno informativne dejavnosti so se v razpravi pravzaprav bolj pomudili pri analizi razmer v njihovih dejavnostih in akcijah, ki bi jih sindikati morali spodbuditi, da bi se izboljšalo planiranje, s tem pa tudi izboljšali racionalnost in učinkovitost gospodarjenja. O osnutku zakona so v glavnem izoblikovali načelne pripombe, zelo tehtne sicer, ki pa v bistvu v ničemer niso drugačne kot načelne pripombe v drugih podobnih razpravah. In tudi v javni razpravi o osnutku zakona v prometni dejavnosti — RO sindikata prometa in zvez je organiziral kar devet krajevno ločenih posvetov — v načelnih pripombah na zakon in pripombah na posamezne člene vendarle jasno odseva razmišljanje o dejanskem ji;stanju gospodarjenja in planiranja v prometu in zvezah.
dobesedno preplavile pa so nas (in tudi sestavljalce osnutka zakona bodo) pripombe na posamezne člene zakona, ki so jih izoblikovali delegati na sindikaN nih regijskih posvetih o osnutku zakona in na nedavni skupni seji svetov za planiranje in ekonomsko politiko in sveta za oblikovanje dohodka in delitev osebnih dohodkov pri RS ZSS. Ob naštevanju vseh teh mnogih pripomb na zakon pa velja poudariti, da na nobeni razpravi osnutka zakona niso zavrnili, pač pa so sistemske rešitve, nakazane v osnutku, povsod sprejeli kot dobro podlago razvoja in izpopolnitve planiranja.
Številne pripombe tudi dokazujejo, da so se v sindikatih na
javno razpravo o Osnutku zakona o sistemu planiranja in družbenega plana SRS dobro pripravili in da je vsaj v bolj osveščenih krogih že prevladalo spoznanje, kako pomembno je, da planiranju na vseh ravneh postavimo dobre temelje. Če bomo namreč znali in uspeli zgraditi dobre temelje planiranja, kot je dejal eden izmed udeležencev razprav,
—	njegove smernice in vse elemente planiranja, jih postaviti v pravilno medsebojno odvisnost in zaporedje, ne bo težav tudi z nadaljnjo graditvijo sistema. Pa tudi učinki tako urejenega sestavljanja pianov bodo vsekakor mnogo bolj pozitivni kot zdaj, ko se s temi vprašanji pravzaprav.le malo ubadamo.
Vseh pripomb na osnutek zakona seveda ne moremo navesti, saj jih je veliko preveč za prostor, kot je za to tematiko odmerjen v časniku. Zavoljo tega se bomo pri tem zelo omejili in sprejeli tveganje, da katero od pomembnih, bistvenih pripomb, bodisi splošnih ali konkretnih, tokrat izpustimo.
Prva »zamera« sestavljalcem osnutka velja zavoljo nesistematičnosti osnutka zakona. Zdaj nam ?č posamezna določila celo strokovnjaki različno razlagajo. Deloma je to posledica necelovitega prenašanja posameznih členov zveznega zakona, deloma zmede pri uporabi strokovnih izrazov, deloma ponavljanja vsebine posameznih členov v osnutku.	Nerazumljivost
osnutka pa povzročajo tudi nejasnosti glede vsebine in postopka sprejemanja planskih dokumentov.
Zlasti natanko bo zakon moral opredeliti vsebino smernic za temelje plana, elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov in temelje plana temeljne organizacije in krajevne skupnosti. V posameznih členih bo potrebno ločeno opredeliti vsebino planskih dokumentov in ločeno postopek za sprejemanje in usklajevanje planskih dokumentov. Prav tako bo treba jasneje opredeliti vsebino in usklajevanje planskih dokumentov, ko gre za sprejemanje le-teh na ravni več občin, pri čemer bi veljalo zlasti planiranje' za dejavnosti skupnega družbenega pomena opredeliti bolj obvezujoče. V zakonu bo moral biti veliko bolj jasno opredeljen odnos med subjekti in nosilci planiranja. Nosilci. planiranja — delavci v združenem delu — so za zdaj namreč v primerjavi s subjekti planiranja
—	družbenopolitičnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami in drugimi — nekolikanj potisnjeni na stranski tir. saj so »omenjeni« v glavnem le v splošnih določbah.
Vsekakor pa bo potrebno v zakonu jasneje in konkretno opredeliti dohodke kot osnovo in vsebino planiranja. Ta pripomba je bila izrečena v vseh razpravah, s katerih smo uspeli zbrati podatke. Razpravljale! so menili, da so potrebne takšne opredelitve, ki bi,kar zadeva vsebino planiranja dohodka, dale poseben poudarek temeljni organizaciji združenega dela — glavnemu tvorcu dohodka. Vsekakor pa je potrebno v planiranje dohodka vnesti tudi medsebojne odnose ne le v združenem delu, ampak tudi »navzven«, pri čemer bo potrebno posebej poudariti družbeno naravo dohodka.
Ob načelu sočasnosti sprejemanja planov pa bi bodoči zakon moral poudariti tudi sočasnost
Planiranje na železnici: železničarji sodijo, da bi mora! zakon dati cenam pri planiranju enako težo pri ustvarjanju dohodka kot jo je dal kakovosti, obsegu ter strukturi proizvodov in storitev.
odločanja nosilcev planiranja glede vseh aspektov razporejanja dohodka. Brez tako dopolnjenega načela sočasnosti gre za eno izmed treh osnovnih »načel« sistema planiranja — bi bilo namreč možno nerealno medsebojno povezovanje in neusklajeno planiranje tako pridobivanja kot razporejanja dohodka za posamezne namene in skupne potrebe.
Toliko o splošnih in načelnih pripombah na rovaš osnutka zakona o sistemu planiranja in družbenem planu SR Slovenije. Javno razpravo o osnutku zakona v dejavnostih prometa in zvez pa smo izbrali izmed razprav v drugih okoljih, da bi opredelili tudi nekatere konkretne pripombe.
Osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je preobširen in razvlečen, težko razumljivo pa je tudi njegovo besedilo. To je ena izmed načelnih pripomb k osnutku tega dokumenta, ki se po devetih delovnih razgovorih v posameznih dejavnostih te dni zbirajo na republi-
škem odboru sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. »Zavedamo se, da zakon ne more biti priročnik ali učbenik«, pripominja komisija za pripravo in spremljanje planov razvoja ptt prometa Slovenije, »za tako pomembno področje, kot je družbeno planiranje, pa bi vendarle lahko ponudil konkretnejše rešitve in jasnejše besedilo. Le tak bi namreč bil v dejansko pomoč nosilcem planiranja«. Tudi metodologija planiranja in minimalni kazalci bi morali biti v razpravi hkrati z osnutkom zakona, saj bi prav metodologija lahko konkretizirala nekatere njegove, posamezne določbe. Odtod tudi zahteva, da bi morali metodologijo in zakon sprejeti hkrati. V razgovoru predstavnikov republiškega odbora z delavci TOZD ŽG Ljubljana pa so imeli »železničarji« še tole splošno pripombo: glede na tehnično-tehnolo-ško povezanost TOZD v delovno in v sestavljeno organizacijo dejavnosti posebnega družbenega pomena ter dohodkovno povezanost v SIS z uporabniki teh storitev, naj bi na ravni SOZD ozi-
roma SIS sprejemali skupne okvirne smernice, ki bi bile potem podlaga za sestavo smernic posameznih temeljnih organizacij.
Precej konkretnih pripomb je v delovnih razgovorih letelo na 16. člen osnutka zakona, ki bi moral konkretneje opredeliti funkcijo »letnih planov« in postopek njihovega sprejemanja, to pa predvsem zato, ker z njim določamo politiko in ukrepe za izvajanje srednjeročnih planov. Ta člen kaže tudi dopolniti v tem smislu, da so poleg naštetih nosilcev — SIS, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena ter republika in občine —- tudi TOZD, delovne in sestavljene organizacije posebnega družbenega pomena dolžne pripravljati in sprejemati dolgoročne plane.
Smiselno kaže predelati tudi 19. člen, saj je zveza sindikatov po svojem statutu podpisnik samoupravnega sporazuma o temeljih plana. V vseh členih od 26. do 40. naj bi konkretizirali smernice, elemente in temelje plana za vse ravni samoupravne
organiziranosti, za vse faze planiranja, opredelili nosilce in postopek usklajevanja planov v različnih fazah priprav — zlasti ko gre za usklajevanje med panogami in v okviru SIS —določneje pa je treba opredeliti postopek usklajevanja in sprejemanja planskih dokumentov v okviru SIS . materialne proizvodnje. »Železničarji« so se še posebej zaustavili pri 33. členu. Ker me • nijo, da so cene eden izmed osnovnih elementov planiranj i, bi bilo prav, ko bi v zakon vnesli tudi ustrezno določilo o tem. Menijo namreč, da so cene enakovreden element ustvarjanja dohodka kot obseg, kvaliteti struktura proizvoda in storitev.
Sočasnost planiranja bi morali zagotoviti že v pripravljalni fazi, ne pa šele potem, ko ima .s ik udeleženec že izdelan svoj plan »Poštarji« predlagajo, naj bi bi zavod za plan tisti organ, ki bi 10 silcem planiranja na podlag: opredelitev o razvojnih usmeritvah omogočil, da bodo pri planiranju upoštevali in spoštovali tudi načelo sočasnosti.
DE
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA!
V	zbirki knjižnica SINDIKATI sta izšli brošuri: št. 19: Mag. Gabrijel Sfiligoj:
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
Posebna vrednost knjižice je v tem, da na novo zelo natančno, razumljivo in predvsem uporabno opisuje in razčlenjuje posamezne samoupravne in gospodarske funkcije in vlogo ter naloge TO kot integralne samoupravne in gospodarske celice naše samoupravne družbe.
Brošura obsega 184 strani, cena 120 din.
Brošura št. 21:
DELITEV PO DELU
V	njej so objavljena stališča o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu.
Cena 10 din.
Obe brošuri lahko naročite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
<
O
>o
o
DC
<
03
Q
03-
c
CO
n
=3
IT
co
O
z
h-
O
Z
LU
<
*
C/)
>
<
LU
Q
O
N
O
h-
O.
O
E
03
03
C
0)
§
o
Q_
E
03
C
O
c
CD
>o
O
-03
Z
•E ^
O) ^
8«
^5
0) 03
z E
<
o
z
(0
0 ‘c
■N
1
o
-Q
p
š
1
ČŽ5
!
V—
>(/)
O
-Q
!
8
0
C
-o
c
0
>o
O
03
Z

3
>0)
O
h
D
E
0
'0
a
o
a.
sz
0
C ■ ■O
iš
>o
J3
CL
o
E
o
n
c
D
>o
03
oc
Samoupravni družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu	Sindikati, krajevne skupnosti in delegatski sistem
v občini Velenje
Poglobljena ocena stanja
Delo brez odlašanja
Marijan Lipovšek
. Vera Marin
V Šaleški dolini je v polnem teku javna razprava o samoupravnih družbenoekonomskilr odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, ki jo povezujejo z obravnavo stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji.
O uveljavljanju novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu najprej razpravljajo delegati samoupravnih organov, delegati za samoupravno interesno stanovanjsko skupnost in pa delegati za zbor združenega dela skupščine občine Velenje skupaj s člani izvršnih odborov sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih skupnih služb.
V teh dneh pa se vrstijo specializirane razprave, ki jih je sklical koordinacijski odbor za vodenje javne razprave pri občinski konferenci SZDL Velenje in na katerih razpravljajo o planiranju in financiranju stanovanjske izgradnje, stanarinah, socialni varnosti in subvencioniranju ter o samoupravni organiziranosti samoupravne interesne skupnosti Velenje ter družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Na teh specializiranih razpravah sodelujejo predsedniki delavskih svetov in osnovnih organizacij zveze sindikatov, sekretarji osnovnih organizacij ZK, individualni poslovodni organi ter predsedniki delegacij za samoupravno interesno skupnost Velenje in za zbor združenega dela skupščine občine Velenje.
Koordinacijski odbor za vodenje javne razprave pri občinski konferenci SZDL Velenje pričakuje, da bo med javno razpravo, ki jo bodo sklenili ob koncu meseca, izoblikovana ocena stanja v stanovanjskem gospodarstvu ter sprejete konkretne naloge posameznih nosilcev na seji vseh treh delegatskih zborov velenj-■ske občinske skupščine v začetku meseca julija. Sicer so bila med dosedanjo razpravo o osnutku stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji v središču pozornosti najpomembnejša vprašanja in težave, s katerimi se srečujejo delovni ljudje pri uveljavljanju novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
Omeniti velja, da so v občini Velenje pred letom dni prvič podrobno ocenjevali napredek in napore pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Takrat je razprava opozorila na številne slabosti oziroma odprta vprašanja. Ugotavljati pa je mogoče, da se stvari v letu dni niso spremenile, tam pa, kjer so se, pa zanemarljivo malo. Vse torej kaže, da pri posameznikih še vedno prevladuje prepričanje, da gre pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu za enkratno, kampanjsko akcijo, po kateri bo mogoče znova delati po starem.
Na slabosti v zvezi z uresničevanjem sklepov, sprejetih pred
letom dni, je opozorila tudi občinska konferenca zveze komunistov Velenje, ko je ugotovila še vedno premajhen vpliv delavcev in pričakovalcev stanovanj na urejanje odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, nezadostno uveljavljeno vlogo uporabnikov v samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, reševanje posameznih vprašanj izven dogovorjenih institucij, neracionalno trošenje sredstev in druge slabosti, da vse manj spodbudnih dosežkov v stanovanjski gradnji niti ne omenjamo. Uveljavljanje novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini pa je ocenjeval tudi občinski svet zveze sindikatov Velenje.
Razumljivo je, da bo le konkretna ih poglobljena ocena stanja v sleherni samoupravni sredini dala svoj prispevek, da bo mogoče kar najbolj realno oceniti stanje v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje in določiti naloge, da bi bili preobrazba samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini in stanovanjska gradnja v prihodnje hitrejši in učinkovi-tejši.
Celovito odločanje delavcev o pogojih in rezultatih dela zahteva odpravo ločnic med delom in življenjem delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti. Oba temelja samoupravne organiziranosti predstavljata namreč neločljivo celoto. Za dosego tega cilja se moramo angažirati tudi sindikati.
Ena prvih nalog, za katero se moram zavzeti, je celovito planiranje. Sistem družbenega planiranja v krajevnih skupnostih se sicer uveljavlja, vendar vse prepočasi. Prevečkrat je še prisotno pojmovanje o dvojnosti oziroma o medsebojnem izključevanju interesov med delavcem v temeljni organizaciji združenega dela in njim kot občanom v krajevni skupnosti. Zdaj, ko smo pred izdelavo novih srednjeročnih programov razvoja, bi morali tem vprašanjem nameniti izjemno pozornost. Sindikati v KS bi lahko dali pobudo za oblikovanje komisij za planiranje (ponekod jih že imajo) ali pa drugih podobnih teles, ki bi usklajevala dejavnost na tem področju.
Pospešiti bi morali proces prostorskega preoblikovanja KS. V sindikatih bi si morali prizadevati za take skupnosti, v katerih bodo dejansko zagotovljene možnosti delovnih ljudi in občanov za polno uveljavitev njihovega samoupravnega položaja, za demokratično izražanje in usklajevanje njihovih interesov. Sindikati bi poleg SZDL morali biti pobudniki za pripravo ustreznih predlogov in organizatorji javne razprave.
Mnogoterost konkretnih življenjskih interesov in potreb delavcev in drugih krajanov zahteva učinkovitp samoupravno.
družbeno, politično in društveno organiziranost krajevnih skupnosti. Danes delovni ljudje in občani odločajo predvsem na zborih delovnih ljudi, z referendumom itd. Pri tem pa je še veliko pomanjkljivosti, za katerih razreševanje bi se morali še zlasti dobro organizirati. Dejavnost sindikatov v delegatskih organih KS je preskromna. V statutih temeljnih organizacij odnosi s KS niso zadosti opredeljeni itd. Zato bi veljalo pohiteti z ustanovitvijo koordinacijskih odborov sindikatov, v katere bi se vključevale na določenem območju vse osnovne organizacije.
Pri zagotavljanju materialne podlage dela KS je bil storjen velik napredek, vendar pa bi se sindikati morali zavzeti za učinkovitejše sprotno usklajevanje različnih interesov med KS, temeljnimi organizacijami združenega dela in SIS. Pomagati bi morali pri uveljavljanju takega načina združevanja sredstev, ki bi zagotavljalo ustreznejšo materialno osnovo za vse dejavnosti in celoten razvoj KS in to seveda na podlagi skupno opredeljenih planov in programov.
Družbenopolitične organiza-
cije v KS so najpomembnejši dejavnik razvijanja družbene zavesti, mobilizator in organizator politične aktivnosti delovnih ljudi in občanov. Sindikati bi si morali prizadevati zlasti za njihovo dejavno sodelovanje v frontni socialistični zvezi, v delegacijah in drugod. Sedaj so osnovne organizacije pri ustavni preobrazbi KS še premalo prisotne, kar ovira tesnejše povezovanje temeljnih organizacij s KS. Te pomanjkljivosti bi morali odpravljati tudi z uvajanjem nekaterih novih oblik in metod dela, kot so koordinacijski odbori in podobno.
Več bi morali storiti za razvijanje ustreznega sistema informiranja. Dejstvo je, da se v informativnih službah še vse premalo zavedajo, da so interesi delovnih ljudi in občanov izredno prepleteni ih da se ne končajo znotraj tovarniških zidov. Zato bi morali poskrbeti za večjo odprtost vseh komunikacijskih sredstev, prek katerih bi prišli do izraza vsi interesi delovnih ljudi. Za njihovo učinkovitejše usklajevanje v KS bi veljalo oblikovati posebne informativne skupine.
DE TIK PRED IZIDOM	'
V zbirki knjižnica SINDIKATI bo v kratkem izšla nova brošura:
št. 20: Joža Košir
DRUŽBA — DRŽAVA
Politična izhodišča delegatskega sistema Cena: 65 din. Brošuro lahko naročite na naslov: TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši knji-, garni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. _______,
Z obiska delegacije ZSS v Kataloniji (IV.)
Pogovori z delavci v električni centrali FECSA
Ivan Godec
Tovariši iz vodstva delavskih komisij Katalonije so nam v programu obiska predvideli tudi pogovore z delavci električne centrale FECSA. Gre za centralo, ki napaja s svojo energijo vso Barcelono in je zato izredno pomemben objekt. Predstavniki komiteja podjetja so nas sprejeli in pozdravili. Obenem so pqve-dali, da si bomo centralo ogledali pod vodstvom vodij proizvodnje. Ponovila se je situacija iz obiska v rudnikih, ko sta oba vodje želela imeti čim lepši odnos do sindikata in delavcev nasploh, ti pa so jasno kazali, da gre za predstavnike izkoriščevalskega razreda in so v bistvu njihovi nasprotniki.'Ves čas pa je ostal z nami namestnik enega izmed šefov, ki je član delavskih komisij in tako med delavci kot tudi v upravi zelo cenjen. Videli smo, da gre za mladega, zelo nap.red-'nega inženirja, ki s tem, da sodeluje v delu sindikata in partije, postavlja na kocko svoje delo in položaj. Iz pogovora smo razbrali močan interes delavskih komisij, da pridobijo v svoje Članstvo tudi strokovnjake in ne le fizične delavce. V tej elektrarni jim je to še dokaj dobro uspelo.
Delavske komisije se zavedajo, kje so bistvene točke, na kate-
rih morajo uspeti, in kje so tista občutljiva mesta v proizvodnji, kjer morajo imeti svoj vpliv. Da v tem dosegajo uspehe( kažejo tudi podatki. V Fecsi je od vsega kapitala 90% deleža multina-cionalnih družb. V tej elektrarni je zaposlenih 560 delavcev, od tega jih je 480 članov delavskih komisij. Tu je tudi 80 članov partije. »Ce se torej vlada ne zaveda^ v kakšno nevarnost spravlja Španijo s tem, ko tujim družbam skoraj v celoti prepušča vpliv na proizvodnjo energije, se tega moramo zavedati sindikati«, so nam dejali delavci.
Pogovor s komitejem, podjetja, ki je praktično sestavljen le iz delegatov delavskih komisij, so organizirali v majhnem, temačnem kletnem prostoru. Staro razmajano mizo so pogrnili z ovojnim papirjem' in sestanek smo pričeli. Opravičili so se nam za tak sprejem in povedali, da je uprava dala na razpolago svoje prostore za ta sestanek, a da so nas oni želeli sprejeti v prostoru, kjer so se do pred kratkim sestajali ilegalno. Cenili smo' njihov odnos do preteklih dni delavske borbe. Kljub temu, da so imeli določeno število udeležencev sestanka, se jih je počasizbralo toliko, da smo komaj še dihali. Mnogo podrobnosti soham po-'
vedali o uspehih svoje borbe, pa tudi o težavah. Najzanimivejše se nam je zdelo njihovo pripovedovanje o akcijah, ki jih organi-
zirajo. Poleg dela znotraj podjetja so prav te dni člani delavskih komisij organizirali predavanja v soseskah, kjer stanujejo,
o škodljivem vplivu multinacio-nalnih družb v ekonomskem sistemu Španije. Na misel nam je prišlo, kako počasi pri nas pro-
dira v miselnost organizacij zveze sindikatov, da moramo razširiti svojo aktivnost tudi preko tovarniške ograje. V Fecsi imajo delavske komisije cilj bistveno povečati število tehnikov v svojem članstvu (med vsemi zaposlenimi je četrtina tehnikov) in tako doseči odločujoč vpliv na delovanje elektrarne. Pogovor je bil dolg in izčrpen; zanimalo jih je mnogo podrobnosti iz samoupravnega življenja Jugoslavije, še posebej kakšni so odnosi med direktorji podjetij in samoupravnimi organi pri nas. Razšli smo' se kot stari prijatelji. Vsi udeleženci so šli z nami do izhoda iz elektrarne, med potjo so se nam pridružili še novi delavci. Predsednik komiteja nam je ob slovesu dejal, da delavci samo čakajo na pobudo in takoj bi se
zbrali vsi in tako manifestirali mednarodno solidarnost delavcev'.
KDO JE KDO
KOMUNIST ZA DE
Zapornice proti deročim tokovom
OD SOBOTE DO SOBOTE
MORARDŽI DESAI indijski premier
Človek, ki je danes na krmilu »najširše demokracije sveta«, je del indijske politične zgodovine že več kot pol stoletja, njegova pot do političnega vrha te prijateljske neuvrščene dežele pa je bila sicer dolga in naporna, nikoli pa ni bila negotova. Z značilno vztrajnostjo in mirnostjo je namreč Desai osvajal v svoji dolgi politični karieri posamezne stopničke na poti navzgor, vse dokler njegovih nekaj desetletnih prizadevanj ni 24. marca leta 1977 kronala izvolitev za predsednika vlade.
Rodil se je leta 1896 v zahodnoindijski provinci Gudžerat, in sicer kot sin brahmana, ki pa je bil le reven učitelj. Potem ko je leta 1918 diplomiral na bombay-ski univerzi, se je začela njegova »prva« kariera uslužbenca tedanje kolonialne administracije, ki
ji je posvetil, kot je sam nekoč dejal, »12 pregrešnih let«. Kopa je spregledal, da je takšna usmeritev vse prej kot ustrezna za nacionalne občutke, ki so se porajali v njem (nacionalizem je bil značilen za večino tedanjih izobražencev), se je odločil za bolj aktivno politično udejstvovanje. Do prelomnice v njegovi novi karieri je prišlo leta 1930, ko se je srečal z Gandhijem, katerega revolucionarne ideje so imele odločilen vpliv za poznejšo De-saijevo opredelitev. Leta 1941 se je priključil stranki vseindijski kongres, nato pa je po razglasitvi neodvisnosti opravljal v Nehru-jevem kabinetu funkcije ministra za trgovino in industrijo, pozneje pa tudi za finance.
Ko je Nehru umrl, si je Desai želel postati premier, toda sreča mu ni bila naklonjena. Kongresni voditelji so se namreč odločili najprej za Šastrija, potem pa za Nehrujevo hčer Indiro Gandhi. Pri obeh poskusih, da bi prišel na ta pomemben položaj, je bil De-saiju, kot pravijo, največji nasprotnik njegov »neupogljivi temperament«. Toda dolgoletni trud in prizadevanja za blaginjo indijskega naroda so leta 1977 vendar obrodila sadove. Desai-jeva izvolitev za premiera je namreč označila ne le drugo zmago njegove vztrajnosti in kron anje življenske ter politične filozofije, navdihnjene z idejami »očeta nacije« Gandhija, temveč tudi zaupanje indijskega ljudstva. Zaupanje, ki ga je Desai v preteklih letih svojega mandata že v marsičem opravičil.
M. C.
TA TEDEN V ŽARIŠČU
BRIONI — Predsednik Tito ter indijski premier 'Morardži Desai sta v pogovorih izrazila popolno soglasje o stališčih glede vseh pomembnih mednarodnih vprašanj. Poudarila sta nujnost, da gibanje in politika neuvrščenih ostaneta dosledna pri uveljavljanju prvinskih načel neuvrščenosti, gibanje pa ostane neodvisen in zunajblokovski dejavnik. Ko sta govorila o bližnjem vrhu neuvrščenih držav v Havani, sta poudarila pomen temeljitih priprav nanj in izrazila pripravljenost, da s svojo navzočnostjo in aktivnim sodelovanjem prispevata k polnemu uspehu te pomembne konference.
Premier Desai je ponovil povabilo predsedniku Titu, naj obišče Indijo, kar je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Premier Desai je bil na štiridnevnem prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji na povabilo predsednika Josipa Broza Tita in predsednika ZIS Veselina Djurano-viča, njegovi pogovori pa so poleg mednarodnih političnih razmer zajeli tudi gospodarsko in politično sodelovanje med Jugoslavijo in Indijo.
DUNAJ — Predsednika Carter in Brežnjev sta končala ameriško-sovjetske pogovore na vrhu in podpisala sporazum o omejitvi jedrske oborožitve. Glavni cilj sporazuma SALT-2 je obdržati jedrsko ravnotežje med ZDA in ZSSR in postaviti zgornjo mejo pri izdelavi raznih vrst jedrskega orožja do leta
1985. Pomembno soglasje jebilo doseženo tudi glede nadaljnjih korakov na tem področju, kar pa ni mogoče reči za pogovore o drugih žgočih temah. Predsednika sta namreč precejšen del pogovorov namenila mednarodnim in regionalnim problemom in lahko ugotovila, da so in ostajajo stališča velesil popolnoma nasprotna.
PEKING — Na zasedanju kitajskega ljudskega kongresa je o delu vlade v minulem letu poročal premier Hua Guofeng. Največ pozornosti je namenil gospodarskemu položaju, ki ga je ocenil kot ugodnega kljub vrsti problemov. Pred poslanci je govoril tudi o sedanjih pobudah za kitajsko-sovjetska pogajanja o normalizaciji stikov. Po dvajsetih letih je bilo tokrat morda prvič, da se je kitajska stran izognila odkritim napadom na sovjetsko politiko, kar je znamenje, da skuša tudi Peking ustvariti ozračje za začetek pogajanj.
RIM — Po štirimesečnem relativnem sindikalnem miru med vladno krizo in predvolilno kampanjo je Italijo zajela splošna stavka. Trinajst milijonov italijanskih delavcev je stavkalo štiri ure in zahtevalo svoje politične in sindikajne pravice v večjem obsegu, kot jih imajo zdaj. Predvsem si sindikati prizadevajo skleniti nove pogodbe, čemur pa delodajalci odločno nasprotujejo. Zato bo morala o delavskih zahtevah spregovoriti tudi nova italijanska vlada.
MIK
Miša Sovdat
Navkljub mnogim opozorilom, predlaganim ukrepom in sprejetim dogovorom v naši republiki še vedno nismo uspeli zavreti tokov zaposlovanja. Ne le to, celo še bolj popuščamo v obrambi pred njimi. Tako nam včasih, ko slišimo vedno višje številke, skozi misli že preskoči beseda stihija. Sicer ne v tistem najbolj grobem razdiralnem pomenu, pač pa z vsebino, ki je ne znamo, ne moremo ali ponekod celo nočemo brzdati.
Konec aprila smo že presegli mejno številko novozaposlenih delavcev, ki smo si jo kot cilj začrtali za december 1979. Število zaposlenih se je za 2,6 odstotka povečalo od lanskoletnega poprečja. Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana smo se dogovorili, da bomo letos zaposlili le 2,5 odstotka več delavcev, podatki po prvih treh mesecih pa kažejo, da je potrebno največjo in najostrejšo ost ponovno usmeriti v negospodarstvo. Ob tem pa so na primer v industriji in rudarstvu, podobno kot prejšnja obdobja, planske okvire spoštovali; zanimivo pa je vedeti, da je v teh panogah zaposlenih 45 odstotkov vseh delavcev v Sloveniji.
Nekateri torej znajo in zmorejo spoštovati dogovore. Tako je v gozdarstvu in vodnem go-
spodarstvu letos nižja zaposlenost od lanskoletne, v industriji in rudarstvu se je v primerjavi z lansko povečala za desetinko manj kot dva odstotka. Močan porast pa beležijo v gradbeništvu, prometu in zvezah, trgovini, obrti in osebnih storitvah ter v finančnih organizacijah, in sicer od 4,5 do 14,5 odstotkov. Vendar pa je poprečen odstotek povečanja zaposlenih (3,5) v gospodarstvu še vedno nižji od negospodarstva, ki po prvih treh mesecih prednjači še za tri desetinke odstotka.
Vse te številke pa iz meseca v mesec še naraščajo. To pomeni, da bi ob takšnem »napredovanju« le za nekaj manj kot polovico presegli vse letošnje republiške načrte o zaposlovanju in zamižali pred vsemi tezami o produktivnejšem zaposlovanju, omejevanju dotoka v administracijo, interesne skupnosti in ostala področja, kjer smo že skoraj govorili o stihijskem kopičenju delavcev. Poleg tega pa podatki kažejo še naše neodgovorno ravnanje: zavestno, zaradi nekih vzrokov in pojavov, pa z določenimi cilji, si začrtamo smer toka, potem pa ga nekontrolirano pustimo, da dere svojo pot. Sami pa, prekrižanih rok, zgroženo opazujemo in se sprašujemo, kam bo to pripeljalo, kdaj se bo to zajezilo.
Sami od sebe se jezovi ne bodo postavljali in tudi najbolj prav ne bi bilo, če bi jih morali — da preprečimo plaz —postavljati drugi namesto nas. Zato bomo morali veliko bolj disciplinirano načrtovati tudi zaposlovanje in te plane usklajevati z demografskimi možnostmi in z republiško bilanco zaposlovanja. Veliko nižje odstotke bi tudi dosegali, če bi v organizacijah spoštovali družbeni dogovor o minimalnih standardih za novo zaposlene. Pri tem ne bi smeli misliti le na stanovanja, pač pa prav tako na zdravstveno varstvo, šolstvo in otroško varstvo. Natančneje bi morali načrtovati zaposlovanje že pri novih naložbah, seveda pa bi ob vsem tem z veliko več pozornosti in posluha lahko zaposlovali pripravnike, invalide in delavce, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini.
Čeprav vsebinsko gotovo ni najprimernejše, žal pa bo to najbrž nujen ukrep, kaže, da bo morala tudi na področje zaposlovanja seči malo širša, predvsem pa močnejša in učinkovitejša družbena kontrola. In če ta ne bo dovolj? Se bomo zaradi lastne samoupravne nedoslednosti res na koncu upajoče zazrli v državo in njene zakone? Kot samoupravljala si tega ne bi smeli dovoliti!
Sindikalno gibanje v Latinski Ameriki
Armada brezposelnih
Branko Kastelic
Po najnovejšjh podatkih je na zeleni celini ta čas brezposelnih več kot 25 milijonov delavcev, številka pa se nenehno veča. Na drugi strani ima kakih 60 milijonov ljudi kolikor toliko redno zaposlitev, od teh pa je sindikalno organizirana slaba polovica. Kljub temu je to za latinskoameriško delavstvo pomemben politični adut v boju za njegove pravice, pa čeprav je sindikalno gibanje tako rekoč v povojih, predvsem zaradi vrste vojaških ali civilnih desničarskih diktatur, pa klasičnega kapitalističnega izkoriščanja v najbolj grobi obliki, ki je.ne tako davno zamenjalo takorekoč fevdalni sistem. Kakršnokoli sindikalno gibanje je torej v razmerah političnega brezpravja ali deklarativne demokracije zelo pomembno, položaj in vpliv sindikatov pa je od dežele do dežele različen.
V	Čilu, ki mu že šesto leto vlada vojaška hunta generala Pinocheta, je sindikalno gibanje tako rekoč vse od vojaškega puča leta 1973 do današnjih dni razbito. Od približno 3 in pol mili jona zdaj zaposlenih sta kar dve tretjini podlegli političnemu pritisku insta povsem pasivni, medtem ko si ostala tretjina prizadeva na razne načine postaviti po robu diktaturi, ki je deželo pahnila na rob splošnega poloma. Brezposelnih je vse več. Hunta vsiljuje zaposlenim režimski sindikat »Delavska zveza Čila«, medtem ko raztrgana opozicija skuša organizirati delavce v »Združeni delavski fronti« (ustanovili so ga marksisti in leva struja v krščan-skodemokratski stranki). Vse ostaja v okvirih poskusov, medtem ko se položaj delavstva nenehno slabša.
V	Braziliji je inflacija v prvih
petih mesecih letos dosegla rekordno stopnjo r^tsii — 46 odstotkov. Veliko pomanjkanje hrane (nedolgo tega je kakih 300 tisočem prebivalcem severovzhoda grozila smrt zaradi lakote
—	to so predvsem kmetje) in skokovito naraščanje cen položaj še slabša. Delavci niso v bistveno boljšem položaju kot sestradani kmetje. V sindikalne organizacije je včlanjenih manj kot 20 odstotkov delavcev. Določeno politično »popuščanje« je sicer »poživilo« sindikalno dejavnost, vendar z doslej skromnimi razsežnostmi in rezultati.
V	Argentini, kjer je na oblasti vojaški režim generala Videle, je po treh letih popolne pasivnosti sindikalno gibanje čez noč oživelo. Sindikalne organizacije so uspele konec letošnjega aprila organizirati splošno stavko proti režimu. Kot v Čilu tudi tu vladajoči režim posiljuje delavstvo s svojim sindikatom »Generalna konfederacija dela«, ki mu po uradnih statistikah pripada tri in pol milijona zaposlenih. Toda tudi v Argentini se število brezposelnih nenehno povečuje.
Vojaški režimi so skorajda zlomili nekoč vplivno in močno »Konfederacijo delavcev Bolivije«, vseeno pa so v zadnjih mesecih Sindikati organizirali blizu sto stavk, ki so zgovorno pokazale nezadovoljstvo kakih treh milijonov zaposlenih z njihovim položajem.
V	Kolumbiji je sindikalno življenje bolj živo in je pod vplivom vodilnih političnih strank
—	»Delavska zveza Kolumbije« (pod vplivom konzervativne stranke) in- »Konfederacija« (pod vplivom liberalne stranke).
V prvo je včlanjenih 1,3 milijona delavcev, v drugo milijon.
V	Ekvadorju, ki je ena redkih latinskoameriških držav, kjer se je vojaščina že skoraj umaknila v vojašnice, je le 330 tisoč .delavcev organiziranih v tri sindikalne organizacije. Najdlje obstaja »Delavska konfederacija«, ki je pod vplivom komunistične partije in socialistične stranke.
Tudi v Peruju je najpomembnejši sindikat, ki je pod vplivom komunistov, t.j. »Generalna delavska konfederacija«, v katero je včlanjenih kakih 600 tisoč perujskih delavcev. Vendar se Peru po vrsti let naravnost revolucionarnega političnega, družbenega in gospodarskega preo-bražanja, žal že lep čas obrača v desno in v naročje tujega (večinoma ameriškega) kapitala, kar ogroža že dosežene pravice delavstva.
Tudi v Venezueli je sindikalno gibanje precej razvito. Vodilna je »Delavska konfederacija«, ki jo zdaj nadzoruje opozicijska socialno demokratska stranka »Demokratska akcija«. Sodijo, da »pokriva« okrog 80 odstotkov sindikalne dejavnosti v tej naftni deželi.
V	Urugvaju je z odlokom vojaške vlade sindikalno organiziranje že leta prepovedano (bilo je predvsem pod vplivom komunistične partije), medtem ko je v Paragvaju pod strogim nadzorstvom diktature.
Očitno je torej, da je sindikalno gibanje v večini primerov na začetku, vendar pa ga ne gre podcenjevati, kajti prav sindikati utegnejo imeti vidno vlogo v dozorevanju politične zavesti ljudskih množic za podporo levici v Latinski Ameriki.
Sobota, 16. junij
— V Tacnu so s slovesnostjo, na kateri je govoril sekretar komiteja ljubljanske mestne konference ZKS Marjan Orožen, proslavili 60-letnico KPJ, SKOJ in enotnih sindikatov ter 40-letnico posvetovanja vodilnega aktiva KPJ.
— Pionirji iz vse Jugoslavije so se udeležili zbora v Mozirju, posvečenega mednarodnemu letu otroka, partijskim jubilejem in rojstnemu dnevu maršala Tita. Spregovoril jim je član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
— S slovesno sejo republiškega odbora Rdečega križa so v Gradacu počastili JS^letnico ustanovitve slovenskega Rdečega križa ter stoletnici prvih društev RK na Slovenskem. Slavnostna govornica je bila članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič.
Nedelja, 17. junij
— Na množičnem zborovanju ob dvajsetletnici dvojezičnega šolstva, ki je bilo v Lendavi, je govoril predsednik RK SZDL Mitja Ribičič.
Torek, 19. junij
— Predsedstvo CK ZKJ je med drugim opredelilo naloge komunistov pri uresničevanju Titove pobude o krepitvi kolektivnega političnega dela in odgovornost ter kriterije za dostojno in trajno počastitev revolucionarnega dela Edvarda Kardelja.
— Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je obravnaval osnutek odloka o temeljnih smernicah in okvirih družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije od 1981—1985 ter ga podprl kot dobro osnovo za javno razpravo.
— Podelili so letošnja priznanja republiške konference ZSMS zaslužnim mladincem, njihovim mentorjem ter organizacijam in društvom. Republiška konferenca ZSMS pa je obravnavala osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju.
7
Sreda, 20. junij
— Predsedstvo SFRJ se je seznanilo z informacijo o rezultatih obiskov predsednika Tita v Alžiriji, Libiji in na Malti.
— Po vsej Jugoslaviji so bile prireditve ob dnevu civilne zaščite. Na slavnostni seji republiškega štaba civilne zaščite so podelili plakete najzaslužnejšim enotam, štabom in posameznikom.
— Začeli so se 6. Derčevi dnevi slovenskih otroških zdravnikov.
Četrtek, 21. junij
— Predsedstvo RK SZDL je ocenilo družbenopolitično aktivnost ob pripravi novih planskih dokumentov in sprejelo družbeni dogovor o štipendijski politiki.
— Predsedstvo republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV je opredelilo naloge zveze borcev pri ohranjevanju ter razvijanju tradicij NOV in sprejelo izhodišča za uveljavljanje kolektivnega vodenja.
Petek, 22. junij
—- Republiški svet za vprašanja družbene ureditve je obravnaval probleme v zvezi z delom in organiziranostjo strokovnih služb pri samoupravnih interesnih skupnostih.
Ljudje med ljudmi
23. junija 1979
--------r
stran 8
S seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Celju
Pred razpletom celjskega zapleta

Janez Voljč
Prihodnji torek se bodo v Celju sestali vsi zbori občinske skupščine, na katerih bodo dele-, gati izrekli odločilno besedo o nepravilnostih pri dodeljevanju in zamenjavah stanovanj in o ukrepih, da bi jih odpravili. Zato je bilo te dni v celjski občini veliko sestankov, na katerih so delegati hkrati z občani in delavci proučevali obširno gradivo o tej »stanovanjski problematiki« — od ocen vodstev družbenopolitičnih organizacij do poročil družbenega pravobranilca samoupravljanja in skupščinske komisije za družbeno nadzorstvo — ter sprejemali skupna stališča.
Sestala pa so se tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij in pregledala svojo dosedanjo aktivnost na tem področju ter ocenila dosedanje ukrepe za zagotovitev samoupravne veljave delavcev in občanov pri upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki so namenjena za urejanje stanovanjskih vprašanj.
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Celju je minuli ponedeljek na svoji osemnajsti seji (ki so se je udeležili tudi Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva republiškega sveta ZSS, Srečko Mlinarič, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin ter Ivan Kra^ mer, predsednik medobčinskega sveta ZSS v Celju), med razpravo o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem go-
spodarstvu namenilo precej pozornosti »kritični presoji dosedanje akcije za odpravo napak«.
Stane Mele, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Celju je med drugim dejal: »Sanirati moramo politične razmere, ki zdaj niso ugodne, obenem pa s celovito rešitvijo problema ustvariti ustrezno družbeno vzdušje za utrditev samoupravljanja v stanovanjskem gospodarstvu.« (O uresničevanju te naloge bodo govorili tudi na prihodnji seji občinskega sindikalnega sveta.) »Nosilke razprav in oblikovalke stališč pa morajo biti osnovne organizacije sindikata. Samo tako bomo korenito in za vselej odpravili stare odnose na tem področju, ki so nam povzročili tolikšno politično škodo.«
Po mnenju tovariša Meleta pa vsi družbenopolitični dejavniki v Celju še niso dovolj enotni v prizadevanjih za odpravo te politične škode, kar se je pokazalo tudi pri oblikovanju skupn+h dokumentov vodstev družbenopolitičnih organizacij in pri razpravah, ali naj osnovnim organizacijam pošljejo vse gradivo ali pa samo te dokumente. Doslej so poslali organizacijam zveže komunistov, sindikata in socialistične zveze zgolj svoje gradivo — torej skupno izjavo komiteja občinske konference ZKS, predsedstva OK SZDL, predsedstva občinskega sveta ZSS in družbenega pravobranilca samoupravljanja pod naslovom: »Družbenopolitični vidiki nekaterih po-
manjkljivosti pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj in zamenjavah«, ki so jo sestavili na politični koordinaciji, ter dokončno oblikovana »Stališča in ocene predsedstva občinske konference SZDL« — ne pa tudi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Med razpravo so delegati večkrat opozorili na sklep prejšnje seje predsedstva (njihova tedanja stališča smo povzeli tudi v Delavski enotnosti), da je za korenito sanacijo političnih razmer nujno povedati delavcem vso resnico, razmejiti in oceniti odgovornost vodstev in posameznikov ter javno imenovati vse, ki so preprečili ali onemogočili pravočasno odkrivanje nepravilnosti. To pa se ni zgodilo, vsaj ne v tolikšni meri, kot so pričakovali.
Sicer pa imajo v Celju dokaj čudno prakso pri oblikovanju skupnih stališč družbenopolitičnih organizacij, s katero se predsedstvo občinskega sindikalnega sveta »nikakor ne more strinjati«. Gre za star način dela vodstev, ki je v nasprotju s pravili in statuti družbenopolitičnih organizacij in ki ga ohranjajo pri življenju samo zato, ker še niso odpravili forumskega načina dela. Tudi tokrat se je izkazalo, kako škodljivo je takšno nedemokratično oblikovanje »skupnih stališč«. Denimo: najprej je celjska politična koordinacija — takoj, ko so vsi družbeni dejavniki dobili gradivo družbenega pravobranilca samoupravljanja —
razposlala organizacijam »družbenopolitične vidike nekaterih pomanjkljivosti...«, vodstva, ki so se podpisala pod ta dokument, pa o njem sploh še niso razpravljala. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta zveze sindikatov je skrbno proučilo to skupno izjavo — ki je vso stvar skušala prikazati v »lažji obliki« in je vse protizakonitosti ocenila kot for-malno-pravne napake — ter odločno zahtevalo pomembne spremembe, kar pa se ni zgodilo. Medtem je namreč predsedstvo SZDL že sestavilo »Stališča in ocene...«, ki smo jih objavili v Delavski enotnosti v dobri veri, da gre za dokončen dokument, potem pa so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine popravljali ta »Stališča in ocene...«, na poprejšnji dokument pa pozabili. Res so pri oblikovanju dokončnih »Stališč in ocen...«, ki jih objavljamo v tej številki našega lista, upoštevali precej zahtev predsedstva sindikata, toda ne vseh. Ko sestavljajo takšno skupno izjavo, namreč vsak forum zahteva, »kaj mora priti vanjo«, zato prihaja do kompromisov in trenj in ko je dokument oblikovan, ga spet vsi podpišejo, čeprav se v marsičem razlikuje od stališč, ki so jih poprej samostojno sprejela predsedstva in komite.
Zagovorniki takšnega načina dela pravijo, da tako zagotavljajo akcijsko enotnost, v resnici pa samo ustvarjajo zmedo v od-
nosih med družbenopolitičnimi organizacijami.
Zato je Ivan Godec na «eji predsedstva tako odločno dejal: »Vi ste člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in za svoje delo ste odgovorni članom sindikata. Zato morate samostojno oblikovati .takšna stališča, ki v kar največji možni meri ustrezajo interesom celjskih delavcev, ne pa da se podpisujete pod dokumente, v katerih so tudi ocene, s katerimi se ne strinjate. Če je tak dokument res potreben, potem v njem tudi povejte, kaj je stališče sindikata in kaj ni.«
V sindikatih bi morali svoja stališča sprejemati tako, kot smo se dogovorili na kongresu v Mariboru. To velja tudi za sedanjo stanovanjsko zadevo. Delegati predsedstva so ponovno zahtevali: vse gradivo bi morale dobiti osnovne organizacije, njihovi delegati pa naj bi potlej dokončno oblikovali stališča sindikata na sestanku občinskega sveta. Tak način dela bi onemogočil celjske kritike in malomeš-čane, ki so tudi tokrat pristavili svoj piskrček, ker se pač veselijo vsake naše napake. »Zagotoviti moramo, da bodo tudi v tem primeru imeli delavci odločilno besedo,« so rekli v razpravi, »pa bomo reakciji takoj zavezali usta.«
Dosedanje »prijateljsko prepričevanje« v forumih, kjer so sindikatu med drugim očitali, da
so sklepi njegovega predsedstva »preveč rigorozni« in kjer so nekateri tovariši, ki so neposredno zapleteni v nepravilnosti, dokazali, kako malo znajo biti samokritični, naj bi čimprej zamenjala široka demokratična razprava članov vseh družbenopolitičnih organizacij.
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Celju je tudi proučilo dosedanje pisanje novinarjev Delavske enotnosti o celjskih stanovanjskih nepravilnostih, ki ga je predsedstvo OK SZDL ocenilo kot »senzacionalistično in tendenciozno«, ter podprlo prizadevanje našega uredništva in njegovih novinarjev, da bi v Celju čimprej odpravili napake in nezakonitosti, ki jih je ugotovil družbeni pravobranilec samoupravljanja. .Številni delegati so trdili, da jim je Delavska enotnost veliko pomagala v minulih tednih, hkrati pa so nekateri opozorili tudi na morebitne slabosti obeh komentarjev, objavljenih ob prvem sestavku o »celjskem stanovanjskem klobčiču« in na napako, ki jo je storila prodajna služba, ki je tedanjo številko DE brezplačno razdeljevala Celjanom. Predsedstvo je razpravljalo o oceni, da je pisanje v DE senzacionalistično in tendenciozno, in imenovalo tričlansko komisijo, ki jo je zadolžilo, naj podrobno prouči vse prispevke novinarjev našega lista in na podlagi razprave na seji oblikuje končno stališče predsedstva.
Stališča in ocene predsedstva občinske konference SZDL Celje
1. Predsedstvo OK SZDL Celje ocenjuje, da so bili na področju stanovanjske izgradnje doseženi pomembni rezultati, ki pa niso samo odraz dela strokovnih služb SIS in gradbene operative, temveč predv-, sem učinkovite akcije družbenopolitičnih delavcev za spreminjanje odnosov na tem področju. Pomembno je tudi dejstvo, da je stanovanjska problematika postala v zavesti delavcev in občanov sestavni del družbenoekonomskih odnosov v občini Celje. Odločno se zavzemamo za nadaljnjo samoupravno preobrazbo stanovanjskega gospodarstva, ker edino ta zagotavlja delavcem, ki združujejo svoja sredstva, da o njih odločajo.
Uresničevanje novih odnosov zajema vrsto vprašanj, kot so:
—	samoupravna organiziranost in uveljavljanje delegatskih odnosov,
—	planiranje in sprejem kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	financiranje in združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo,
—	uresničevanje dohodkovnih odnosov na področju proizvodnje stanovanj in potrebnih reprodukcijskih materialov,
—	revitalizacija starih mestnih naselij ter vzdrževanje obstoječih stanovanj,
—	podružbljanje prostorske in urbanistične politike.
Organiziranosti pri izgradnji novih stanovanj ni istočasno sledila samoupravna, strokovna in, delovna organiziranost v samoupravnih organih, ki so zadolženi za izvajanje odgovorne stanovanjske politike.
2. Predsedstvo OK SZDL ugotavlja, da je bilo podeljevanje ka-
drovskih stanovanj v skladu s sprejeto resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Celja.
Ta ugotovitev pa ne opravičuje cele vrste pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri postopkih za dodeljevanje kadrovskih stanovanj in zamenjavah. Zafadi tega predsedstvo podpira stališče komiteja občinske konference ZKS Celje, kizadolž uje osnovno organizacijo ZK v strokovnih službah samoupravne stanovanjske skupnosti in komuniste v svetu za urbanizem, da temeljito ocenijo ter ukrepajo glede politične in delovne odgovornosti delavcev, ki so vodili omenjene postopke in so dolžni skrbeti za zakonitost, pravočasno sprejemanje in spoštovanje samoupravnih aktov.
Odgovornost za nespoštovanje postopkov in nepravočasnost sprejetih ustreznih samoupravnih aktov pa nosijo tudi družbenopolitične' organizacije, vključno s komitejem občinske konference ZKS Celje, kajti poleg odgovornosti za kreiranje politike je odgovornost družbenopolitičnih organizacij tudi nenehno spremljanje uresničevanja dogovorjene politike. Ugotavljamo tudj, da so delavci v OZD pravočasno postavljali vprašanja in dajali zahteve za informiranje o uporabi namenskih sredstev, zlasti za kadrovska stanovanja in zamenjave. Kljub postopku, ki je bil sprožen celo v delegatski skupščini, pa je bilo reagiranje vodstev DPO v občini prepočasno.
Pravilna je bila pobuda odbora za dodelitev stanovanj delavcem širšega družbenega interesa in izvršnega sveta SOb, s katero sta predlagala spremembo pravilnika, da lahko dobijo kadrovska stanovanja tudi delavci širšega družbenega interesa iz
Celja. Vendar odbor in izvršni svet zaslužita kritiko, ker sta ravnala mimo veljavnega samoupravnega sporazuma in pravilnika, čeprav so bile njune odločitve v interesu opredeljene politike družbenoekonomskega razvoja občine. Sredstva amortizacije splošnega stanovanjskega fonda so bila vseskozi namensko uporabljena, zato je tudi izvršni svet smatral, da ravna pravilno, še posebej zato, ker je taka praksa veljala tudi v preteklosti. Vendarimo-rajo s temi sredstvi razpolagati delegatski organi skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
Vsekaktjr pa spodrsljaji, ki jih je pri urejanju stanovanjskih vprašanj napravil IS, niso bili namerni, zlasti pa jih ne bi smeli prenaglašati in iztrgati iz obsežne dejavnosti, ki jo opravlja IS, ker bi to zameglilo, njegovo uspešno delo x celoti. Zato mu predsedstvo SZDL kljub navedenim napakam izreka vse zaupanje in podporo pri nadaljnjem delu.
3. Prepričani smo, da so zamenjave stanovanj, ki jih je opravljala strokovna služba SSS, odraz spreme-njega položaja na področju razpoložljivih stanovanj v občini Celje in so odraz potreb, dogovorjenih znotraj posameznih delovnih skupnosti. Prav tako so sestavni del normalnega postopka učinkovitega reševanja odprtih stanovanjskih vprašanj.
Glede na potrebo po spremenjenih družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjske problematike se bodo takšne zamenjave pojavljale tudi v bodoče kot sestavni del stanovanjske politike za vse delovne ljudi in občane. Problem pa je zaostren zaradi dejstva, ker so bila'iz namenskih solidarnostnih sredstev kupljena stanovanja dodeljena nenamensko. Pri
zamenjavi stanovanj, kupljenih iz namenskih sredstev, morajo biti dosledno spoštovana merila za uporabo sredstev enote za družbeno pomoč.
Predsedstvo OK SZDL soglaša z zahtevo predsedstva občinske skupščine, da se da delegatom občinske skupščine temeljit odgovor na vprašanja o stanovanjski problematiki, ki so bila postavljena na zboru KS in zboru združenega dela. Podpiramo zahtevo komiteja občinske konference ZKS Celje, ki zadolžuje komuniste v strokovni službi SIS, da pripravi poimenski seznam vseh voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Celje, ki so v zadnjih dveh letih pridobili stanovanje, ter na kakšen način in iz katerih sredstev.
Obsojamo pogoste zamenjave stanovanj, kadar si posamezniki brez lastne udeležbe izboljšujejo stanovanjski standard, ki izstopa iz uveljavljenih meril, še posebej pa, kadar gre za odgovorne družbenopolitične delavce.
Kot ključno vprašanje' izpostavljamo še kolektivno in individualno odgovoronost organov, med njimi zlasti organa samoupravne delavske ■ kontrole pri samoupravni stanovanjski skupnosti in strokovne službe SSS. Predsedstvo ugotavlja moralnopolitično odgovornost Borisa Rosine, Slavka Sotlerja in Draga Horvata, ki so ob premajhnem upoštevanju splošno uveljavljenih norm zamenjali stanovanja. Omenjeni tovariši so samokritično ocenili, da ne bi mogli več uspešno opravljati dosedanjih odgovornih družbenopolitičnih dolžnosti in so zato odstopili. Na enak način se mora oceniti tudi delo tovariša Toneta Stoparja in drugih delavcev v strokovni službi SSS, ki bi morali temeljito poznati formalno-
pravne določbe stanovanjskih predpisov in jih dosledno uveljavljati.
1
- 4. Predsedstvo sprejema stališče komiteja občinske konference ZKS Celje, da tovariš Mitja Pipan nosi moralnopolitično odgovornost za vselitev v stanovanje, ne da bi bili predhodno opravljeni formalnopravni postopki prenosa stanovanjske pravice od prejšnjega na novega imetnika stanovanjske pravice. Mitja Pipan je prav tako spoznal svojo moralnopolitično odgovornost, zaradi tega odstopa z mesta podpredsednika IS. Predsedstvo podpira tudi stališče komiteja OK ZKS Celje, ki zahteva od komunistov samoupravne stanovanjske skupnosti in strokovnih služb, da takoj preverijo potek celotnega postopka za tako hitro pridobitev stanovanja . Ide Pipan v Vojniku in da o tem obvestijo komite občinske konference ZKS Celje, ki bo predlagal ustrezne ukrepe.
5.	Predsedstvo ugotavlja, da so družbenopolitične organizacije podcenjevale in prepočasi reagirale na razprave o podeljevanju kadrovskih stanovanj in zamenjavah in so s tem dopustile, da je celotno vprašanje družbenoekonomskih odnos ov na področju stanovanjske politike dobilo senzacionalistično in politično dimenzijo. Posamezniki in skupine so se lahko na ta način celovite stanovanjske problematike lotevali parcialno in tudi nekonstruktivno, kar jie poglablja družbenopolitičnih in samoupravnih naporov za nadaljnje dograjevanje samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in v občini. Družbenopolitične organizacije, občinska skupščina, izvršni svet, samoupravni in drugi organi
morajo v prihodnje skladno s sprejetimi stališči še pozorneje spremljati uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske politike.
6.	Predsedstvo OK SZDL Celje ne soglaša s senzacionalnim in tem dencioznim pisanjem novinarjev DELAVSKE ENOTNOSTI in bo o tem obvestilo uredništvo DELAVSKE ENOTNOSTI, osnovno organizacijo ZK DE, CK ZKS, Zvezo sindikatov Slovenije in republiško konferenco SZDL. Od člankov Sonje Gašperšič in Iga Tratnika v Delavski enotnosti se ograjuje tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini Celje.
7.	O gradivu »Družbeno-politični vidiki nekaterih pomanjkljivosti pri podeljevanju kadrovskih stanovanj in zamenjavah« sta razpravljala predsedstvo občinskega sveta ZSS Celje in Komite občinske konference ZKS Celje. Predsedstvo OK SZDL Celje pa je na seji 13. junija 1979 sprejelo enotna stališča in ocene, ki jih bo posredovalo delegatom občinske skupščine in organom skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Prav tako je 'sprejelo stališče, da družbeni pravobranilec samoupravljanja oblikuje za občinsko skupščine poročilo na osnovi delegatskih vprašanj. -
PREDSEDSTVO OK SZDL CELJE' KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS CELJE PREDSEDSTVO OBČ. SVETA ZSS CELJE DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA CELJE
V Celju, junija 1979
»Partizan« Novo mesto je 25. maja organiziral množičen pohod za člane družbenih organizacij in društev — delovne ljudi in občane. V množičnem pohodu v okviru akcije NNNP je sodelovalo več kot 5.000 občanov, ki so se med pohodom urili v različnih spretnostih: člani organizacij Rdečega križa v nudenju prve pomoči, društva za tehnično kulturo so predstavila delo foto in kino amaterjev, radio amaterjev in vezistov, pa tudi raketarji so izvedli svoj
program. Taborniki so postavili vzoren tabor, jamarji so se urili v urejanju jam in prikazali svojo opre no, svojo dejavnost pa so prikazali tudi alpinisti in športniki, ki se ukvarjajo z borilnimi športi. Vsi skupaj so se urili tudi v orientaciji. Tudi pripadniki oboroženih sil JLA in TO so prikazali boj v napadu in obrambi, na tehničnem zboru pa različno orožje. Sodelovala so tudi kulturna društva s koncerti pevskih zborov in pihalnih orkestrov ter recitatorji.
CELOVITA VARNOSTNA OCENA - POGOJ ZA USMERJENO, NAČRTNO IN ORGANIZIRANO IZVAJANJE SAMOZAŠČITNIH AKTIVNOSTI IN VARNOSTNIH UKREPOV
Temeljna organizacija združenega dela je, kot jo opredeljujeta ustava in zakon o združenem delu, temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Temeljna organizacija torej prevzema tudi odgovornost za družbeno samozaščito in varnostne razmere v svojem okolju.
Delovni ljudje in občani z družbeno samozaščito uresničujejo svojo pravico in izpolnjujejo dolžnost varovanja ustavne ureditve, samoupravnih pravic, človekovih svoboščin, družbenega in zasebnega premoženja in nedotakljivosti osebnosti. V tem je tudi smisel podružbljanja varnostnih zadev, kar je naš temeljni in neposredni cilj pri graditvi in uveljavljanju takega varnostnega sistema, ki ustreza socialistični samoupravni graditvi.
Družbeno samozaščito sestavljajo številne in različne, posamezne ali med seboj povezane aktivnosti, ukrepi in dejanja, ki jih izvajajo posamezniki, organizacije in organi. Uspešno in učinkovito uresničevanje družbene samozaščite je zato mogoče le ob ustrezni stopnji družbene zavesti, varnostne kulture, solidarnosti med ljudmi, družbene in samoupravne organiziranosti in usposobljenosti. To pa je mogoče doseči le s stalnim političnim delom ter z organiziranim delovanjem zveze komunistov, socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih ter družbenih organizacij in društev.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela delovni ljudje in občani na podlagi določil ustave in zakona o združenem delu organizirano razvijajo samozaščitne aktivnosti ter proučujejo, preprečujejo in odpravljajo pojave ogrožanj ustavne ureditve, različne pojavne oblike vznemirjenosti, ogrožanja samoupravnih pravic in družbenih odnosov, politično moralno ali materialno škodo, ogrožanje življenja ali zdravja delovnih ljudi in druge varnostne probleme. To pomeni, da družbeno samozaščito organizirajo in uresničujejo delovni ljudje tako, da obsega čeloten splet vseh -organizacijskih ukrepov, aktivnosti in nalog
za zagotovitev varnosti v najširšem smislu. Da bi bila takšna aktivnost smotrna in učinkovita, mora izhajati iz konkretnih varnostnih razmer, pri čemer je potrebno upoštevati tudi varnostne razmere na širšem območju. Nujno pa je, da varnostne razmere stalno proučujemo in da ocenjujemo stanje na področju družbene samozaščite, saj je le tako mogoče učinkovito usmerjati aktivnost nosilcev družbene samozaščite in opredeljevati naloge in ukrepe.
Varnostne razmere izražajo gostoto, gibanje in kvaliteto varnostnih pojavov in problemov določenega območja ali določenega področja. Na varnostne razmere vplivajo številni objektivni in subjektivni dejavniki, med njimi pa je zelo pomembno učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite na določenem območju ali področju. Če na nekem območju nastanejo razmere, v katerih so prekinjeni ali znatno moteni redni delovni, vzgojni, prometni in drugi procesi, govorimo o izrednih varnostnih razmerah.
Zato je potrebno pri sprejemanju programske usmeritve in opredeljevanju nalog na področju družbene samozaščite najprej ugotoviti, kakšne so varnostne razmere v temeljni organizaciji.
Ko ugotavljamo varnostne razmere v temeljni organizaciji, moramo tudi ugotoviti, ali vplivajo tudi na varnostne razmere v krajevni skupnosti in v organizacijah združenega dela ali celo na varnostne razmere širšega območja in obratno, ko v temeljni organizaciji razpravljamo o varnostnih razmerah v organizacijah združenega dela, v krajevni skupnosti ali na širšem območju, moramo ugotoviti, ali take varnostne razmere vplivajo tudi na varnostne razmere v temeljni organizaciji.
Cilj družbene samozaščite v organizaciji združenega dela je, da v mejah ustavnih, zakonskih in samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti vseh njenih nosilcev zagotovimo varnost zlasti tako, da odpravimo varnostne probleme ter preprečimo morebiten nastanek novih. V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, kateri varnostni problemi se v temeljni organizaciji najpogosteje pojavljajo in kateri var-
nostni problemi lahko nastanejo glede na naravo dela.
Varnostne probleme je potrebno v vsaki temeljni organizaciji natančno opredeliti, pri tem pa upoštevati, ali laljko določeno dejanje, pojav ali aktivnost povzroča oziroma utegne povzročiti:
—	ogrožanje družbene ureditve in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji;
—	motnje v delovnem procesu temeljne organizacije;
—	moralno ali materialno škodo v temeljni organizaciji;
—	ogrožanje življenja ali zdravja delovnih ljudi in drugih občanov;
—	kršenje javnega reda in miru ali kršenje notranjega reda ter varnostnih ukrepov v temeljni organizaciji;
—	druge varnostne probleme.
S tem v zvezi naj opozorimo na nekatera dogajanja, pojave ter naloge na področju varnostnih razmer v SR Sloveniji, ki bi jih v temeljnih organizacijah morali upoštevati pri svojih programih samozaščitnih aktivnosti:
Pri uveljavljanju družbene lastnine kot družbenoekonomskega odnosa, katerega izraz je dohodek, moramo biti pozorni na smotrno in gospodarsko učinkovito ravnanje z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih. Pri tem ne gre le za varstvo fizičnega premoženja, ampak predvsem za uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, dolžnosti združenih delavcev, da smotrno gospodarijo, ustvarijo akumulacijo in s tem prispevajo k ekonomski in socialni stabilnosti ter razvoju družbe kot eni temeljnih podlag politične stabilnosti družbenoekonomskega sistema. Zato družbeni pravobranilci samoupravljanja intervenirajo predvsem takrat, kadar gre za pojave pridobivanja in delitve dohodka mimo samoupravno dogovorjenih meril, kadar v organizacijah združenega dela ne izvajajo sporazumno sprejetih obveznosti o združevanju dela in sredstev. To so primeri prelivanja dohodka v osebno ter skupno porabo; deformacije, ki se kažejo v prekoračenju samoupravnih sporazumov in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov mimo dejanskih delovnih rezultatov; primeri, ko posamezniki želijo
zvaliti odgovornost za nesmotrne naložbe in ekonomsko neučinkovitost investicij na celotno združeno delo itd. To so pojavi skupinsko-lastniškega vedenja in nespoštovanja dejstva, da je dohodek v združenem delu vselej tudi družbeni dohodek.
Nekatere organizacije združenega dela še vedno nimajo v samoupravnih sporazumih opredeljene vsaj minimalne akumulacije niti nimajo sprejetih obveznih planskih dokumentov gospodarjenja in svojega razvoja. So tudi primeri, da mimo objektivnih možnosti dohodka in upoštevanja družbenosti dohodka izločajo sredstva ne le za
osebne dohodke, pač pa tudi za različne namene skupne porabe.
Družbeni pravobranilci samoupravljanja so v letu 1978 intervenirali na področju pridobivanja dohodka v 387 primerih, na področju delitve osebnih dohodkov v 1705 primerih, na področju porabe in delitve sredstev skupne porabe v 624 primerih, zaradi pomanjkanja planskih dokumentov v organizacijah združenega dela v 1100 primerih, medtem ko je bilo 430 intervencij na področju neposrednega varstva fizičnega premoženja družbenega premoženja, kar zadeva neposredno varstvo samoupravnih pravic delavcev, pa so intervenirali v več kot 1000 primerih.
V poslovanju uporabnikov družbenih sredstev se je na splošno povečala finančna disciplina, veliko več je reda pri poravnavanju obveznosti iz dolžni-ško-upniških razmerij, v glavnem ni več problemov s tekočo likvidacijo, družbene obveznosti so večinoma poravnane v rokih itd. Kljub temu pa še vedno ugotavljamo najrazličnejše kršitve predpisov. Tako je služba družbenega knjigovodstva lani zavrnila skoraj 93 tisoč plačilnih nalogov in skoraj 15 tisoč nepravilnih obračunov. Vrednost zavrnjenih nalogov je znašala skoraj 2 milijardi in 400 milijonov dinarjev ali še enkrat več kot leto poprej. Približno polovica teh zavrnitev je formalne narave, druga polovica pa zadeva vsebinske pomanjkljivosti, kot so nenamenska uporaba sredstev, nepravilnosti v zvezi z investicijami, nepravilnosti v zvezi z oro-
Čanjem, pomanjkanje sredstev na računu itd.
Število kršitev predpisov je še vedno precejšnje, v posameznih primerih pa celo narašča. Zato je potrebno okrepiti preventivno delovanje službe in drugih organov, še posebej za povezanost službe družbenega knjigovodstva z organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela.
Pri samozaščitnem varovanju ljudi, premoženja, državne meje in drugega je v letu 1978 v okviru narodne zaščite organizirano opravljalo določene naloge in dolžnosti več kot 60.000 delavcev in občanov. Občani so sami prijavili že več kot 57% kršitev predpisov o javnem redu in miru ter več kot 60 % kaznivih dejanj in prekrškov s političnim ozadjem. Organizacije združenega dela so same odkrile in ovadile pristojnim državnim organom že blizu 40 % kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala.
V zvezi z varnostnimi razmerami je treba vsekakor opozoriti na posledice razmer v cestnem prometu. Lani je umrlo v naši republiki v prometnih nesrečah ali za posledicami 729 ljudi. Laže ali huje telesno poškodovanih je bilo 10.617 ljudi. Dobršen del teh nesreč je posledica izredno hitrega naraščanja motornih vozil na cesti, velikega števila novih voznikov, neprimernih cest za tolikšen promet in drugih vzrokov. Toda s temi objektivnimi dejstvi ni mogoče opravičiti tolikšnega števila izgube življenj, bolezni in zmanjšanja sposobnosti za delo ter materialnih posledic. V letu 1978 se je namreč pripetilo 81 % vseh nesreč v prometno neurejenih naseljih in krajih, v neosvetljenih križiščih, na neoznačenih In slabo označenih prehodih za pešce, na neurejenih poteh za pešce, zavoljo neustreznih prometno-tehničnih signalnih naprav itd. kar 48% nesreč je bilo zaradi kršitev predpisov o hitrosti, 19 % zaradi izsiljevanja prednosti, 15 % zaradi nepravilnega prehitevanja, nespoštovanja predpisov s strani in smeri vožnje, 5% zaradi alkohola itd.
196 voznikov je celo pobegnilo, ko so povzročili nesrečo. Sodniki za prekrške so lani obravnavali več kot 90.000 kršilcev prometnih predpisov, miličniki pa so izrekli več kot
200.000	mandatnih kazni. Zaradi tehničnih hib 'In drugih vzrokov je bilo izločeno iz prometa več kot 59.000 vozil,
14.000	voznikom je bilo odvzeto dovoljenje, in to pretežno zaradi vinjenosti.
Lani se je v naši republiki nekoliko zmanjšalo število drugih kaznivih dejanj in prekrškov, vendar so organi odkrivanja in pregona še vedno obravnavali več kot 27.300 kaznivih dejanj splošnega in gospodarskega kriminala ter nesreč pri delu in blizu 30.000 kršitev javnega reda in miru ter drugih oblik vznemirjanja občanov. Lani je bilo več kot 20.000 vlomov, tatvin, goljufij in drugih kaznivih dejanj proti družbenemu in zasebnemu premoženju, blizu 1.900 neposrednih napadov na ljudi in več kot 2.200 kaznivih dejanj pri upravljanju družbenih sredstev, izpolnjevanju uradne dolžnosti in javnih pooblastil. Bilo je tudi 1.109 požarov in eksplozij, ki so povzročili za več kot 150 milijonov dinarjev neposredne škode. Kar 80 % teh požarov je povzročil človek
Pri oceni varnostnih problemov ne smemo zanemariti skupin, ki nasprotujejo naši družbeni usmeritvi, graditvi socialističnega samoupravljanja, demokratizaciji in humanizaciji družbenih odnosov. Glede na razredno-politične in strateške cilje ter njihove motive v tej aktivnosti proti Jugoslaviji jih ne smemo podcenjevati.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma predvideni komiteji v temeljni organizaciji v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pa z zvezo komunistov, oceni obstoječo varnostno problematiko, ugotovi vzroke za varnostne probleme in stanje na področju družbene samozaščite ter opredeli nadaljnje naloge. Pri oblikovanju varnostne ocene je potrebno upoštevati zlasti varstvo temeljev socialistične samoupravne ureditve, kriminaliteto, mirno in varno počutje delavcev, varnost delavcev in premoženja, fizično in vrednostno zavarovanje objektov in drugega premoženja, požarno varnost in vso drugo varnostno problematiko, kot denimo varstvo okolja, posameznih območij, opuščene in nezavarovane objekte in območja itd. O varnostnih razmerah v temeljni organizaciji odbor oziroma komite občasno poroča delavskemu svetu, ki o tem sprejme svoja stališča in ocene.
Pri tem pa posebej opozarjamo, da so oblike in možnosti za nastanek in odpravo varnostnih problemov različne, zato je potrebno navedene elemente in primere za varnostno oceno uporabiti le kot osnovo za analiziranje lastnih varnostnih problemov in za ukrepanje.
ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV S SVOJO AKTIVNOSTJO V AKCIJI NNNP KREPIJO IDEJNOPOLITIČNO IN MORALNO PRIPRAVLJENOST DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV ZA DELOVANJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI
Na pravkar minulih posvetovanjih s sekretarji občinskih konferenc in medobčinskih svetov ZKS so udeleženci poudarili, da je osnovni namen akcije Nič nas ne sme presenetiti preizkusiti množično osnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter usposobiti delovne ljudi in občane, zlasti pa mladino za samozaščitne in obrambne naloge.
Kritično so ocenili, kako se komunisti ponekod vse premalo zavedajo, da morajo s svojo aktivnostjo v vseh družbenih dejavnikih, ki jih povezuje socialistična zveza kot najširša fronta organiziranih socialističnih sil, delovati tako, da bodo še odločnejše spodbujali takšen razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki bo zagotavljal, da bosta postali resnično množično gibanje delovnih ljudi in občanov pri obrambi domovine, varovanju družbene ureditve, pri krepitvi samoupravljanja in svoboščin, kot jih opredeljujejo ustava, zakon o združenem delu in drugi zakonski predpisi.
Dogovorjeno je bilo, da se morajo vse osnovne organizacije ZK v akciji NNNP zavzeti za še večjo usposobitev komunistov .za različne aktivnosti pri krepitvi obrambno-varnostnega sistema ter za prevzemanje odgovornosti za varnost in obrambo. Zato bodo organizacije ZK še bolj poglobile razpravo, zlasti kar zadeva idejnopolitični in praktični pomen utrjevanja naše varnosti in obrambe, mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov ter mladine za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter takšno organiziranost, ki bo v vsakem trenutku zagotavljala možnost za realno oceno politične pripravljenosti in aktivnosti delovnih ljudi in občanov in koliko smo vsi skupaj pripravljeni varovati in ubraniti naš družbenopolitični sistem.
Organizacije zveze komunistov se morajo v akciji in tudi sicer organizirati tako, da bodo v vsakem okolju znale poiskati lastne rešitve in da bodo sposobne delovati tako, da bodo stališča ZK prišla v sleherno temeljno okolje, ulico, hišo itd.
Vse osnovne organizacije ZK bodo poskrbele, da bodo člani ZK seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz splošno ljudske obrambe in družbene samozaščite seznanjeni s pravicami in dolžnostmi v miru, v moreibitnih izrednih razmerah ali v vojni. Le s celovitim poznavanjem problematike s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo komunisti lahko tudi v akciji NNNP dajali pobude in uveljavili svojo vlogo avantgarde delavskega razreda v varovanju doseženih pridobitev.
Z jasno idejo, opredelitvijo ZK, s konkretnimi akcijami v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih moramo tako kot doslej tudi v akciji NNNP mobilizirati in usmerjati vse družbene sile in zagotoviti njihovo enotno delovanje v obrambi in zaščiti, so poudarili na seminarjih ZK.	ouii olet
v, Me
NELOČUIVA SESTAVINA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
Telesna kultura je neločljiva sestavina ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako bi lahko na kratko strnili razpravo na majski seji skupščine Tele-snokulturne skupnosti Slovenije. Zato ni bilo naključje, da so delegati največ časa posvetili tej točki dnevnega reda, saj je bila namenjena razčlenitvi vloge telesne kulture v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter izvajanju nalog v letošnji akciji NNNP.
Telesnokulturna dejavnost zlasti po letu 1973,koje republiška konferenca SZDL opredelila nadaljnjo usmeritev na tem področju — nedvomno bolj intenzivno, bolj kvalitetno in celoviteje uresničuje svoje naloge. To pa je vsekakor v prid krepitvi našega obrambnega in samozaščitnega sistema. Konkretizacijo načelne usmeritve telesne kulture pomeni portoroški sporazum, ki je označil kot temeljno nalogo širjenje množičnosti. Dolgoročni in strateški cilj je vključiti vse ljudi ne glede na njihovo starost v njim primerne vsakodnevne aktivnosti. V tem bo tudi najpomembnejši prispevek telesne kulture k uresničevanju splošnih družbenih smotrov in h krepitvi obrambno-varnostnih sposobnosti in zavesti prebivalstva.
Telesnokulturna dejavnost po svoji naravi pomeni zelo pomemben segment Ijudskooo-brambnih in samozaščitnih priprav zavoljo njenih vsestranskih bioloških, psihičnih in socioloških vplivov. Razprava je še posebej opozorila na celovitost
vzgoje, ki mora vključevati oblikovanje in razvijanje pozitivnih osebnostnih lastnosti ter zavestne pripadnosti naši samoupravni družbenopolitični ureditvi. Obilica oblik in vsebine telesno-kulturnih dejavnosti predstavlja tako rekoč neizčrpne možnosti razvijanja številnih splošnih in tudi nekaterih specialnih znanj, sposobnosti in navad. Prezreti tudi ni mogoče dejstva, da so te-lesnokulturne organizacije s svojim članstvom že doslej opravile veliko prostovoljnega dela pri gradnji in vzdrževanju objektov in da v izjemnih okoliščinah nikoli niso stale ob strani, marveč so se hitro in tudi učinkovito vključevale v akcije.
Telesnokultume organizacije gospodarijo s številnimi objekti, pomembnimi za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Med njimi pa so vsekakor najpomembnejši objekti v naravi, zlasti v gorskem svetu. To pa telesnokulturnim organizacijam nalaga še posebno skrb, saj je potrebno še mnogo storiti za izboljšanje varnosti, za povečevanje kapacitet, za obnovo in vzdrževanje teh objektov.
Kljub relativno ugodni oceni vključevanja telesnokulturnih dejavnikov v celovit program ljudskoobrambnega in samozaščitnega delovanja v krajevnih skupnostih pa je skupščina kritično ugotovila, da se v nekaterih organizacijah in skupnostih vendarle ne znajdejo dovolj in da pričakujejo navodila in programe od zunanjih dejavnikov. Zato je bilo še posebej poudarjeno, da
podružbljanje sistema obrambnih, varnostnih in samozaščitnih priprav sicer izhaja iz enotnih načel, iz enotne doktrine, toda vsaka organizacija mora samostojno opredeliti svoje naloge in pri tem upoštevati konkretne razmere in svoje posebnosti.
Proces	podružbljanja
obrambno-varnostnih priprav pomeni tudi obveznost planiranja in s tem tudi zagotavljanje materialnih pogojev po samoupravni poti. Pri tem seveda ne gre za obsežne, posebne ali dodatne programe, marveč za redno dejavnost skupnosti, zvez in društev. Za pripravo programov, načrtov in izvajanje nalog so odgovorni organi samoupravljanja SIS, telesnokulturnih organizacij in njihovih zvez.
Da bi telesnokultume dejavnike še bolj spodbudili k reševanju problemov in uresničevanju nalog, je izvršni odbor predlagal, naj bi skupaj z ZTKOS v mesecu juniju organizirali regionalne posvete, ki bodo namenjeni normativnemu urejanju vprašanj, izdelavi obrambnih načrtov in konkretizaciji nalog. Pri tem ne gre za to, da bi iskali idealen model, marveč za to, da bi zavestno pospešili in trajno usmerjali proces izpopolnjevanja obrambnovar-nostnih priprav na podlagi neposrednih izkušenj in novih spoznanj. Teh posvetov se bodo udeležili predstavniki občinskih telesnokulturnih skupnosti in občinskih organizacij za telesno kulturo.
Aktivnost na tem področju, kot rečeno, ni nova, gre le za inten-
ziviranje in še jasnejše vsebinske opredelitve. Prav zato je skupščina sprejela predlog, naj bi nadaljevali z aktivnostjo za sprejetje posebnega samoupravnega sporazuma, katerega zasnova je bila pripravljena že pred dvema letoma in ki naj bi poleg telesnokulturnih dejavnikov vključeval tudi druge nosilce obrambno-varnostnih priprav.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju bo posebna pozornost veljala gradnji telesnokulturnih objektov v krajevnih skupnostih na obmejnih območjih, čeprav imajo že sedaj prednost pri kreditiranju gradnje objektov iz skupnih sredstev telesnokulturnih skupnosti občin.
V	program raziskav bo uvrščena naloga v zvezi s preverjanjem psihofizičnih sposobnosti prebivalstva. Pri uresničitvi te naloge pa bodo morali sodelovati tudi dejavniki zunaj telesne kulture, saj gre za akcijo širšega pomena.
Telesnokulturna skupnost Slovenije in ZTKOS bosta proučili in konkretizirali organiziranost telesnokulturnih dejavnikov ob morebitnih elementarnih nesrečah, do bi tako bilo njihovo delovanje kar najbolj smotrno in učinkovite Skupščina je sprejela tudi stališče, da je potrebno celotno dejavnost in programe telesnokulturnih organizacij uskladiti v ustreznih odborih v krajevnih skupnostih in predvsem v SZDL, saj bi tako zagotovili večjo povezanost in smotrnost.
VLADO VOBOVNIK
ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE IN NJENE NALOGE V AKCIJI NNNP 79
w Kmalu po januarski pobudi RK SZDL so se društva in klubi, vključeni v zvezo organizacij za tehnično kulturo, začeli povezovati s kordinacijskimi odbori SZDL v krajevnih skupnostih in v njih skupno načrtovati konkretne dejavnosti. Tudi zveza je na redni letni skupščini v mesecu aprilu sprejela svoj načrt dela v akciji NNNP.
Zlasti tiste organizacije, ki tudi sicer precej prispevajo v celovitih obrambnih pripravah, so takoj pregledale letne načrte dela in jih, kolikor je bilo potrebno, prilagodile akciji NNNP. Radioamaterski kljubi so že izvedli nekaj akcij: spremljali so letošnjo štafeto mladosti ter vzpostavili povezavo z vsemi občinami v Slo-
veniji, na republiškem srečanju mladih tehnikov v Domžalah pa so vzdrževali povezavo med tekmovalnimi mesti in tako pre -skusili možnost povezave med posameznimi krajevnimi skupnostmi, ko bo akcija NNNP dosegla svoj letošnji vrh. Vsi radioklubi v Sloveniji so razširili tečaje in si prizadevali pritegniti čimveč novih članov.
Svoje mesto so v akciji dobile tudi tiste družbene organizacije, ki jih sicer obravnavamo kot te-lesnokulturne, vendar gre pri njih zlasti za obvladovanje tehničnih pripomočkov. To so avto-moto društva, brodarska društva, letalske organizacije, modelarska dejavnost, itd. Radijsko vodeni modeli,denimo, lahko prenesejo
sporočilo prek neprehodnega terena. Posebej velja omeniti večnamensko uporabo delavnic, ki jih upravljajo avto-moto društva. Tudi potapljači bodo nedvomno našli svoje mesto v programih akcije NNNP.
Opozoriti pa moramo tudi na dejavnost tistih društev, ko jo sicer po navadi spregledamo v obrambnih pripravah. Gre za jamarje, ki lahko s svojim poznavanjem terena, s svojo opremo in izurjenostjo pripomorejo k usposobitvi naravnih zaklonišč, skladišč in ne nazadnje tudi delavnic. Foto in kinoamaterji lahko poskrbijo za dokumentirane in koristne informacije pa tudi za dokumentacijo.
Konkretne naloge bi lahko
prevzela tudi društva Ljudske tehnike. Že v pripravah na akcijo NNNP ugotavljajo, kako potrebno je usposabljati občane za različna tehnična popravila v hišah in stanovanjih. Take tečaje pa bi lahko organizirali v krajevnih skupnostih. Geslo »naredi si sam« postaja v akciji NNNP čedalje pomembnejše. Ne nazadnje pa je potrebno usposobiti ekipe za različna popravila v izrednih razmerah, denimo: ekipe vodovodnih, elektroinšta-laterjev in drugih. Zato je akcija NNNP priložnost za popularizacijo in uveljavitev dela in dosežkov družbenih organizacij, ki se združujejo v Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
GORAZD MARINČEK
GASILSKA ORGANIZACIJA V AKCIJI NNNP ‘79
Med najpomembnejše letošnje naloge, ki smo jih programirali v gasilskih organizacijah, sodi akcija NNNP. V to akcijo smo se vključili z vsemi gasilskimi organizacijami — društvi, teritorialnimi in industrijskimi poklicnimi gasilskimi enotami ter s prostovoljnimi gasilskimi enotami v temeljnih organizacijah.
V neposredni povezavi z akcijo NNNP si prizadevamo še bolj razviti medsebojno sodelovanje pomoči z organizacijami civilne zaščite. Vsi smo zainteresirani, da bi bile gasilske formacije v društvih in v organizacijah civilne zaščite strokovno in tehnično pripravljene ne le za delovanje v miru, temveč tudi za težje naloge ob večjih naravnih nesrečah, še posebno pa v primeru vojne, ki bi bila nedvomno vojna požarov in razdejanj.
Priprave gasilskih organizacij na akcijo NNNP so pospešene in temeljite. Na medobčinskih posvetovanjih, na zasedanjih izvršnih odborov občinskih gasilskih zvez in na izvršnem odboru ter na predsedstvu Gasilske zveze Slovenije smo obravnavali potek akcije in preverjali:
—	koliko dogovorov je že sklenjenih med našo organizacijo in organizacijami civilne zaščite za rešitev tistih vprašanj, ki so doslej večkrat ovirala prizadevanja za večjo aktivnost v medsebojnem sodelovanju;
—	kako poteka praktično urjenje gasilskih enot, ki so v sestavi civilne zaščite. Te enote smo vključili v naša gasilska tekmovanja v gasilskih veščinah, ki jih bodo zajele vse vrste tekmovalnih skupin od najmlajših do najstarejših članov obeh spolov.
Posebno pozornost posvečamo akciji za vključevanje žensk v gasilsko organizacijo. Danes, ko sprejema gasilska organizacija izredno pomembne naloge, ne samo na področju požarnega varstva temveč tudi v splošnem ljudskem odporu v civilni zaščitijo sodelovanje žensk v naši organizaciji še toliko bolj pomembno in nujno.
Enaka pozornost pa velja tudi pomlajevanju kadrov v gasilskih organizacija^ zato nenehno izobražujemo mladino tako v šolskih krožkih kot v gasilskih organizacijah. MILAN VRHOVEC
VARNOST JE POGOJ ZA USPEH AKCIJE
V	sklepnem delu akcije NNNP 79, v dneh 29. in 30. septembra bomo na celotnem ozemlju SR Slovenije izvedli množične praktične vaje in mnoge druge aktivnosti. V teh vajah in aktivnostih bomo v različnih vlogah in z različnimi nalogami množično sodelovali delovni ljudje in občani; uporabili bomo veliko prevoznih in drugih tehničnih sredstev ter različnih naprav, povečal se bo promet na cestah še zlasti v naseljih, povečalo se bo gibanje ljudi.
V	takšnih razmerah se povečajo tudi možnosti za nesreče in poškodbe. Zato moramo vsi, ki bomo organizirali, vodili vaje ali kakorkoli sodelovali na vajah in v drugih aktivnostih,z vso odgovornostjo poskrbeti za varnostne ukrepe in tako preprečiti morebitne nesreče in poškodbe. Do veljave mora priti maksimalna previdnost in disciplina vsakega posameznika in kolektiva kot celote v vseh akcijah.
Vsi, ki bodo neposredno sodelovali na vajah, in vsi drugi delovni ljudje in občani, ki se bomo gibali po prostoru, kjer bodo potekale vaje ali pa
se bomo tam zadrževali, bomo dolžni upoštevati vsa navodila in ukaze narodne zaščite, organov varnosti — milice, kakor tudi drugih, ki bodo neposredno odgovorni za red.
Vaje in druge aktivnosti v sklepnem delu akcije NNNP bodo zelo različne po namenu, obsegu angažiranih ljudi in tehnike ter po stopnji nevarnosti nesreč in poškodb, kar pomeni, da ni mogoče dajati konkretnih napotil za načrtovanje varnostnih ukrepov. Zato pa je toliko bolj potrebno opozorilo, da moramo pri načrtovanju vaj in drugih aktivnosti načrtovati tudi konkretne varnostne ukrepe; pri usposabljanju za izvedbo vaj in drugih aktivnosti moramo občane in delovne ljudi seznaniti z načrtovanimi ukrepi in opozarjati na potrebo po samodisciplini, pri neposredni izvedbi aktivnosti in nalog pa zagotoviti spoštovanje všeh predvidenih varnostnih ukrepov. Skratka, storiti moramo vse, da bodo vaje in druge aktivnosti v akciji NNNP uspele in da se bodo iztekle brez nesreč in poškodb.
MILAN VOLČIČ
OB AKCIJI NNNP TUDI INTENZIVNO OBRAMBNO IN ZAŠČITNO USPOSABLJANJE
V	času, ko akcija Nič nas ne sme presenetiti, že teče in kaže žeprve sadove, sosezhašlatudi medobčinska posvetovanja z družbenopolitičnimi in upravnimi nosilci obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Tako se akcija še poglablja, strokovno usposabljanje pa bo vsekakor prispevalo k še boljšemu in popolnejšemu poteku akcije.
V	času, ko bo akcija dosegla svoj vrh, se bo začelo tudi usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Povsem razumljiveje, da bo težišče obrambnega in samozaščitnega usposabljanja v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji. Tako tudi velevajo stališča predsedstva SR Slovenije o tem usposabljanju.
Na prvi seji republiške koordinacijske komisije za obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov — bila je 16. maja letos — so člani razpravljali o delovnem gradivu za letošnje samozaščitno usposabljanje. Program in gradivo, ki ju je pripravil republiški sekretariat za ljudsko obrambo, sta resda zelo obsežna, toda sestavljala so izhajali iz dejstva, da so dandanes tudi možnosti temeljnih celic naše družbe veliko večje na vseh področjih družbenega življenja, torej tudi ko gre za obrambno usposabljanje. V krajevnih skupnostih in v delov-
nih organizacijah namreč danes živi veliko število ljudi, ki so si v zadnjih letih pridobili številna nova znanja, tudi tista, ki so pomembna za obrambno in samozaščitno usposabljanje. Veliko je rezervnih starešin, ki lahko prenašajo svoje znanje na krajane in delovne ljudi; vsak dan več je tudi aktivistov socialistične zveze, ki so prevzeli številne politične naloge in med njimi tudi družbenopolitične priprave za splošni ljudski odpor; pa številni delavci Rdečega križa^ripadnikU enot civilne zaščite, teritorialnih enot; in seveda predvsem člani zveze komunistov, ki s svojim aktivnim političnim delom pomagajo vsem, ki se ukvarjajo s to pomembno družbeno in politično dejavnostjo.
Poudarek pri obrambnem in samozaščitnem usposabljanju je torej na temeljnih celicah naše družbe. Tako je zapisano tudi v stališčih predsedstva SR Slovenije o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov, takšno usmeritev je posebej poudarila republiška koordinacijska komisija za obrambno in samozaščitno usposabljanje. Povsem zanesljivo bo tudi akcija NNNP pokazala, da pri obrambnem in samozaščitnem usposabljanju ne sme biti ne profesionalizma in ne časovno odmerjenega delovanja in vsak delovni človek in občan se mora aktivno vključiti v to delo.
Letošnje izkušnje akcije
NNNP ter usposabljanje delovnih ljudi in občanov za obrambo in samozaščito nam bodo izredno koristile v nadaljnjih prizadevanjih. Še letos bo namreč potrebno izoblikovati načrt obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za leto 1980, takoj zatem pa pripraviti tudi osnove srednjeročnega načrta za obrambno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Vsako leto bodo naloge čedalje bolj zahtevne, dela bo vse “^Več, toda vse večje bodo tudi možnosti, ki jih bodo imele naše krajevne skupnosti in delovne organizacije. In iz leta v leto bo tudi razsežnost znanja in spoznanj vsakega občana, vsakega delovnega človeka, vse širša in bogatejša tudi na obrambnem in samozaščitnem področju. S takšnim bogatstvom znanj pa se bo naš delovni človek in občan lahko vse uspešneje vključeval v vsako akcijo — ob naravnih nesrečah pa tudi v vojni.
V tem tudi vidimo pomen obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov prav v času akcije nič nas ne sme presenetiti. V tem vidimo pravo pot, ki nas vodi k vse večji in boljši obrambni usposobljenosti, ki bo največji prispevek naše obrambne moči v vsaki krajevni skupnosti, vasi, zaselku in na vsej jugoslovanski obrambni in samozaščitni črti.
IVO TOMINC
VARSTVO OKOUA IN NNNP
Koncept akcije NNNP sloni na ljudeh, na njihovi zavesti, znanju in pripravljenosti braniti dosežke naše socialistične revolucije. Ljudje pa morajo biti predvsem zdravi, da bodo lahko opravljali vse naloge, ki jih zahteva ta akcija oziroma bi jih zahtevala resnična katastrofa, če bi do nje prišlo. Eden glavnih pogojev za zdravje občanov pa je zdravo okolje. Onesnažen zrak je danes v Sloveniji hujši morilec kot avtomobilisti, onesnažene vode morijo ribe in menda le sreča preprečuje, da ne morijo tudi ljudi, na plodni zemlji raste skoraj več hiš, tovarn in cest kot pa žita in poljščin, naši gozdovi so smetišča. In kaj bo, ko bo naše življenje zaradi takega ali drugačnega (hudega) vzroka izgubilo svoj ustaljeni red? Bomo začeli šele takrat čistiti potoke, da jih bomo sploh lahko pili, vodovod pa ne bo deloval? Bomo spali v jami med odpadki, ki smo jih sami nametali vanjo? Ali se bomo borili v gozdovih med odvrženimi štedilniki, kupi smeti, vsi pokaš-ijujoči, ker nas bo onesnažen zrak že v miru onesposobil za boj? Bomo zaman trkali na vrata gorskih kmetij, da bi dobiii hrano.
Verjetno tako res ne bo, da pa veliko ne manjka do takih ra-
zmer, bržčas vemo vsi. Le naredimo bore malo.
Kolikšna je koncentracija strupenih plinov v zraku v vaši KS? Kako bi se jo dalo zmanjšati? Akcija NNNP bo sicer končana 30. septembra, vendar se za obrambo pripravljamo stalno, zato naj to postane tudi del varnostne ocene v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji, program sanacije pa tudi del priprav na splošno ljudsko obrambo. Marsikdaj je glavni krivec za to, da onesnaženja ne zmanjšamo, res denar, še večkrat pa nezainteresiranost in podcenjevanje problema. Kot lahko le združeni branimo svojo domovino, se lahko le združeni nadejamo »zmage« tudi na tem področju. Ekološke katastrofe v zraku pri nas sicer še nismo doživeli, toda ob naraščanju števila industrijskih obratov se nam lahko pripeti tudi to. Nanjo pa moramo biti pripravljeni. Organizacija združenega dela sama verjetno že ve, kaj bo ukrenila ob takem primeru, nujno pa bi morala vsaka kre-jevna skupnost poznati vse potencialne nevarnosti, ki ji grozijo zaradi industrijskih objektov, in se nanje dobro pripraviti.
Podobno je z vodo. Sanacija večjih vodotokov je dolgoročen
proces, ki zahteva skupno akcijo, da nas ne bodo po nepotrebnem doletele katastrofe. Potoke in studence pa lahko očistimo zelo hitro. Tudi marsikaterega od opuščenih vodnjakov se še da »oživiti«. Pomanjkanje vode je namreč huda nadloga, in zanjo ni nujno, da jo povzroči naravna katastrofa lia vojna, lahko je to suša ali pa onesnaženje, ki nam stalno grozi. A če bomo pripravljeni nanjo, bodo posledice veliko manjše. Tudi to mora postati del varnostne ocene vsake krajevne skupnosti in del priprav na splošno ljudsko obrambo.
Če bodo porušene naše hiše, se bomo v prvih trenutkih zatekli v gozdove, ki nam nudijo vsaj malo zavetja. Zatekli pa se bomo v najbližje gozdove — v tiste, kamor odvažamo odpadni material in smeti. Zato je akcija NNNP tudi priložnost, da odpravimo taka divja smetišča, predvsem pa za to, da se dogovorimo, da tega ne bomo več počenjali, da skupaj z sanitarno inšpekcijo in s komunalnimi podjetji določimo prostore, ki jih bomo uporabljali v ta namen. Naj nam ne bo odveč peljati smeti tja, obrestovalo se nam bo v miru in v vojni. Nepošteno bi bilo tudi, če bi tako čiščenje preložili na mladino.. Mladi
tega niso nanosili tja,ob tem delu lahko dobijo občutek, da lahko odrasli odmetavajo odpadke, ker jih bo že mladina pospravila. Tak občutek pa ni »vzgojen«. In če bomo imeli med akcijo vajo v naravi, pomislimo tudi na to, kaj bo za nami ostalo. Smeti so lahko zelo izdajalske?
Skrbeti moramo tudi za čistost jam, brezen, zijalk,to niso le odlična skrivališča in zavetje za prebivalstvo, nemalokrat so tudi vodni rezervoarji.
Samo zdrava, čim manj onesnažena narava omogoča človeku, da preživi. Zato ob vsakem posegu vanjo pomislimo tudi na to, da lahko pride čas, ko bomo popolnoma odvisni od nje. In takrat nam bo vrnila tisto skrb, ki smo ji jo posvečali.
Čim bolj bomo občani poznali svoje okolje, čim bolj bomo skrbeli zanj, čim več bomo naredili za to, da bo ostalo lepo in zdravo, tem bolj ga bomo imeli radi in bolj odločno ga bomo branili. Tudi to je del domovine — nihče pa ne mara domovine, ki je umazana, zanemarjena, grda. Zato je odnos do okolja tudi del patriotizma, ki ga moramo spodbujati in varovati prav tako kot našo socialistično ureditev, bratstvo in enotnost in neuvrščenost.
Zveza društev za varstvo okolja Slovenije
NAŠA OBRAMBA V AKCIJI NIC NAS NE SME PRESENETITI
Obrambno vzgojna in družbe-nosamozaščitna akcija Nič nas ne sme presenetiti zavzema v teh mesecih vse širše družbene razsežnosti. Vanjo se prek najrazličnejših oblik obrambnega in samozaščitnega usposabljanja vključuje vse več temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, vse več delovnih ljudi in občanov. Akcija je že doslej pokazala, da je moč in kvaliteta obrambnih in samozaščitnih priprav pravzaprav v njihovi vseljudski širini in je že doslej opozorila na številne nove oblike in načine vključevanja širokih ljudskih mnoožic v te priprave.
Pri tem ima svoje pomembno mesto tudi revija Naša obramba. Številni bralci, ki redno spremljajo revijo, dobro vedo, da seje že doslej uspešno vključevala v krepitev obrambne in samozaščitne moči naše samoupravne socialistične družbe. Vztrajno je širila v vseh strukturah našega prebivalstva, kamor redno prihaja vsak mesec, obrambno in družbeno samozaščitna misel. Na primerih iz našega narodnoosvobo-
dilnega boja in socialistične revolucije ter na izkušnjah mnogih uspešnih bojev zatiranih ljudstev z mračnimi silami imperializma in hegemonizma v svetu tako utrjuje vero in prepričanje v nepremagljivost bratsko povezane samoupravne socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Vsebinsko tako zasnovana je Naša obramba spodbujevalec in eden izmed strokovnih nosilcev mnogih aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti. V programih akcije morajo namreč biti, kot je bilo dogovorjeno na predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, zajete tudi »naloge celovitega idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja vseh struktur prebivalstva, usposabljanja vseh družbenih in upravnih organov, družbenih služb in dejavnosti ter vodstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij za opravljanje nalog v vojni in ob naravnih nesrečah. Težišče akcije mora biti pri tem usmerjeno v politično in strokovno usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine v
temeljnih samoupravnih skupnostih in združenjih...«.
Prav tu, pri političnem in strokovnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov pa ima svojo pomembno družbeno odgovornost tudi revija Naša obramba. Naj povzamemo besede predsednika Republiške konference SZDL Mitje Ribičiča iz uvodnega članka v letošnji januarski številki Naše obrambe, ko je takole ocenil pomen in odgovornost revije za obrambno usposabljanje prebivalstva: »Ta revija je v minulih letih s svojo vsebino in naklado, ki dosega že 120000 izvodov, postala nepogrešljiv pripomoček pri obrambnem usposabljanju pripadnikov oboroženih sil in vseh dejavnikov ljudske obrambe in družbene samozaščite, vseh delovnih ljudi in občanov. V tem je njen velik, zlasti pa tudi v prihodnje nepogrešljiv delež pri usposabljanju vsega prebivalstva, še posebej mladine, pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite.«
S takšno usmeritvijo in vsebinsko zasnovo postaja revija vse močnejše sredstvo po-
4
družbljanja ljudske obrambe in varnosti.
Seveda pa bo ta delež pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite toliko večji, kolikor več družin bo naročenih na Našb obrambo, kolikor več delovnih ljudi in občanov bo imelo možnost, da se ob njej politično in strokovno usposablja. Zato je akcija Naša obramba v vsako družino neločljivo povezana z akcijo nič nas ne sme presenetiti, zato je njen sestavni del Akcija Nič nas ne sme presenetiti bo toliko bliže končnemu cilju, kolikor bolj bo pripomogla k obsežnejšemu, celovitejšemu in stalnemu političnemu in strokovnemu usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov, kar pa je spet v veliki meri odvisno od razširjenosti revije Naše obrambe kot nepogrešljivega pripomočka pri obrambnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov.
Kako doseči, da bo Naša obramba tudi v prihodnje nepogrešljiv pripomoček pri usposabljanju vsega prebivalstva, predvsem pa mladine pri krepi-
t
*	NEKATERE MOŽNE PREDPOSTAVKE
ZA AKTIVNOST KRAJEVNE SKUPNOSTI V AKCIJI NNNP
Ž
%
s
*
*
*
*
1.	Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti je od upravnega organa za ljudsko obrambo občinske skupščine prejel naslednje obvestilo: »Ukazana je mobilizacija vseh enot oboroženih sil, v zvezi s tem do prihoda predstavnika našega organa v vašo KS opravite vse priprave za vpoklic vojaških obveznikov, ki so razporejeni v enote oboroženih sil.« Navedena predpostavka narekuje aktiviranje kurirjev, ki so določeni za raznašanje pozivov za vpoklic vojaških obveznikov, razporejenih v oborožene sile.
2.	Ugotovljeno je, da izvajalci posameznih nalog, ki izhajajo iz ukrepov za pripravljenost v krajevnih skupnostih, niso seznanjeni z nalogami in postopki, ki jih morajo opraviti ob izvajanju načrta za pripravljengst, vojno-politične razmere pa so take, da lahko vsak trenutek priča-
kujemo ukaz za izvajanje ukrepov pripravljenosti. r Predpostavka narekuje nujen klic vseh oseb, ki izvajajo določene naloge v zvezi z ukrepi za pripravljenost in da vsako od teh oseb seznanimo z nalogo.
3.	Iz poročil v sredstvih za informiranje (RTV, dnevni časopisi itd.) krajani sklepajo, da so vojnopolitične razmere resne ter da ni izključena agresija na naše ozemlje.
Giede na to, da KS v obrambnih pripravah niso vsakemu krajanu opredelile naloge, postopkov in ukrepov v času neposredne vojne nevarnosti, krajani prihajajo v KS in zahtevajo informacijo o svojih nalogah, postopkih in ukrepih v tej situaciji.
Predpostavka zahteva, da odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito razpravlja o razmerah, določi konkretne naloge in postopke za krajane ter način obveščanja in seznanjanja krajanov z nalogami, postopki in ukre-
pi v času neposredne vojne nevarnosti.
4.	Ob močnem potresu, ki je zajel KS, je pod ruševinami stanovanjskih zgradb in pod zgradbami delovnih organizacij ostalo določeno število krajanov in delavcev, izbruhnili pa so tudi požari, kar zahteva aktiviranje vseh enot civilne zaščite v krajevni skupnosti in v delovnih organizacijah. Ob mobilizaciji enot civilne zaščite v krajevni skupnosti ugotovijo, da veliko število pripadnikov manjka, ker so razporejeni v enote civilne zaščite v delovnih organizacijah.
Predpostavka zahteva, da določeni čiani štaba civilne zaščite v KS takoj stopijo v stik z delovnimi organizacijami, v katerih so zaposleni krajani iz območja KS, ter z delovnimi organizacijami uskladijo razporeditev krajanov.
5.	Štab civilne zaščite v KS naj določi 1 do 3 stanovanjske zgradbe, kjer bodo z
ročno signalno sireno hodniku zgradbe dali znak za zračni napad.
V tem primeru morajo stanovalci hitro oditi v zaklonišča. Tako bomo preverili seznanjenost stanovalcev z določenimi signali in ravnanje stanovalcev in civilne zaščite v stanovanjskih hišah.
6.	Ob potresu, ki je zajel KS, je bila porušena podružnica banke (trgovina, pošta itd.). Krajani so obvestili svet krajevne skupnosti, da so opazili neznane osebe, ki opazujejo porušeno poslopje in brskajo po ruševinah. Vse kaže, da lahko pride do tatvine oziroma ropa. Porušenega poslopja nihče fizično ne varuje, saj so bili delavci porušenega poslopja ob potresu poškodovani in ne morejo zavarovati imetja.
Razmere narekujejo, da KS aktivira določeno število pripadnikov narodne zaščite in fizično zavaruje porušena poslopja.
4 * *
5 *
J
5
2
1 * %
I
2
I
^ Qci IcinKC/ VbCtlN UdlUld\ j-M	c. i iciiv^ycu mi , ^1''	j	cJ	J ■»	1	1
tvi ljudske obrambe in družbene samozaščite?
To lahko zagotovimo z ustreznimi organizacijskimi in vsebinskimi napori tako v okviru revije kot v okviru družbenopolitičnih ter obrambnih dejavnikov v temeljnih samoupravnih skupnostih, v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah z namenom, da bi tako bogata vsebina revije prišla do čimvečjega števila ljudi.
Zato bi kazalo revijo v akciji Nič nas ne sme presenetiti usmeriti v naslednje:
Naša obramba naj bi še intenzivneje spremljala vse dejavnosti v zvezi z akcijo NNNP in naj bi bralcem posredovala čim več napotkov oziroma izkušenj, pridobljenih med akcijo;
— izdajatelji revije »Naša obramba« oziroma osnovni nosilci obrambnega usposabljanja v republiki bodo še bolj uskladili vsebino revije s programi obrambnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin, pripadnikov teritorialne obrambe in milice, mladine in vsega prebivalstva. Poleg tega naj bi spodbujali obveznike obrambnega usposabljanja k individualnemu proučevanju ustreznega gra-
diva iz Naše obrambe in naj bi tako dosegli, da bi revija resnično in povsod postala nepogrešljiv pripomoček pri obrambnem usposabljanju pripadnikov oboroženih sil in vseh dejavnikov ljudske obrambe in družbene samozaščite, vseh delovnih ljudi in občanov;
— glede na splošno družbeni pomen revije Naša obramba, zlasti pa njen pomen na področju obrambnih priprav oziroma obrambnega usposabljanja ter v zvezi s tem glede na njeno vlogo v akciji NNNP bi bilo dobro, da bi se socialistična zveza skupaj z drugimi dejavniki še bolj zavzela, da bi akcija Naša obramba v vsako družino čimprej dosegla svoj končni cilj.
Da bi bili napori pri pridobivanju novih naročnikov v številnih temeljnih samoupravnih skupnostih v akciji NNNP čimbolj usklajeni, so izdajatelji revije poslali vsem odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah in šolah pismo s priporočilom družbenopolitičnim dejavnikom, zlasti krajevnim konferencam sociali-
stične zveze in zveze rezervnih vojaških starešin, osnovnim organizacijam zveze socialistične mladine in zveze sindikatov, naj z načrtnim in dobro organiziranim pristopom dosežejo, da se bo na Našo obrambo naročilo, jo prebiralo in se ob njej politično in strokovno usposabljalo čim več delovnih ljudi in občanov oz. mladine. Dosedanja akcija Naša obramba v vsako družino je namreč kljub visoki nakladi revije pokazala, da so še možnosti za njeno nadaljnje naraščanje. Doseženi rezultati v nekaterih občinah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela to tudi potrjujejo. Naj navedemo kot primer občino Radovljica, kjer prihaja revija že skoraj v vsako drugo družino, v šestih občinah pa v vsako tretjo, v krajevni skupnosti Krško pa je naročenih na revijo 65% družin. To najbolj zgovorno dokazuje, da obstajajo realne možnosti, da bi z načrtno in dobro organizirano akcijo v krajevnih skupnostih in v združenem delu naklado revije podvojili, saj se s tem ustrezno dviga tudi politično in strokovno znanje bralcev s področja ljudske obrambe in družbene samozaš-
čite.
Akcijo Naša obramba v vsako družino je potemtakem potrebno v akciji NNNP uresničevati še bolj zavzeto kot doslej, svoj vrh pa naj doseže v dneh pred 30. septembrom. Tega dne bomo v vseh krajevnih skupnostih ugotavljali končne rezultate letošnje akcije NNNP, torej tudi rezultate, ki smo jih dosegli pri širjenju obrambno-vzgojnega tiska, zlasti pa pri razširjanju revije »Naša obramba« med prebivalstvom, kot je napisano v pismu odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Tako bomo množici prispevkov in številnih prizadevanj, da bi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito razvili v vseljudsko gibanje v skladu z besedami tovariša Tita in sklepi XI. kongress Zveze komunistov Jugoslavije, dodali še enega. Tako vseljudsko gibanje bo najmočnejša garancija za mirno in ustvarjalno življenje vseh nas, poroštvo, da bi uspešno ubranili svobodo in neodvisnost naše samoupravne socialistične domovine, če bi bilo potrebno.
SLAVKO KORBAR
TELESNOKULTURNA ORGANIZACIJA V AKCIJI
Dejavnost telesnokulturnih organizacij je po svoji naravi tako različna, da ni mogoče v celoti navesti vseh nalog, ki jih morajo opraviti telesnokulturne organizacije in skupnosti v zvezi s splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav tako tudi ni mogoče navesti vseh nalog pri preverjanju usposobljenosti telesnokulturnih dejavnikov in njihovega članstva v sklepnem delu akcije, ki bo 29. in 30. septembra.
Zato bomo navedli le primer telesnokulturne organizacije in nekaterih njenih nalog, ki naj služi za usmeritev tudi drugim -dejavnikom v telesni kulturi. Gre za telesnokulturne organizacijo (društvo) s 300 do 5000 člani in z razvejano dejavnostjo splošne vadbe vseh oddelkov, strelstva, planinstva, taborjenja in sekcijami tekmovalnega športa (športne rekreacije ali selektivnega športa) v smučanju in rokometu. Društvo ima svoj dom s telovadnico ter večnamensko zunanje igrišče. V domu imajo prostore tudi družbenopolitične organizacije, objekt pa uporabljajo za potrebe telesne vzgoje tudi bližnja osnovna šola in krajani. V pripravah na akcijo bo društvo izdelalo oiiroma dopolnilo obrambni načrt in opravilo kon-
— Aktivirati vse stanovalce za udeležbo v akciji NNNP.
— Kar največ ljudi seznanjenih s ciljem in namenom akcije.
— Izdelati načrt razporeda stanovalcev po zakloniščih hiše.
— Zagotoviti, da bomo uporabniki zaklonišč po izdanem ukazu izpraznili zaklonišča.
— Tehnične komisije in splošne enote civilne zaščite seznaniti z razporeditvijo: gasilskih aparatov, hidrantov; določiti v hiše 6 do 8 odraslih stanovalcev, ki bodo seznanjeni, kje so shranjeni požarni aparati, kje so ključi, kje po hidrantne gasilske cevi, kje se izključi plin, voda in elektrika za vso stavbo.
— Seznaniti vse stanovalce z zakonskim določilom o zatemnjevanju, o obveznosti utesnitve stanovalcev, dajanja materialnih sredstev (šotorov, vozil, orodja...) ob elementarnih nesrečah in v vojni; rok do konca junija.
— Vsi stanovalci, vštevši dbraš-čajoča mladina, naj bodo seznanjeni
kretne naloge iz tega načrta.
Naloge društva v zvezi z akcijo so predvsem naslednje:
1.	Varnost objekta
—	preveriti vse instalacije (za plin, elektriko, vodo),
—	ugotoviti in odpraviti pomanjkljivosti na strehi, oknih, vratih (ključavnice),
—	preveriti požarno-var-nostne naprave (sprejet požar-no-varnostni pravilnik, zadostno število napolnjenih gasilnih aparatov, pripravljena vsa orodja in lestve za gašenje in reševanje),
—	preveriti razdelitev nalog članstva v primerih požara, potresa, visokega snega, eksplozije, povodnji in drugih elementarnih nesreč,
—	preveriti način obveščanja ob alarmiranju,
—	ugotoviti in odpraviti nastajanje škode na objektu (zamakanje, rjavenje).
2.	Uporaba objekta
Kar gre za edini telesnokul-turni objekt v krajevni skupnosti, bo uprava društva ob sodelovanju članstva ugotovila smotrnost uporabe objekta in ocenila možnosti vzdrževanja.
Društvo bo sprejelo tak urnik vadbe in uporabe objekta, da bo čimbolje izkoriščen. Društvo bo dalo prednost tistim vad-
z enotno predpisanimi znaki za alarmiranje.
— Pod vodstvom hišnih svetov pripraviti praktične vaje za primer potresa in nevarnosti požara.
— Do 20. VI. naj vsako gospodinjstvo in hišni svet izvede vse preventivne ukrepe požarne varnosti (odstranjevanje vnetljivih snovi iz garažnih boksov, podstrešij in drugih skupnih prostorov); splošna enota civilne zaščite kontrolira, kako je naloga opravljena.
— Prav je, da ima vsako gospodinjstvo pripravljene rezervne ključe za vozilo in garažo, da bi v primeru ogroženosti lahko tudi sosed umaknil vozilo na varnejši prostor.
— V mesecu septembru, ko bo izvedena vaja s predpostavko, da je kraj prizadel potres, bo koordinacijski odbor akcije NNNP 79 določil hiše oziroma niz blokov, katerih stanovalci se bodo zatekli v zaklonišča.
— Poskrbeti, je treba, da bodo
benim skupinam, kjer je učinek največji s fiziološko-obrambne-ga, vzgojnega in tudi finančnega stališča. Prav tako je pomembno, da čimveč krajanov vseh kategorij redno vadi v objektu, pri čemer je potrebno enakomerno izkoristiti telovadnico (igrice-otroci, športne igre-odrasli, gimnastika itd.), zunanja igrišča (nogomet, rokomet, atletika), naravo (hoja, tek , planinstvo, orientacija, smučanje, drsanje, sankanje, kolesarjenje itd.)
3.	Delo s članstvom
V prizadevanjih za vzgojo zdravega, moralno-politično osveščenega članstva bo društvo zlasti razvijalo samoupravne odnose v organizaciji in preverjalo dosežene rezultate.
Društvo zato ne bo razvijalo samo telesnokulturne dejavnosti, ampak bo v oblikah družabnega življenja, s predavanji, prikazovanjem filmov, z izleti in obiski iz NOB znanih krajev in spominskih obeležij razvijalo čut patriotizma in odgovornosti do družbe. Ob takih priložnostih je zelo primerno tudi temeljiteje spoznavati zlasti mladino z naravnimi možnostmi bližnje okolice, organizirati priložnostna tekmovanja v streljanju, orientaciji, iznajdljivosti, izkoriščanju narave za te-
gasilni aparati v hišah tehnično pregledani na podlagi norm , ki jih določa predpis.
— Do konca septembra je potrebno ugotoviti, koliko gospodinjstev bo nabavilo paket rezervne hrane oziroma koliko družin ga že ima.
— Preveriti oskrbljenost stanovanjskih zgradb z opremo za reševanje ter oskrbljenost delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno in kolektivno RBK zaščito.
— Preveriti organiziranost civilne zaščite po stanovanjskih zgradbah in jo organizirati povsod, kjer še ne deluje.
— Preveriti pripravljenost za izvajanje posameznih ukrepov civilne zaščite ter organizirati akcije za ' izvajanje preventivnih ukrepov civilne zaščit^ pregledati kleti in podstrešja ter odstraniti požarno nevarne snovi v stanovanjskih zgradbah, pregledati zaklonišča in izpopolniti načrt zaklanjanja itd.
lesnokulturne namene in drugo. Mladino lahko seznanjamo s kurirskimi nalogami, z reševanjem praktičnih problemov, z načini propagandnih akcij, z možnostmi konspiracije itd.
4.	Povezovanje z drugimi nosilci akcije
Vključevanje društva v skupen program akcije, ki ga pripravlja koordinacijski odbor pri krajevni konferenci SZDL ali drug ustrezen organ v krajevni skupnosti,je ena najpomembnejših nalog.
Ker društvo goji tudi taborništvo in strelstvo, bodo taborniki pregledali opremo, pripravili tekmovanja v postavljanju šotorov in drugih taborniških veščinah, strelci pa se bodo povezali s štabi teritorialne obrambe in skupaj z njimi organizirali tekmovanja za članstvo, pa tudi za druge krajane. Uprava društva se bo povezala s štabom civilne zaščite in narodno zaščito in se dogovorila o vključitvi članstva, ki ni zajeto v dejavnostih, povezanih s splošno ljudsko obrambo, v izvajanje varnostnih nalog
Uprava se bo povezala tudi s šolo in skupaj z njo načrtovala akcijo v skladu s programom celotne krajevne skupnosti.
Uprava društva se bo prek štaba civilne zaščite dogovorila tudi za predavanja o prvi pomoči za vse članstvo, s prostovoljno (poklicno) gasilsko četo pa o po-žarno-varstvenih ukrepih, o reševanju v primeru požara in drugih elementarnih nesreč.
Uprava društva bo tudi poskrbela za to, da bo program vključevanja telesne kulture v akcijo, ki sta ga pripravili občinska TKS in ZTKO, usklajen v krajevni Skupnosti glede na specifiko de-
/nosti, naravno okolje, gospodarske, ekonomske in druge aspekte.
Društvo bo sproti analiziralo priprave na akcijo ter jih sproti usmerjalo.
Prvi dan akcije bo društvo, upoštevaje navodila ustreznih organov SZDL v KS, predvsem namenilo nalogam, ki so širšega družbenega obrambno varnostnega pomena
Drugi dan bo namenjen izvajanju množičnih akcij in demonstraciji vključevanja telesne kulture v splošno ljudsko obrambo, prirejanju pohodov in tekmovanj.
AKTIVNOST HIŠNIH SVETOV V AKCIJI NNNP
UREDNIŠKI ODBOR:
Marko OROŽEN, Julij PLANINC, Tone RAKOVIC, Ljubo JASNIČ, Franc ČRNUGELJ, Vlado ŽORŽ, Milan VOLClC
Stališča
predsedstva
celjskih
sindikatov
o pisanju
Delavske
enotnosti
Komisija, ki jo je predsedstvo občinskega sveta ZSS Celje 18. junija 1979 zadolžilo, naj na podlagi mnenj in ocen, izrečenih med razpravo na tej seji, dokončno oblikuje stališča predsedstva do pisanja novinarjev Delavske enotnosti o nepravilnostih pri dodeljevanju in zamenjavah stanovanj in do razpečevanja 22. številke DE v Celju, je poslala našemu uredništvu naslednja stališča.
»Prvič, članki v Delavski enotnosti so prispevali k hitrejšemu razreševanju pomanjkljivosti pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj in zamenjavah stanovanj, čeprav ni mogoče zanikati, da so nekateri članki izražali subjektivno mnenje piscev in da so bili nedorečeni, ker niso temeljili na ugotovitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Drugič, obsojamo ravnanje uprave Delavske enotnosti, ki je v Celje poslala določeno število izvodov DE in dovolila, da so bili ti izvodi v Celju razdeljeni.
Predlagamo, da RS ZSS to oceni in sprejme ustrezne ukrepe«.
Ocena
osnovne
organizacije
ZK
in uredništva
Delavske
enotnosti
Osnovna organizacija Zveze komunistov v Delavski enotnosti, temeljni organizaciji združenega dela ČGP Delo in uredništvo časnika DE sta sprejela pobudo predsedstva občinske konference SZDL Celje, naj ocenita pisanje svojih novinarjev o nepravilnostih pri dodeljevanju stanovanj in njih zamenjavi v Celju. V tej razpravi je bilo ugotovljeno:
Trditev, da je bilo njihovo pisanje o teh nepravilnostih in nezakonitostih, ki jo je v svojih »Stališčih in ocenah« zapisalo predsedstvo občinske konference SZDL Celje, »senzacionalistično in tendenciozno«, ne temelji ha resnici, zato jo osnovna organizacija ZK kot tudi uredništvo Delavske enotnosti odločno odklanjata. Njihovi prispevki so bili le del prizadevanj našega uredništva, da bi delavci kot samoupravljalci čimbolj obvladali celotni tok družbene reprodukcije, torej da bi imeli odločilno besedo tudi na področju planiranja, gradnje in razdeljevanja stanovanj. Osnovna organizacija LK in uredništvo DE sodita, da so novinarji s svojim pisanjem prispevali k reševanju »konfliktne situacije«, ki je v Celju tlela že nekaj časa.
Da je bila 22. številka DE deloma brezplačno razdeljena po kioskih v Celju, je posledica spleta neljubih okoliščin, ki pa niso v nikakršni zvezi z uredniško politiko časnika. To pa seveda ne zmanjšuje naše odgovornosti. Zato sta osnovna organizacija ZK in uredništvo DE zadolžila odgovornega delavca v prodajni službi, da ugotovi, kako se je to lahko primerilo.
Preprečujmo invalidnost
Obveščanje v združenem delu
Vsak po svoje
V uvodnem delu na L strani smo že poročali o jubilejni slavnosti slovenskih invalidov oziroma vsaj tiste dobre polovice vseh, ki je včlanjena v društva invalidov. Predsednik RS ZSS Vinko Hafner je v nadaljevanju svojega pozdravnega nagovora poudaril, da je boljši materialni položaj invalidov v neposredni povezavi z večjo družbeno produktivnostjo dela. »Razsodno moramo ocenjevati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, na kateri temelji naš celotni razvoj. Pretiravati z njegovo obremenitvijo bi pomenilo spodrezati korenine razvoja in s tem tudi povečanju blagostanja ljudi, torej tudi invalidov.«
Vinko Hafner je še dodal, da nikakor ne smemo iti brezbrižno mimo letošnjega mednarodnega praznika invalidov, katerega pomen in cilje izredno dobro zadeva geslo »Preprečujmo invalidnost«, saj imamo v Sloveniji samo delovnih invalidov kakih 60.000 in se njihovo število še vsako leto poveča za približno 5 odstotkov. Prav zato se moramo v prihodnje bolj zavzemati za pravilno vrednotenje varstva pri delu ter za opravljanje težkih in
nevarnih delovnih razmer, nikakor pa ne s prelaganjem na družbo težjih bremen z benefici-
rano delovno dobo in invalidskim upokojevanjem prezgodaj izčrpanih delavcev.
Stane Lavrič, predsednik zveze društev invalidov Slovenije; je ob delovnem jubileju zveze med drugim tudi povedal:
»Nobenega dvoma ni, da je naša družba veliko storila pri urejanju mnogoterih vprašanj na področju varstva invalidov, saj imamo na tem področju izredno napredno in urejeno zakonodajo. Žal pa to ni dovolj. Kljub takšni zakonodaji še mnoga vprašanja vse prepočasi rešujemo. Še vse preveč je birokratskih in podobnih ovir. Zato je dolžnost nas vseh, da na vse te po -manjkljivosti opozarjamo in si tudi sami prizadevamo sprejete sklepe in stališča čimbolj učinkovito razrešiti. Pri uresničevanju naših zahtev in hotenj pa moramo upoštevati tudi realne možnosti naše družbe. Prav zato je prisotnost naših društev oziroma njihovih delegatov nujna tako v socialistični zvezi, sindikatih, samoupravnih interesnih skupnostih in povsod tam, kjer lahko uveljavljajo svoje in skupne interese.
Celotno naše delovanje mora biti še bolj kot doslej usmerjeno
»Lepo je pomagati«
Milko Kozlovič iz koprske luke je 34-krat daroval kri
Z. Vlajtč
Luška krvodajalska sekcija uspešno deluje, z dneva v dan je številnejša. Ponosni so luški kr-vbdajalci, ker se v njihovih
vrstah zbira vse več mladih krvodajalcev, vse več sodelavcev, ki želijo postati krvodajalci. Eden izmed vzornih darovalcev krvi je Milko Kozlovič, brigadir na lesnem skladišču. Doslej je 34-krat daroval kri.
»Kri dajem zato, da bi ljudem pomagal. Vedno več je ljudi, ki jo potrebujejo. Krvodajalec bom, dokler'bom zdrav. Veselilo bi me, ko bi se mladi v še večjem številu odzivali našim humanim akcijam.«
Kdaj ste postali krvodajalec?
»Prvič sem dal kri med služenjem vojaškega roka v Bjelova-ru. Ko sem se vrnil iz vojske, se je moja krvodajalska aktivnost pričela v vasi Trsek. Od tam smo na pozive organizirano odhajali da-
rovat kri v Izolo. Kasneje se je to nadaljevalo v Tomosu, kjer sem bil zaposlen. Od leta 1973 sem v Luki in tudi v luški sekciji krvodajalcev.«
Kako je z aktivnostjo luške krvodajalske sekcije?
»Iskreno rečeno, sekcija je dobro organizirana in vsaka akcija se konča uspešno. Kadar'je treba, se odzovemo na nujne pozive.«
Raj vas je »nagnalo«, da ste postali krvodajalec?
»Slehernega krvodajalca veže kakšen dogodek, ki ga je ogrel za to, da je postal krvodajalec. Ko je moja sestra zbolela, je potrebovala mnogo krvi. Takrat sem spoznal, kaj pomeni pomagati drugemu. In takrat sem se odločil, da postanem krvodajalec.
Ali kot krvodajalec samo darujete kriT
>iNe, poleg tega, da redno odhajam v transfuzijsko postajo, tudi pogosto govorim s svojimi sodelavci o človeku-krvodajalcu. Tako se jih je po razgovoru z menoj kar pet odločilo postati krvodajalec. Krvodajalci Luke Koper si zelo prizadevamo, da bi se naša sekcija/ še povečala. In kar uspešni smo, saj nas je iz leta v leto več tudi na naših tradicionalnih srečanjih.«
Tako pripoveduje štiridesetletni Milko Kozlovič, ki je tudi član odbora Rdečega križa v Luki Koper. Ko smo kramljali z njim, smo občutili, kako s ponosom govori o krvodajalstvu v svoji delovni organizaciji. Humanost pa je lastnost vseh krvodajalcev. Zato so vsi luški delavci ponosni nanje.
v krajevno skupnost, to je tja, kjer ljudje žive, kjer se porajajo in največkrat tudi najbolj učinkovito rešujejo vsakodnevni in najbolj občutljivi problemi človeškega življenja.«
Damjan Križnik
Med svojim nedavnim obiskom v Sloveniji je delovna skupina Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se ukvarja s problematiko informiranja, v Ljubljani obiskala tudi sestavljeno delovno organizacijo Mercator, v kateri se prek 10.000 delavcev in 3.000 združenih kmetov ukvarja z vsemi mogočimi dejavnostmi, »le s kopanjem rude in črpanjem
nafte ne.«
Tema pogovora: kako poteka obveščanje delavcev, ki so »raztreseni« po domala vsej Sloveniji, precej pa jih je tudi v sosednji Hrvaški in celo v Beogradu.
Ugotovitev: poslovodni organi imajo tako rekoč vsak hip na voljo poslovne informacije, pri »drugih« informacijah pa gre to že težje, kajti težko da je vzpostaviti njihov povratni tok.
Ob tem lahko torej povzamemo mnenje iz priloge Poročevalca skupščine SR Slovenije/ki trdi, »da so v samoupravnih organizacijah in skupnostih procesi razvoja informacijskih sistemov v skladu s temeljnimi načeli družbenega sistema informiranja šele na začetku..., da še vedno ne upoštevajo enotnih ciljev družbenega sistema informiranja. Tako so se dosedaj pri njih razvijale predvsem poslovodne ,funkcije, medtem ko so bile za-Viemarjene funkcije zadovoljevanja informacijskih potreb organov upravljanja, delegacij in družbenopolitičnih organizacij, oziroma — vseh delavcev.«
Na drugačno »cvetko« pa je delovna skupina ZSJ naletela v komunalnem podjetju Komunala v Novi Gorici. Tam je urednik njihovega internega glasila sam — direktor. List je po vsebini dokaj dobro zastavljen, vprašanje pa je, če je v njem potemtakem prostor za vse informacije.
»Kdor ima informacije, ima tudi moč«, je direktorju povedal vodja skupine Branko Reljič. On pa je odvrnil: »Kot direktor sem dolžan skrbeti tudi za informiranje.«
Res je, ampak...
/ \
Zlati znaki in priznanja
Na svečanem jubileju zveze društev invalidov SRS so za desetletno posebej uspešno delo v organizaciji invalidov in za uveljavljanje njene vloge v samoupravni socialistični družbi podelili 36 zlatih znakov. Dobili so jih:
Vinko Hafner, Adolf Ankon, Poldka Blažič, Edvard Centrih, Ivanka Čufar, Janko Damjanovič, Janez Dolenc, Ivan Gajšt, Jože Gruden, Jakob Jevšnik, Kristina Kitanovska, Viktor Klenovšek, Rado Koder, Ludvika Kranjc, Martin Laure, Stane Lepenik, Franc Leskošek, Andrej Lovše, Franc Lužnik, Štefka Medved, Peter Mehle, Mile Opačič, Ivan Otavnik (posmrtno), Konrad Pavli, Ivan Peršak, Albert Pišek, Jože Pivk, Marica Potočnik, Ludvik Pregelj, Mirko Ščurek, Teufik Šehič, Šeter Šol, Franc Štajnar, Angelina Vičar, Izidor Zupan in Milena Žurbi.
Naj omenimo, da so poleg tega podelili srebrne znake 56 tovarišicam in tovarišem, za pomembne rezultate na področju varstva invalidov pa so izročili posebne plakete naslednjim organizacijam združenega dela:
Bodočnosti iz Maribora, kamniškemu zavodu za usposabljanje invalidne mladine, delovno-varstvenemu zavodu Ponikve, mariborskemu društvu invalidov (glasilo Iskra življenja), konferenci zveze delovnih invalidov iz Kraljeva, konferenci sindikatov iz hrastniškega premogovnika, zavodu za medicinsko re-' habilitacijo v Laškem, Iskri Kranj, Železarni Jesenice, Konusu iz Slovenskih Konjic, Projektivnemu biroju Velenje, Loterijskemu zavodu Slovenije in aktivu invalidov TT Metka iz Celja.
Žirija je za posebno prizadevanje pri spodbujanju in uresničevanju pravic invalidov v samoupravni socialistični skupnosti podelila pismena priznanja 20 društvom invalidov in še 60 tovarišicam in tovarišem.
V________________________________________________________y
Tri turistične
Ciril Brajer
Prav. res je že smešno, kako naivno se nekateri turistično razviti narodi lotevajo te dejavnosti. Nam se menda zdi škoda časa in denarja, oni pa kar trmasto obnavljajo stjtre graščine, kmetije in druge zgradbe. ( Trdijo celo, da se jim to obrestuje, mi pa lepo dokazujemo, da so prava zguba celo gromozanski hoteli, v katere strpamo cele črde turistov. Skrbe tudi za čimbolj nemoten promet in se nič ne ozirajo na naše izkušnje. Pri nas delavci tik pred sezono razkopljejo ceste, da jih turisti lahko občudujejo, kako udobno se sončijo sloneč na lopatah. In gostinstvo! Človeku se kar zasmilijo in zaskrbi ga: njihov narodnostni ponos, ker so s tujimi (menda celo z domačimi) gosti tako ljubeznivi, ustrežljivi...
Pa se sliši (strah in groza), da so takšni tuji vplivi začeli vdirati tudi k nam. Saj ne, da bi se jih še kar uspešno ne otepali. Že pa se najde kdo, ki bi rad dokazoval, kako je turizem tudi industrija (celo donosna), da se ga je treba končno lotiti resno, ne po domače, da zahteva celo načrtovanje, prave ljudi... Da se ne damo kar tako jn da se znamo tujih vplivov lepo otepati, dokazujejo naslednji trije primeri:
Vlak, med Ljubljano in Trbovljami. Potnik je vstopil v Ljubljani, na ekspres, čeprav'z vozovnico za potniški vlak. Sprevodnik ni imel nič proti, le prijazno je zahteval doplačilo —
povratna vozovnica stane manj kot 40 dinarjev, doplačilo v eno smer pa je to vsoto kar preseglo. Kotnikovo začudenje je vsoto zmanjšalo za 8 dinarjev, zanimanje za dokaj nenavadno računanje in sklepanje še za 10 dinarjev. Ko je vlak pred trboveljsko postajo že zaviral, bi bil sprevodnik zadovoljen že z 20 dinarji, »za malico, saj veste — in tako ali tako sem vam pogledal skozi prste«. Ko je potnik že izstopal in je imel drobiža le za 10 dinarjey, je bilo tudi toliko zadosti. Z vlakom se že dolgo ni vozil, pa ni imel izkušenj. Tako ni vedel, ali se je dobro izmazal ali ne, gotovo pa se je čudil takšnemu poslovanju. Zadeva se mu je razjasnila na povratku — isti primer, le drug sprevodnik. Bil je prav tako prijazen, enostavno je pogledal v svoje tabele,, računal in brez »glihanja« napisal potrdilo — za 8 dinarjev doplačila!
Še ena prometna, s ceste Maribor—Ljubljana. Prometa res ni bilo veliko, saj je bila ura dokaj pozna, pa vendar:
Potnika sta z avtomobilom prevozila ovinek in komaj zavrla za avtobusom, ki je stal sredi ceste. Nasprotni vozni pas je prav tako zapiral avtobus. Stala sta vzporedno... pet minut, šest, sedem... Sopotnik je končno le izstopil, že trdno prepričan, da je nekaj narobe — pa ni bilo prav nič. Voznikoma se je enostavno žahotelo klepeta, pa sta si ga privoščila na najbolj udoben način.
Kljub ugovarjanju (potniki v avtobusih so menda spali) sta cesto spet »odprla« šele po dobrih desetih minutah.
Z gostinstvom je pa takole — Ljubljana je le dočakala, da bodo gostilne in drugi lokali odprti tudi med koncem tedna, do kdaj, bomo pa še videli. Za enkrat si po deseti zvečer le redkokje lahko privoščič pivo — razen v baru ali ma postaji (za prvo možnost se zaradi enega piva redkokdo odloči, druga' pa je privlačna le za. nekoga, ki bi rad napisal sociološko študijo o nočnem življenju). Ena možnost pa le je, malo znana a priporočati je ne bi hoteli. Pred igralnico v Slonu je prostor z igralnimi avtomati — in če so ti zasedeni, se tudi postrežba lahko potegne pozno v noč. Zgleda pa takole: Natakar stoji za točilnim pultom in meče že kar grozljiv nož v tla. Vsakič mu uspe, kar priča o temeljiti izvežbanosti. Piva ima dovolj za dva očitno pošteno »razgreta« gosta, s katerima se gotovo dobro pozna (psovke, katerih je njihov pomenek prav bogat, pričajo o tem). Ne ljubi pa se mu postreči angleško govoreča gosta, ki ga zaman prosi za cigarete. Nimamo, slišimo nekajkrat — ob polni polici cigaret. Tudi piva ni za nas — ob gromozanskem nožu res nismo bili vztrajni, čeprav v Slonu, reprezentančnem hotelu v središču turistične Ljubljane.
Zasedal je svet Zveze sindikatov Jugoslavije	Dolgozok predstavlja novatorja Josipa Huberja iz Subotice
Nobenega plana brez Trideset let zvestobe delavcev
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije se je na seji v torek strinjal z osnutkom smernic ekonomskega razvoja Jugoslavije za obdobje od 1981. do 1985. leta, kakor tudi uvodno analizo pogojev in možnosti tega razvoja. V razpravi so člani sveta poudarili, da delavci morajo postati glavni nosilci planiranja. Zato pa je potrebno vsestransko temeljito pripraviti, izoblikovati in izvajati dogovorjeni način njihovega sodelovanja pri tej zahtevni strokovni, politični in samoupravni nalogi.
Plenum je ocenil, da pripravljeni dokumenti pomenijo dobro osnovo za javno razpravo o razvojnem planu, s katero prav zdaj začenjamo, da vsebujejo tudi vse bistvene opredelitve in usmeritve. Slabost dokumentov pa je, da so dokaj načelni in posplošeni.
Sindikat podpira selektiven pristop k izboru prihodnjih razvojnih usmeritev. Podpira tudi predlagane stopnje rasti proizvodnje, družbenega proizvoda, zaposlenosti, produktivnosti, investicij, uvoza in izvoza. Opozarja pa na neusklajenost stališč glede hotenj, da bi osebni dohodki rasli počasneje od čistega dohodka.
Ob številnih opozorilih glede dosedanjih napak pri investiranju, podvajanju zmogljivosti, premajhnem sodelovanju panog in dejavnosti, poglabljanju podedovanih razvojnih razlik in podobno, zaslužijo vso pozornost še mnoge druge sugestije. Ne bi smeli, so rekli, preveč poudarjati spreminjanja strukture gospodarstva za vsako ceno, saj to vsiljuje vtis, da se Jugoslavija želi zapirati, ko pa vemo, da se usmerjamo v širše odpiranje. proti svetu in k vsem oblikam sodelovanja. Tudi ne bi smeli za vsako ceno vztrajati pri zamenjavi materialov, surovin in tehnologije, ampak bi morali razvijati tiste, kar imamo v državi in kar pomeni našo prednost v pri-
merjavi z drugimi deželami. Več se moramo dogovarjati o tem, kako naj se razvijajo posamezne dejavnosti v državi, kaj pa naj uvažamo in izvažamo. Zdaj pogosto izvažamo tudi tisto, kar potrebujemo sami, uvažamo pa marsikaj, kar bi lahko tudi pogrešili.
Bolj bi morali vztrajati, je poudarilo več razpravijalcev, pri izvozu trajnih dobrin, vendar pa bi morali tudi natančneje opredeliti stališča ne le glede tega, kaj vse sestavlja akumulacijo v delovnih organizacijah, ampak tudi tega, kaj na tem področju lahko stori družbena skupnost. Vztrajati moramo na industrijski kooperaciji, povezovanju z razvitimi ter skupnem nastopanju z njimi na tretjih trgih.
Ko je analiziral uresničevanje sedanjega plana, ki ga ne bomo izpolnili v celoti, je član predsedstva Sveta ZSJ Predrag Petrovski v uvodnem referatu opozoril na najvažnejše naloge sindikatov.
Iz njegovih besed kakor tudi iz razprave bi lahko povzeli sklep, da bomo naloge prihodnjega petletnega plana uresničevali laže, kot smo jih v sedanjem planu, saj razpolagamo skoraj z vsemi najvažnejšimi sistemskimi rešitvami, široka družbena akcija je v polnem razmahu, obstaja ugodna politična klima in tudi delavci se vse bolj množično vključujejo v odločanje. Planiranje zato pomeni priložnost, da bi za daljše obdobje naprej rešili nekatera pomembna vprašanja. Zato pa moramo pospešiti sprejemanje sistemskih zakonov o cenah, kontroli cen, kompenzacijah, obveznem združevanju dela in sredstev ter davkih in prispevkih. Prav to, da na te predpise še čakamo, v marsičem vpliva na počasnost združevanja dela in sredstev, čeprav ne smemo pozabiti, da zato marsi-kod tudi ni bilo prave volje ih pripravljenosti.
Skoraj vsak udeleženec razprave je vztrajal, da bi se dogc-
Magda Marjai
vorili za tako akcijo, ki bi na področju planiranja zagotovila prevladujočo vlogo delavcev. S tem so merili na to, da so doslej plane pripravljale strokovne službe, ne pa delavci, zato pa se je tudi določalo mimo njih oziroma je prihajalo do kršitev na področju investiranja in tudi sicer.
Podatki kažejo, da približno polovica organizacij združenega dela nima nikakršnih planov, nimajo pa jih niti vse občine. Zato ne bi smeli podcenjevati problema kadrov — strokovnjakov za planiranje, ki jih je še najmanj v gospodarstvu.
Razpravljalci so poudarjali nujnost, da bi delavcem v vsaki temeljni organizaciji združenega dela zagotovili vse informacije o planu tako občine kot dejavnosti, panoge in republike oziroma pokrajine. Tako bi delavci v TOZD laže dojeli svojo vlogo in mesto v sistemu planiranja. Veljati pa ne bi smel noben plan, ki ga niso sprejeli delavci.
»Ni dobro, če plane sprejemajo družbenopolitične skupnosti brez udeležbe delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela«, je podrobneje opredelil Mika Spiljak. V temeljnih' organizacijah je treba opraviti pomembno delo, je dejal Špiljak, in izrazil svoje zadovoljstvo, da pri tako zahtevnem delu in nalogi vse uspešneje sodelujeta sindikat in Gospodarska zbornica Jugoslavije. Zato je tudi priporočil, da bi podobno sodelovanje, katerega vsebina je vzajemno obveščanje in analiziranje predlogov in planov, uveljavili tudi v republikah in pokrajinah.
R. N.
Huber?
Mladenič v modri obleki, ki je stal ob industrijskem tiru, je kazal v nasprotno smer.
— Kovačnica... ali veste,kje je? Pojdite naprej, pri prvi dvorani pa levo, pa spet desno in tam boste prišli pred vrata delavnice...
Šla sem po opisani poti. Na dvorišču »veličasten« nered: tukaj barvajo železniški vagon, tam varijo zarjaveli skelet. Delajo z velikim poletom, hitro.
V kovačnici ni bilo nikogar. Začel se je premor za kosilo in le izza stebra je bilo slišati pogovor.
Huber?
— Tam v kotu je, je odgovoril neki visoki delavec.
S Huberjem sva se srečala na pol poti. Hodil je mimo, se smejal, zatem me je pel jal skozi kovačnico. V manj hrupni dvorani sva sedla in se začela pogovarjati. O delu in nagradi, o >isokem priznanju pokrajinske Gospodarske zbornice, ki jo je Josip Huber, visokokvalificirani delavec tovarne vagonov Bratstvo iz Subotice, novator, dobil ob mednarodnem prazniku dela za večletno uspešno delo.
Prvomajska nagrada ni prvo priznanje, ki ga je Josip Huber dobil v svojem življenju. V minulih tridesetih letih je dobil številne pohvale, priznanja in odlikovanja, skromno, skorajda sramežljivo je pripovedoval, kako je leta 1970 dobil oktobrsko nagrado, šest let kasneje pa ga je predsednik republike odlikoval z redom dela z zlatim vencem.
Pri delu je zmeraj med prvimi. V delavnico za popravilo železniških vagonov Bratstvo — takrat še niso izdelovali novih vagonov — je prišel pred 30 leti, ko je odslužil vojaški rok. Tovariši, delavci so ga sprejeli in mu zaupali.
— Član Zveze komunistov sem od leta 195£. Že zelo mlad sem se vključil v družbeno dejavnost, sodeloval pri delu samoupravnih organov, je govoril
o sebi.
Sredi petdesetih let sem prvič postal član delavskega sveta, nato so me izvolili v sekretariat tovarniške partijske organizacije, leta 1966 pa sem bil na čelu izvršilnega odbora sindikata, v delovni organizaciji. To funkcijo sem opravljal dve leti. Zatem sem imel nove zadolžitve v samoupravnih organih, bil sem predsednik delavskega sveta, upravnega odbora, izvoljen sem bil v ustrezni strokovni odbor republiškega in kasneje pokrajinskega sindikalnega sveta. Tako dinamično je bilo moje življenje v minulih tridesetih letih v Bratstvu, je dejal skromno, vendar očitno zadovoljen.
Josip Huber je bil 6 let predsednik sindikata v tovarni vagonov.
—- Rojen je za sindikalnega predsednika, so o njem govorili tovariši v tovarni... boljšega človeka za ta položaj ne bi mogli najti, so trdili dve leti poprej v tovarni, ko so ga na to mesto izvolili tretjič.
— Predsedniški mandat je potekel, pravi Huber in.dodaja, da se ni izneveril sindikalnemu delu, saj je član komisije občinskega sindikalnega sveta, pa pokrajinske komisije za ugotavljanje izvora premoženja. To je dokaj nehvaležno delo. Ne glede na to imam rad družbeno delo in se mu ne bom odrekel niti po upokojitvi. Tudi krajevna skupnost potrebuje aktiviste...
— Upokojitev?
— Zaposlen sem 30 let, od tega 30 let v »Bratstvu«, vztrajal sem v njem, ko je bilo v njem dobro in slabo. Ko je v šestdesetih letih tovarna prišla v skoraj brezizhoden položaj, sploh nisem pomislil na to, da bi jo zapustil. Ostal sem, upal in verjel, da bodo prišli boljši dnevi. Naj-hujše je minilo, čeprav imamo še mnogo problemov. Delovne razmere so težavne, stroji izrabljeni, odstotek izrabljenosti je visok, zato, da bi jih zamenjali z
novimi, nikoli ni bilo dovolj denarja, posojil pa smo se bali.
— Pri nas v Bratstvu še zmeraj največ delamo z rokami, je nadaljeval Huber. Zelo rad bi bil še v tovarni, ko bomo končali obnovo, saj proizvodnjo lahko povečamo in si naše delo olajšamo samo s sodobnimi proizvajalnimi sredstvi.
— Zelo vesel bi bil, če bi v prihodnje vnašali več novosti v naše delo, vendar žal poznam samo tri primere novatorstva. Pred mnogimi leti sem tudi sam poizkušal, konstruiral sem ročico, ki jo še zdaj uporabljamo pri izdelovanju vagonov. Takrat nam je prinašala 65 odstotkov prihranka. Od takrat se je komaj kaj zgodilo na tem področju v tovarni, čeprav imamo tudi pravilnik o racionalizatorstvu, vendar ga ne uporabljamo. Žal ne spodbujamo dovolj teg^ dela. Sindikat si je nekajkrat prizadeval, da bi ljudi spodbudil k ustvarjalnosti, vendar je uspeha malo. Ostali smo na mrtvi točki. Velika škoda!
— Kaj pa po upokojitvi?
— Bilo nas je 13 bratov in sester. Zgodaj smo ostali brez staršev in od malih nog so nas vzgajali, da mora biti v hiši red. Hišo imam na Bajski cesti, ki sem jo vse življenje gradil in urejal. Zdaj je dokončana, življenje sem si uredil, gmotnih skrbi nimam, lepo zaslužim, hčerka se je poročila, imam »zlatega« dve in polletnega vnučka, ki mi izpolnjuje življenje. Potemtakem ni potrebe, da bi še dolgo delal.
— Ali vam ne bo dolgčas po toliko letih, ki ste jih preživeli v dinamičnem delu...?
—- Ne bo! — je odgovoril odločno. V hiši in okrog nje je zmeraj dosti dela, zelo rad berem tudi časopise in zelo me zanima nogomet. Navijam za Spartak od samega začetka, obiščem vsako tekmo, nedavno sem odšel celo v Kikindo. Fantje so sicer izgubili, vendar jim ostajam zvest.
Seja predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije
Odnos do usposabljanja je tudi odsev stanja na posameznih območjih
Že zdaj za 1980. leto Sindikalna šola
Med kar osmimi točkami dnevnega reda ponedeljkove seje predsedstva sveta ZSJ je bila najzanimivejša prva, v kateri so govorili o financiranju stanovanjske graditve, toplih obrokov in regresov za letni dopust.
Če bi namreč stanovanjsko gradnjo, tople obroke in regrese skladno z določili zakona o združenem delu že zdaj dosledno financirali v breme čistega dohodka oziroma osebnih dohodkov, bi slabše materialno stoječe TOZD morale ali povsem ukiniti ali pa vsaj močno omejiti vse te pridobitve solidarnosti. To bi seveda povzročilo mnogostranske posledice, vplivalo bi torej na manjši obseg stanovanjske gradnje, omejevanje toplih obrokov in regresov za letni oddih.
Upoštevajoč takšne pomisleke in ugotovitve je predsedstvo sklenilo predlagati podaljšanje veljavnosti znanih predhodnih rešitev glede teh vprašanj tudi za naslednje, 1980. leto. To pomeni, da bi tovrstne stroške v breme dohodka lahko poravnale vse tiste temeljne organizacije, ki izdatkov ne bi
mogle pokriti iz čistega dohodka oziroma v breme osebnih dohodkov. To pa ne velja za regrese, za katere se od naslednjega leta sredstva zagotavljajo po drugi poti, t. j. iz sredstev skupne porabe.
Že januarja letos so sindikati, ugotovili, da je sedanje predhodno obdobje prekratko in so se zato takoj začeli posvetovati, najprej z republiškimi in pokrajinskimi sindikati, nato pa še z ZKJ, SZDLJ, Skupščino SFRJ, ZIS, Stalno konferenco mest in Gospodarsko zbornico Jugoslavije.
Predlogi republik so se med seboj precej razlikovali, saj so nekatere republike predlagale podaljšanje veljavnosti predhodnih rešitev do 1980. leta, nekatere pa do 1982 in celo 1983. leta. Na usklajevalnem sestanku je bilo potem sprejeto skupno stališče, ki ga je predsedstvo tudi sprejelo po zanimivi in i' polemični razpravi ter ob spoznanju, da gre za odlog pri uveljavljanju zakona o združenem delu, za kar se sindikati sicer vedno in vsestransko zavzemajo.
Med argumenti, ki so narekovali tako odločitev, je tudi spoznanje, da je veljavni predhodni rok zlasti kratek glede stanovanjske gradnje, kjer izvedba reforme ne bo lahka in pri čemer republike tudi še niso predlagale vseh možnih rešitev. Zato si bodo sindikati skupaj z drugimi družbenimi organi intenzivno prizadevali za reševanje problemov skladno z zakonom o združenem delu, kajti le tako bo moč doseči, da bi bilo odstopanj od načelnih opredelitev kar najmanj.
V razpravi pa so člani predsedstva še posebej poudarili, da bi sindikat moral biti pobudnik akcije za racionalnejšo politiko na stanovanjskem področju. Miha Špiljak pa se je zavzel, da bi s predpisi in ukrepi SDK omejili možnost nenamenske porabe sredstev za topli obrok (denimo za nakupe uvoženih pijač in podobno). Predstavnik ŽIS pa je udeležence seje predsedstva sveta ZSJ uradno seznanil z zamislijo, da bi uvedli davčne olajšave za obrate, ki organizirano skrbijo za družbeno prehrano.
Karmelo Vlahov
Pred dvema letoma in pol je svet Zveze sindikatov Hrvaške sprejel sklep o ustanovitvi sindikalne šole. Potem je minilo še 7 mesecev, dokler najmlajša šola na Hrvaškem ni dobila svojih pravil o organizaciji in načinu dela, nato pa so minili še trije meseci, dokler niso odprli njenega prvega oddelka. Sindikalna šola na Hrvaškem dejansko deluje od 12. oktobra leta 1977, ko so v Varaždinu odprli prvi oddelek. V poldrugem letu so v šestnajstih krajih odprli 44 oddelkov, sindikalno šolo je končalo 1328 slušateljev iz 39 občin od 113, kolikor jih je na Hrvaškem.
Ker gre za zelo mlado institucijo, lahko rečemo, da so v tako kratkem času dosegli lepe rezultate. Tudi sindikalna šola je pognala korenine. Občinski sindikalni sveti, kjer so jo organizirali, mislijo samo na njeno razširitev in izboljšanje delovnih razmer, kar v glavnem zadeva odpravo nekaterih organizacijskih pa tudi programskih pomanjkljivosti ter probleme kadrovske, prostorske in finančne
narave. Kljub vsem tem problemom pa je korist velika. Šola je, razen redkih izjem, naletela na odziv med slušatelji in med organizacijami, sindikalna organizacija pa je dobila nove aktiviste iz delavskih vrst, avtentične razlagalce in nosilce interesov delavskega razreda. To potrjujejo podatki o slušateljih. Gre namreč za mlajše sindikalne aktiviste, od katerih jih več kot 70 dela v osnovnih dejavnostih svoje organizacije združenega dela.
Drugi podatki pa kažejo, da z doseženimi rezultati sindikalne šole nikakor ne moremo biti zadovoljni. Predvsem z dejstvom, da je niso enako sprejeli povsod na Hrvaškem. Razlika med varaždinsko regijo, kjer se je šola začela in v katero so se vključile vse občine in dalmatinsko regijo, kjer so prvi oddelek odprli v Dubrovniku, in sicer za mesto in še dve sosednji občini, je tolikšna, da je še zdaleč ne moremo upravičiti z organizacijskimi, prostorskimi in finančnimi problemi. To, kar velja za dalmatinsko regijo, velja tudi za bjelo-
za koga?
varsko, reško in še nekatere. V' nekaterih tako velikih središčih kot so Split, Zadar, Šibenik in Knin in nekatera druga, pa šol sploh niso odprli.
Če vse to upoštevamo, nam preostane le še ugotovitev, da v teh regijah, zlasti pa v Dalmaciji, sindikalne šole niso sprejeli kot oblike usposabljanja sindikalnih kadrov za vedno bolj zapletene naloge, ki jih opravlja sindikat. Poleg tega pa se v teh okoljih v svojih akcijah sindikat premalo naslanja na lastno organizacijo, predvsem pa na člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, katerih usposabljanju je pravzaprav namenjena sindikalna šola. Naposled je treba povedati, da je odnos do sindikalne šole samo odsev stanja v posameznih občinskih ali regionalnih sindikalnih organizacijah.
✓
Ljubljanska medobčinska zbornica žanje prve uspehe
Zdravilo za rakasto rano
Namesto komentarja
Luknje
Ciril Brajer
Približno 9 mesecev je minilo, odkar je republiški zakon o zbornicah določil, da se Gospodarska zbornica SRS preoblikuje v splošna združenja (nekaj čez 20 jih je) in medobčinske zbornice, katerih je zdaj v naši republiki 13. Delo gospodarske zbornice se je tako enakomerno razpršilo. Osnovno načelo novega zborničnega sistema, delitev dela med republiškimi zborničnimi organi, poslovnimi združenji in medobčinskimi zbornicami omogoča boljše, tesnejše vključevanje združenega dela v ta sistem . Medobčinske zbornice naj bi predvsem povezovale gospodarstvo na svojem območju in skrbele za prostorsko usmerjanje. Določile so si prednostne panoge — agroživilski kompleks, malo gospodarstvo, kmetijstvo, komunala, stanovanjska gradnja in izobraževanje.
Ljubljanska medobčinska zbornica zavzema v tem spletu pomembno- mesto. »Pokriva« namreč 13 občin, katerih zaposlenost in gospodarske možnosti predstavljajo kar tretjino slovenskih in s tem je na prvem mestu v republiki. O vlogi, že doseženem pa tudi o težavah ljubljanske medobčinske zbornice smo se pomenili z njenim nepoklicanim podpredsednikom, Andrejem Lasičem.
Začel je kaj skromno, »saj delujejo šele nekaj mesecev in konstituiranje zbornice zahteva še vedno veliko dela.« Pogovor pa je pokazal, da so si program dela
tili njegovega uresničevanja. Prednostnp naloge za letošnje leto so priprave plana za obdobje 1981 /1985 in plan »Ljubljana 2000«.
Medobčinska zbornica, ki je nasledila podaljšano roko republiške zbornice — medobčinske odbore, deluje kot samostojna pravna oseba in postaja pomembno mesto dogovarjanja. Na to, doslej dokaj neurejeno področje, je že začela vnašati red, saj nudi gospodarstvu svojega območja res vse možnosti, da se v njenem okviru dogovarja. V delo njene skupščine, izvršnega odbora, 12 odborov jn 16 komisij se neposredno vključuje 350 delegatov iz združenega dela. Njihovo delo je prostovoljno, nepoklicno, kar z odprtostjo takšnega organiziranja zagotavlja neposreden in odločilen vpliv združenega dela v naštetih organih. To naj bo dovolj o organiziranosti, ciljih in nalogah. Povedali smo, da so prvi uspehi tu,pa pa si jih oglejmo!
Resno so poprijeli na področju povezovanja Ljubljane s prijateljskimi mesti. Takšnih je že 12 in za zdaj je najbolj obrodilo dogovarjanje z Beogradom, Novim Sadom, Reko, Zagrebom, Titogradom in Sarajevom. Gospodarstvo teh mest se z našim vse bolj povezuje, dopolnjuje in usklajuje svoje razvojne programe: To je končno ovrglo očitke, kako se Ljubljana zapira, saj v svoj razvoj vse bolj vključuje trgovske
in proizvodne organizacije od drugod — seveda organizirano, na osnovi združevanja sredstev, skupnih vlaganj in enakopravnega odnosa. Tako nastopa tudi ljubljansko	gospodarstvo,
skupna gospodarska komisija z Beogradom že deluje in usklajuje pobude obeh mest. Mi se vključujemo v gradnjo beograjskega skladiščnega kompleksa, Beograd pa bo s skladišči in prodajnimi objekti izboljšal preskrbo našega mesta. Podobno velja za Novi Sad, nekaj ljubljanskih delovnih organizacij pa razmišlja o sodelovanju pri gradnji nove trgovske hiše na Reki. Povezovanje bo steklo tudi čez državne meje, vsaj do prijateljskih mest Parme, Milana in Wies ba-dna.
Prav delovanje medobčinske zbornice je prekinilo s posameznimi nastopi delovnih organizacij, z združevanjem sredstev je okrepilo gospodarstvo in ga povezalo v skupen nastop, celovito ponudbo in interes.
Delo se začenja obrestovati še na enem pomembnem področju — naložbah. Medobčinska zbornica se vanje aktivno vključuje in pomaga gospodarstvu pri dogovarjanju o njihovi prioriteti. Postalo je jasno, da niti vseh začetih naložb ne bo moč končati in treba bo odstopiti zlasti od naložb v upravne zgradbe in skladiščne prostore, ki so rakasta rana naše investicijske politike. Prednost bodo dobile naložbe v nove proizvodne zmogljivosti in
v posodabljanje starih. Tako bo prestrukturiranje ljubljanskega gospodarstva iz trgovske in upravne v proizvodno dejavnost končno hitreje steklo.
Preden bomo končali s težavami, omenimo še zaslugo družbenopolitičnih organizacij, katerih tvorno sodelovanje je omogočilo te uspehe in daje osnovo za načrtovanje novih. Ovira pa delovanje ljubljanske medobčinske zbornice pomanjkanje kadrov in prostorske težave. Kako je v Ljubljani s prostori, vemo, primanjkuje pa tudi kadrov, saj bi radi zaposlili 15 res dobrih strokovnjakov za svetovalce gospodarskim organizacijam. Med njimi je namreč kar dve tretjini »srednjih«, ki ne zmorejo vseh strokovnih služb. Tem bo pomoč usposobljenih svetovalcev še kako dobrodošla, predvsem na področju planiranja, sovlaganja in samoupravnih aktov.
Boriš Rugelj .
»Nikar nas ne silite v fizično združevanje, je dejal nedavno tega direktor ene izmed slovenskih delovnih organizacij na seji RO sindikata v svoji dejavnosti, kjer je bil gost. K temu je še dodal: »Moramo najprej vsebinsko povezovati temeljne organizacije med seboj, in šele potem, ko bodo vsebinske vezi med organizacijami združenega dela čvrste, jim dajmo neko obliko!«
Zaploskal bi mu za te besede. Pa sem bil po seji vesel, da mu nisem. Kajti v nadaljevanju seje se je pokazalo — priznal je to tudi taisti direktor — da se v tej dejavnosti že vrsto let, štiri ali pet, trudijo, da bi kolektivi med seboj usklajevali proizvodne programe, si delili delo, da bi bolje izkoriščali proizvodne zmogljivosti (posamezni stroji so ponekod izkoriščeni čelo samo 30-odstotno!), da bi skupajnnali-zirali trg in mu ponudili nove izdelke, da bi se družno trudili več izvažati (zdaj praktično ne izvažajo, čeprav so možnosti velike). Na seji Smo tudi slišali, da so sindikati veliko storili, da bi pospešili sodelovanje v dejavnosti, vendar so prav vodstvene strukture doslej to »muziko« bolj slabo poslušale.
Ob poslušanju razprave sem se spomnil vrste podobnih primerov varovanja drobnih podjetniških interesov. Omenjeni direk-Š tor in njegovi somišljeniki v de-S lovnih organizacijah te dejavno-| sti še zdaleč niso osamljen pri-| mer. »Temeljito« pripravljanje S vsebinskih dohodkovnih odno-
sov je samo ena izmed oblik, s katerimi si nekatere strukture pomagajo pri ohranjanju tradicionalnih odnosov. Drugje so »izumili« izredno naglo prilagajanje določilom zakona o združenem delu — toda povezali so se samo navidez. Združujejo sicer sredstva za stroške služb v SOZD in celo za skupne naložbe, toda v tako simboličnih zneskih, da je jasno vnaprej, da ne strokovne službe v SOZD ne združevanje sredstev za skupne naložbe ali kakšna druga skupna aktivnost ne bodo ogrozili starih privilegijev. V zadnjem času pa so marsikje ugotovili, da jim zakon o združenem delu daje možnost za »manever«, ki bo, tako smo prepričani, marsikje skušal stvari postaviti na staro mesto. Marsikatera SOZD razpada na več manjših SOZD, ki sicer ostajajo povezane v poslovno skupnost: dosedanje TOZD v delovnih organizacijah preraščajo v delovne organizacije, le-te pa v SOZD. Združevanje se torej formalno razvija, vprašanje pa je, ali ne bodo kje stvari s tem le poskušali spraviti v staro strugo.
Na takšne misli me je speljala razprava na omenjeni seji. Nemara bi veljalo razmisliti tudi o tem, čemu ne navajam imen in naslovov. Priznam, sprva sem nameraval. Vendar je, kot sem omenil, takšno ravnanje pri nas kaj pogosto, vsekakor pa zaslužijo takšne »pobude« tudi malo širši zapis. Posameznik pa je naposled vedno le kolo v mehanizmu, večjem ali tudi povsem majhnem, pa čeprav je gonilno.
Iskrina tovarna avtoelektrike v Šempetru se koplje iz težav
Novi prostori in izdelki »Mostovne«
Zametki dohodkovnih odnosov
Uvoz strojev bo manjši
Bori Rugelj
Boris Rugelj, Foto: Andrej Agnič
V vseh temeljnih organizacijah šempetrske Iskre, tovarne avtoelektrike, so po -prvem letošnjem periodičnem obračunu krepko poprijeli. Saj ne da bi bili rezultati poslovanja hudo slabi, nič slabši niso bili kot prejšnja leta, trdijo v delovni organizaciji. V izgubi se kopljeta samo dve od desetih temeljnih organizacij, tako da delovna organizacija v celoti nima izgube. Toda'skrbijo jih neuresničeni dogovori s poslovnimi partnerji, z jugoslovansko avtomobilsko industrijo, na katero je šempetrska Iskra v celoti navezana. Prav tako jih skrbi neizpolnjevanje plana v prvem četrtletju. Za zdaj zaostanek ni velik, toda če bi zaostajali tudi, v preostalem delu leta, bi ob koncu vendarle lahko celo za desetino zaostali za predvidenim obsegom proizvodnje ter skoraj za osmino za dohodkom, na katerega v Iskri računajo. Zavoljo izgub, zaostajanja za načrtovanimi proizvodnimi dosežki ter uresničenih dogovorov o cenah so v Iskri udarili plat zvona. V temeljnjih organizacijah sd začeli z odločno akcijo za spoštovanje »pravil dobrega gospodarjenja«. Varčujejo, z reprodukcijskim materialom, ne povečujejo števila zaposlenih — zdaj jih je približno 3000 in na novo jih zaposlijo le toliko, kolikor jih iz delovne organizacije odide. Skrbijo tudi za učinkovitejše izkoriščanje proiz\^odnih zmogljivosti, za večjo produktivnost torej, 'Službam, ki skrbe
za oskrbo z reprodukcijskimi materiali, so zabičali: »Nobenih zastojev v preskrbi!«
Sklenili pa so se tudi odločneje postaviti po robu nakupnopro-dajnim odnosom, ki še vedno prevladujejo v poslovnih odnosih med Iskro in kupci njenih izdelkov, skratka, z avtomobilsko industrijo Jugoslavije. Iskra je namreč — kot velik dobavitelj, ki je skoraj izključno vezan na nekaj velikih kupcev — v povsem drugačnem odnosu do poslovnih partnerjev, proizvajalcev končnih izdelkov, kot so drugi kooperanti. Pravila »igre« so namreč drugačna pri odnosih med finalistom in kooperantom, ki izdeluje skoraj izključno za tega finalista,kot v odnosih med finalistom in kooperantom, katerega le del proizvodnje je vezan na omenjenega finalista. V prvem primeru so odnosi v škodo kooperanta, v drugem pa lahko kooperant mnogo laže uveljavlja svoje pravice ali pa čelo posebne ugodnosti, kot trdijo v večini naših avtomobilskih tovarn. V Iskri zatrjujejo, da sO cene njihovih izdelkov zavoljo takšnega položaja vedno naraščale počasneje kot cene avtomobilov. Za-, voljo tega sc prav zdaj dogovarjajo z nekaterimi finalisti, kako bi to pereče vprašanje uredili v prid obeh strani —»V,nasprotnem primeru«, pravijo v Iskri, »bomo morali razmisliti tudi o tem, ali’ ne bi kazalo takšne kupce v bodoče izločiti iz sez-
nama poslovnih partnerjev ter poiskati drifge, nemara v tujini.«
Uspeh tega 3000-članskega kolektiva, ki je raztresen po mnogih krajih severne Primorske in je za to predel Slovenije izrednega pomena, je v letošnjem in nemara še katerem letu kasneje odvisen tudi od uspeha zdajšnjih dogovorov s poslovnimi partnerji, s spreminjanjem zastarelih nakupnoprodajnih od-nosOv v dohodkovne pa tudi od uresničenja zastavljenega^ plana oziroma stabilizacijskih ukrepov.
V kasnejšem obdobju pa bodo precejšen del dohodka dajale investicije, ki so jih prav zdaj začeli uresničevati, in nedavno tega odprta nova tovarna v temeljni organizaciji magnetnih vžigalnikov v Tolminu, ki sicer sedaj še proizvaja z izgubo (nova investicija), Optimizem je sprejemljiv tudi zavoljo tega, ker so v Iskri za preostali dve naložbi —- povečanje obsega.proizvodnje olterna-torjev — uspeli pridobiti med poslovnimi partnerji tudi sovlagatelje. Bolj kot višina tako zbranih sredstev, ki po naši dosedanji praksi ne presega simboličnega zneska, navdaja kolektiv z zaupanjem dejstvo, da so tudi poslovni partnerji začeli razmišljati o njih — ne symo takrat, ko jih potrebujejo, ampak dolgoročno.
V industrijski coni ob kamniški progi v šišenski občini so položili temeljni kamen za nove proizvodne prostore Mostovne, organizacije združenega dela v Železniškem gospodarstvu Ljubljane. V njih bodo izdelovali predvsem pretovorno mehanizacijo, ki je nujno potrebna za pretovarjanje z vagonov na' tovornjake in obratno ter za pretovor vagonov. Takšne mehanizacije doslej pri nas ni nihče izdeloval, je pa nujno potrebna za hitrejši
pretovor v tako imenovanem integralnem transportu, prevozu blaga od vrat proizvajalca do vrat kupca. Iz Biroja za stike z javnostjo ŽG Ljubljana so nam ob tej priložnosti posredovali še nekaj podatkov o Mostovni. Njeni začetki segajo v čas po prvi svetovni vojni, ko je bila oblikovana skupina delavcev za popravilo porušenih mostov, iz nje pa se je razvilo Podjetje za progovne naprave. Danes kar tri četrtine proizvodnje v Mostovni
zavzemajo dvigala in jeklene konstrukcije, samo 16,5 odstotka realizacije pa delavci Mostovne iztržijo z delom neposredno za železnico (predvsem varjenje tirnic). Proizvodnja dvigal naglo raste in lani so prva dvigala tudi izvozili. Na sliki: predsednik RS ZSS Vinko Hafner polaga temeljni kamen za nove proizvodne prostore Mostovne.
Koristna pobuda OO sindikata Zavoda za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani
i	,	/• .	,
Nedorečenosti o usposabljanju prizadetih otrok
Sonja Gašperšič
Republiški odbor delavcev vzgoje in izobraževanja in izvršni odbor skupnosti, organizacij'za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju sta organizirala posvet o problemih in nalogah pri usposabljanju prizadetih otrok s stališča zakonskega urejanja te problematike, samoupravnega organiziranja, strokovne in kadrovske problematike. Izhodišča za razpravo je izoblikovala skupnost organizacij za usposabljanje, v njih pa sb zajeta temeljna vprašanja nadaljnega razvoja te dejavnosti, o katerih se je potrebno izreči v času oblikovanja novih zakonov s tega področja, še posebej pa pripravah na oblikovanje srednjeročnih načrtov.
, Geza Čahuk, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja,je dejal, da je pobudo za ta posvet
dala osnovna organizacija sindikata Zavoda za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani. Zdravko Jeras, predsednik IO skupnosti organizacij za usposabljanje je prvo tako srečanje defektologov s predstavniki sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij prav tako ocenil kot pomembno, kajti kot je dejal, gre za otroke, ki so potrebni posebne družbene skrbi pri usposabljanju za kasnejše vključevanje v družbeno koristno delo. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da sedanji sistem usposabljanja prizadetih otrok v Jugoslaviji ni enovit, kot tudi ni celoten sistem izobraževanja. Prav tako pa ni mogoče nekritično presajati tujih sistemov usposabljanja prizadetih otrok.
Dušan Parazajda je ugotovil, da republiški odbor ni mogel najti primernejšega trenutka za ta posvet: obravnavamo zakonske osnutke in se pripravljamo na planiranje za novo srednjeročno obdobje. Hkrati pa je to trenutek, ko je usposabljanje prizadetih otrok zašlo v krizo, ki vnaša negotovost med strokovne delavce in se že izraža nekoliko tudi v skrbi za usposabljanje. Gre za usposabljanje izredno heterogene populacije, ki zajema
Tudi prizadeti mladostniki lahko razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti (FotografijaiAndrej Ulaga)
več kategorij in stopenj prizadetosti otrok, od katerih vsaka terja posebne prijeme specialnih pedagogov. Lani je bilo v zavodih za usposabljanje zajetih več kot 8.000 otrok, katerim se je posvečalo 1.400 strokovnih delavcev. V povojnih letih se je usposabljanje prizadetih otrok v Sloveniji dinamično razvijalo, kar je omogočilo, da so bili prizadeti otroci skoraj v celoti usposobljeni za delo. Želja po modernizaciji usposabljanja pa je vnesla nemir med strokovne delavce, saj smo v delo precej improvizirano vnašali različne koncepte.
Osnovni problem v sedanji krizi je torej strokovne narave, čeprav gre tudi za pereča vprašanja svobodne menjave, strokovnih kadrov itd. Na tem področju ne bi smeli improvizirano vnašati nedorečenih konceptov. V Sloveniji smo po vojni dosegli raven usposabljanja, ki je ni mogoče primerjati z izkušnjami drugih republik, zato tudi ni mogoče nekritično sprejemati tez za kongres Društva defektologov Jugoslavije. Število otrok v slovenskih zavodih za usposabljanje
v zadnjih petih letih močno upada, saj smo mnoge prizadete otroke vključili v redne osnovne šole. Ta sicer pravilen ukrep pa so osnovne šole pričakale nepripravljene, kajti ti otroci potrebujejo posebne oblike in metode dela pa tudi posebne materialne pogoje. Zato je bil to predvsem prehod delno prizadetih otrok iz enega prostora v drugega, vprašanje pa je, ali so se ti otroci resnično integrirali v okolje normalno razvitih otrok. Specialni pedagogi so prepričani, da to še ni prava integracija, da obstaja nevarnost, da s tem uvajamo prikrito segregacijo (če integracija pomeni vključevanje orok v normalno okolje, pomeni segregacija njihovo izločanje). Če prizadeti otrok v rednem oddelku osnovne šole ne uspe, če ne doživi samopotrditve, če se srečuje z vsebinami, ki jih ne razume, ne moremo govoriti o njegovi integraciji. Ocene, da je integracija humanejša oblika usposabljanja prizadetih otrok, včasih spremlja tudi misel, da je tudi ekonomsko bplj sprejemljiva. Seveda gre v tem primeru za
veliko zmoto, kajti vsakršno specialno usposabljanje terja več sredstev. Defektologi so prepričani, da te integracije danes ne spremljajo vlaganja v materialne pogoje, saj bi med drugim verjetno morali premestiti tudi precej specialnih pedagogov v osnovne šole.
Usposabljanje prizadetih otrok je medresorska dejavnost in je danes deležna skrbi različnih samoupravnih interesnih skupnosti:	izobraževalnih,
zdravstvenih, skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, zaposlovanja. V vseh skupnostih pa je usposabljanje prizadetih otrok kot manjšinska dejavnost, ki ima izredno malo delegatov izvajalcev, pa tudi med delegati uporabnikov ni staršev prizadetih otrok.
Razprava je bila najbolj živahna ob strokovnih dilemah. Tako je zavrnila na posvetu izrečeno tezo, da je mogoče doseči večjo integracijo delno prizadetih otrok v osnovno šolo tudi z dopolnilnim poukom. Gre za socialno integracijo, integracijo v smislu usposabljanja v normal-
nem okolju, ni pa mogoče prisiliti prizadetih otrok, da bi osvojili tisto, česar niso sposobni dojeti. Razpravljala so tudi povedali, da pojem integracije delno prizadetih otrok v osnovne šole strokovni krogi v Jugoslaviji vsak po svoje razlaga in da zlasti ni jasna vloga defektologa in specialnega pedagoga v reformiranem sistemu, kaj bo delal v specialnih zavodih in kaj v osnovnih šolah. Najbrž tudi naš osnutek zakona o osnovni šoli še ni razjasnil vseh perečih vprašanj usposabljanja otrok. Veliko več pozornosti bi morali dati institucionaliziranemu strokovnemu razvrščanju otrok (obsodili so komisije »veselih honorarcev«),.hkrati pa celotno družbeno in še posebej šolsko ok olje osveščati, kar zadeva naloge pri usposabljanju prizadetih otrok v normalnem okolju. To je potrebno, sicer bo moteni otrok v normalnem okolju le še bolj moten. Opozorili so tudi, da razpisi kažejo, kako osnovnim šolam manjkajo posebni kadri. Seveda pa bi bilo tudi treba opredeliti naloge posebnih pedagogov in defektologov na osnovni šoli, kajti zapiranje v kabinetno delo očitno ne bo mnogo prispevalo k integraciji motenih otrok v redno šolo. Seveda so govorili tudi o dilemah, kako naj se moteni otrok nemoteno vključi v svobodne šolske dejavnosti, kako bo sledil pri pouku različnim kontrolam, ki terjajo od njega hitre povratne informacije, kako bo nanj vplival tempo v naših osnovnih šolah. V posebnih šolah so posebni predmetniki, cilj pedagoga pa je usposobiti prizadetega za samostojno delo. In uspehi so veliki, saj so uspeli doslej vse prizadete vključiti v delo. Govorili so tudi o pomanjkanju raziskav na področju usposabljanja motenih otrok, o razvrščanju prizadetih predšolskih otrok, o nujnosti demokratizacije postopka razvrščanja motenih otrok, saj prav v tem primeru danes vladajo skoraj konfliktni odnosi. Sodelovanje s starši in mobilizacija okolja — to je pot, po kateri lahko pomagamo prizadetim otrokom.
Zakon o osnovni šoli bi moral določiti, da je treba otroku, ki teže dojema, v rednem šolskem
delu zagotoviti več strokovne pomoči, da bi osvojil minimalni program osnovne šole. Bolj prizadete, ki tega programa ne zmorejo, pa je potrebno usmeriti v posebne šole. Zakoni se ne morejo ogniti vprašanju, kdo je dolžan poslati prizadetega otroka na razvrščanje in kdo je odgovoren za njegovo usposabljanje in vključevanje v delo.
Kar zadeva zagotavljanje pogojev za usposabljanje prizadetih otrok, lahko ugotovimo, da se s tem vprašanjem ukvarja skoraj 150 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, vendar je ta skrb le bolj navidezna,saj je ta problematika za vse SIS le problematika manjšine. Od tod tudi počasnost pri planiranju in zagotavljanju pogojev za delo z motenimi otroki. Res smo ustanovili koordinacijsko telo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki pa ni in verjetno tudi ne bo moglo odigrati predvidene vloge. Zato so se udeleženci posveta zavzeli, naj bi zakon določil, katera samoupravna ininteresna skupnost je matična za reševanje problematike usposabljanja prizadetih otrok, ki bo problematiko obravnavala v celoti, razreševala pa potem skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi.
Bogata razprava je luščila vprašanja, ki jih bodo morali opredeliti zakoni:	o varstvu
predšolskih otrok, o osnovni šoli, o usmerjenem izobraževanju, o zaposlovanju pa tudi drugi izvršilni predpisi. Opozorili so, da današnji oddelek OŠ s 36 učenci in s šolsko uro 45 minut ne omogoča drugega kot frontalen pouk in da je to dejstvo potrebno upoštevati pri integraciji delno prizadetih otrok v osnovne šole: veliki problemi nastajajo tudi pri starših, ki pogosto ne dovolijo razvrščati svojih prizadetih otrok, ker so čustveno prizadeti, pogosto še bolj zaradi nerazumevanja okolja. Prizadetost staršev je sicer potrebno razumeti, toda družba ne sme odstopiti od tistega, kar je za motenega otroka najboljše. Razmisliti je treba o celodnevni šoli za motene otroke in o načinu vključevanja prizadetih otrok v usmerjeno izobraževanje za manj zahtevna dela, za kar pa bo potrebno dvoletno šolanje.
Pihalni orkestri Slovenije so počastili letošnje politične jubileje
Prvo tekmovanje v koračnicah
Združenje pihalnih orkestrov Slovenije se je na redni letni skupščini 3. marca letos odločilo za prvo tekmovanje pihalnih orkestrov v koračnicah in fi-gurativnemnastopu in je ta sklep uresničilo v nedeljo, 17. junija v Artičah pri Brežicah.
Prvo tekmovanje v koračnicah je rezultat večletnega razmišljanja in načrtov združenja, ki poleg koračnic uvršča v tekmovanje tudi bobnarske skupine in majo-rete, kar so danes redne discipline na vseh mednarodnih in svetovnih tekmovanjih, vključujejo pa tudi »shovv-programe«, ki so posebna privlačnost tekmovanj. Prvi korak pri uresničevanju navedenih ciljev so skupine
že storile v nedeljo v Artičah. Ni dovolj, da orkestri nastopajo samo statično na koncertih, temveč je njihova obveznost tudi parada. Prav zaradi večje kvalitete in zunanjega videza teh parad, ki najbolj dvignejo praznično vzdušje naših srečanj in tekmovanj, je potrebno izboljšati dosežke v korakanju godb in na vse večje manifestacije uvesti tudi bobnarske in majoretne skupine.
Za mesto tekmovanja je ZPO Slovenije'izbrala Artiče pri Brežicah. Prizadevni krajani Artič so letos že četrtič organizirali prireditev pihalcev v svojem kraju. Iz prvega srečanja nekaj pihalnih godb se je obseg prireditve naglo večal. Sledilo je področno tek-
movanje pihalnih orkestrov 1977. leta, lani področno srečanje orkestrov, letos pa so Artičani gostili I. republiško tekmovanje pihalnih orkestrov v koračnicah in figurativnem nastopu. Zavzetost Krajevne skupnosti Artiče za to glasbeno zvrst je že rodila prve sadove. Na tekmovanju je zelo uspešno nastopila tudi najmlajša bobnarska skupina osnovne šole Artiče. S tem tekmovanjem smo hoteli spodbuditi mlade za sodelovanje v pihalnih orkestrih in v bobnarskih skupinah, orkestre ter bobnarske in majoretne skupine pa stimulirati za njihov trud in jih tudi spodbuditi k še intenzivnejšemu delu.
Strokovno-umetniška žirija v
zasedbi — Rudolf Starič, Pavle Brzulja in Lovro Arnič je ansamble ocenjevala po mednarodnih normah. Ocenjevala je splošno glasbeno in tehnično izpeljavo, zvok, zvočno ravnovesje in čistost zvoka, tempo in dojemanje ter korakanje, disciplino in splošen zunanji videz nastopajočih. Teh norm so se dobro zavedali tudi nastopajoči in so po dolgih temeljitih pripravah dosegli v teh disciplinah zelo lepe uspehe. Uveljavile so se predvsem godbe iz gospodarsko trdnih organizacij, saj skrbijo tudi za njihove instrumente in uniforme in stimulirajo njihove dirigente.
Tekmovalci so dosegli:
Pihalni orkester ravenskih že-
lezarjev — 117 točk in zlato plaketo,
Pihalni orkester PTT Maribor — 109 točk in zlato plaketo
Pihalni orkester Muta ob Dravi — 102 točki in zlato plaketo
Pihalni orkester Senovo — 99 točk in zlato plaketo
Pihalni orkester IMPOL Slovenska Bistrica — 97 točk in zlato plaketo.
Srebrno plaketo so prejeli:
Pihalni orkester Ptuj z 88 točkami.
Pihalni orkester Prebold z 88 točkami,
Mladinski pihalni orkester glasbene šole Logatec s 87 točkami.
Vse bobnarske skupine in ma-jorete so prejele zlato plaketo. Najvišje število točk 168 je dosegla najmlajša skupina bobnarjev OŠ Artiče. Bobnarska skupina glasbene šole Logatec je dosegla 162 točk in majoretna skupina glasbene šole Logatec 155 točk.
Tekmovanje pihalnih orkestrov v koračnicah in figurativnem nastopu se bo v bodoče bienalno menjavalo s tekmovanjem pihalnih orkstrov v koncertnem nastopu, ki je bilo doslej vsaka štiri leta.
T. L.
Tradicionalne športne igre slovenskih papirničarjev v Vevčah
V počastitev meseca mladosti in letošnjih jubilejev
Spet rekordna udeležba?
Številna športna tekmovanja mladih
Ivo Virnik
Konferenca osnovnih organizacij sindikata papirnice Vevče je organizator letošnjih 21. letnih športnih iger slovenskih pa-pimičarjev. Na igrah, ki potekajo te dni v Vevčah, sodeluje blizu 500 športnikov iz papirnice Količevo, Kartonažne tovarne Ljubljana, Papirografike, Rudnika kaolina Crna-Kamnik, Sladkogorske tovarne papirja. Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Tovarne celuloze in papirja Medvode, ra-deške papirnice in članov delovnega kolektiva papirnice Vevče. Že ta podatek dokazuje, da so doživele igre v zadnjih letih velik razmah, kakršnega ni nihče pričakoval. To je nedvomno dokaz več, da so v delovnih organizacijah slovenske papirne industrije, v katerih združuje svoje delo več kot 8500 delavcev, obrodili prvi sadovi široko zasnovane akcije na področju aktivnega preživljanja prostega časa.
Pri tem seveda ne moremo mimo ugotovitve, da so podobno kot prejšnja leta, tudi tokratne športne igre slovenskih papimi-čarjev ena izmed oblik nepo-
srednih stikov delavcev in mesto, kjer udeleženci poleg številnih športnih dosežkov izmenjujejo tudi svoje' izkušnje na področju gospodar jenja in uveljavljanja samoupravnih odnosov.
Ob igrah papirničarjev je prav, da obširneje spregovorimo o dosežkih na področju delavskega športa in rekreacije, ki dobiva v kolektivih i združene papirne industrije Slovenije z množičnim odzivom zaposlenih za številne akcije tudi vedno večje razsežnosti. Medtem ko je še pred leti vladalo na tem področju popolno mrtvilo, danes skoraj ni več delovne organizacije, ki ne bi skrbela za sistematično športno rekreacijo zaposlenih. Med njimi so z doseženimi rezultati na prvem mestu vevški papirničarji, delavci ljubljanske kartonažne tovarne, papirnice Količevo, Sladkogorske tovarne papirja. Tovarne dokumentnega in kartonskega papirja v Radečah in krške tovarne ‘celuloze in papirja. V' vseh teh delovnih organizacijah združene slovenske papirne industrije sicer še nimajo poklicnih organizatorjev športne re-
kreacije, vendar z veliko vnemo skrbe za organizirano tedensko vadbo v dvoranah in na prostem športni referenti, ki delujejo bo-' diši pri sindikalnih konferencah ali v osnovnih organizacijah ali , sindikata.
To kažejo tudi vsakoletna medsebojna srečanja in tekmovanja med.temeljnimi organizacijami, na katerih sodeluje vedno več delavcev iz neposredne proizvodnje. Zavedajo se, da ta tekmovanja — obenem s tistimi na ravni krajevne skupnosti in občine sodijo med koristne oblike športne rekreacije. Sindikat pa mora s sodelovanjem članov komisij za šport in rekreacijo prevzeti skrb, da bodo v vseh organizacijah združenega dela papirniške panoge desegli zaželeni cilj: vsak delavec naj bi bil aktiven v športni rekreaciji.
Prizadevni vevški športni organizatorji so letos storili vse, da bi letošnje 21. srečanje sloven- . skih papirničarjev čimbolj uspelo. Še pred pričetkom športnih iger smo se pogovarjali s Srečkom Andričem, poklicnim organizatorjem športne rekreacije v
papirnici Vevče, ki nam je o pripravah na letošnje republiško športno srečanje delavcev papirne industrije med drugim povedal.
»Komisija za šport in rekreacijo v naši delovni organizaciji je ta čas sredi največjega dela. Igre bodo letos v primerjavi s prejšnjimi leti dva meseca prej, zato nas čakajo toliko večje obveznosti. Prvič v zgodovini letnih športnih iger papirničarjev Slovenije organiziramo največjo vsakoletno prireditev delavcev — športnikov naše panoge pred sezono dopustov, kajti jeseni se papirničarji že pripravljamo na zvezne igre delavcev naše panoge. Letošnje republiško športno srečanje papirničarjev združujemo s praznovanjem krajevnega praznika Vevč in Zgornjega Kašlja in s 400-letnico prvih ročno izdelanih papirjev pri nas.«
Janko Babič
V jeseniški občini so se zvrstila številna športna tekmovanja mladih, ki jih je komisija za športno rekreacijo pri občinski konferenci ZSMS Jesenice skupaj z občinsko zvezo telesno-kul-turnih organizacij izvedla v počastitev partijskih jubilejev in 87. rojstnega dne tovariša Tita. Blizu 100 mladih se je pomerilo v štafetnem teku, košarki, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, rokometu in trim akciji »Vsi na kolo za zdravo telo«. Tekmovanj so se udeležili mladi iz osnovnih in srednjih šol, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev ter pripadniki JLA.
V štafetnem teku so pri pionirjih zmagali člani ekipe OŠ Žirovnica, pri pionirkah OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela, pri mladincih OO ZSMS Žirovnica, pri mladinkah pa OO ZSMS Rateče-Podkoren.
Na . košarkarskem turnirju osnovnošolskih ekip je med pionirji zmagala ekipa OŠ »Prežihov Voranc« Jesenice, pri pionirkah pa OŠ »16. december« Mojstrana,
Najbolj množično je bilo tekmovanje v malem nogometu, kjer je nastopilo kar 26 ekip. Zmagala je ekipa centra srednjih šol Jesenice. Na osnovnošolskem tekmovanju v malem nogometu pa je zmagala ekipa OŠ »Karavanških kurirjev NOB« Koroška Bela.
Na tekmovanju v odbojki je pri mladincih zmagala ekipa OO ZSMS Javornik Koroška Bela, pri mladinkah pa- OO ZSMS gimnazija Jesenice.
V namiznem tenisu je bila pri mladincih najboljša ekipa železarskega izobraževalnega centra Jesenice.
Na osnovnošolskem tekmovanju v rokometu so zmagali učenci OŠ »Tone Čufar« Jesenice in učenke OŠ Žirovnica. Akcija »vsi na kolo za zdravo telo« je bila organizirana na štirih krajih v Kranjski gori, v Mojstrani,na Jesenicah in v Žirovnici. Najboljša udeležba je bila na Jesenicah (70 kolesarjev) , skupno pa se je v rekreativnem kolesarjenju pomerilo 240 mladih.
Športne igre pobratenih občin
Tretjič zmagovalec Žalec
Tone Tavčar
V soboto šo se v Žalcu konča! III. športne igre upravnih orga nov pobratenih občin: Varaždir Žalec, Kruševac, Bačka Paiankt Travnik, Trogir in Sežana. Sode lovalo je več kot 200 športniko\ ki so se pomerili v kegljanji šahu, namiznem tenisu in stre Ijanju z zračno puško. Najve uspeha so imeli predstavnik upravnih organov žalske občine ki so zmagali tudi ekipno in osvo jili tri prva mesta. Pokrovitel tekmovanja je bil izvršni sve skupščine občine Žalec. Nasled
nje tekmovanje bo v Travniku.
Rezultati:
Kegljanje: 1. Žalec 785, 2. Trogir 579,3. Sežana494,4. Varaždin 413, 5. Kruševac 378.
Šah: 1. Žalec 7,5, 2. Kruševac 6,4, 3.—4. Kruševac, Bačka Pa-lanka po 2 točki.
Mali nogomet: (rezul. finala: Sežana : Kruševac 2:7, Žalec : Bačka Palanka — po podaljšku 1:3, Travnik : Varaždin 0:0 po podaljšku 2:1). L Travnik, 2. yaraždin, 3. Bačka Palanka, 4. Žalec, 5. Kruševac.
. Namizni tenis: (finalni rezultati: Žalec : Bačka Palanka 2:1, Travnik : Varaždin 0:2, Trogir : Kruševac 2:0). Končni vrstni red: L Žalec, 2. Bačka Palanka, 3. Varaždin, 4. Travnik, 5. Trogir. Streljanje z zračno puško: 1. Sežana 401, 2. Kruševac 411, 3. Žalec 410, 4. Trogir 401, 5. Travnik 399 krogov.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Žalec 30 točk, 2. Varaždin 21, 3. Kruševac 20, 4. Bačka Palanka 17, 5. Travnik 16, 6.—7. Trogir in Sežana po 14 točk.
TONE TAVČAR
Šoštanj
Živahen 3. ženski rally
Več ribičev kot rib
Letošnji 3. ženski rally je organizirala Avto-moto zveza Slovenije v počastitev 604etnice ZKJ in SKOJ in v okviru akcije NNNP, za izvedbo pa je poskrbelo Avto-moto društvo Lukovica. Start je bil na petih mestih: v Ljubljani, Celju, Novi Gorici, Kranju in Novem mestu. Spretnostno vožnjo so vse voznice opravile pod halo Tivoli v Ljubljani in imele so skupen cilj v Grosupljem.
Največ pozornosti pri gledalcih in .ekmovalkah so zbujale štartne številke. Ženska revija Jana je namreč razpisala nagrado za najboljšo in najduhovitejšo številko. Žato so se žene in dekleta potrudile. Številke so bile iz krzna, tapet, papirne lepljenke, karikature...
Največ pa je bilo ženskih motivov na temo gospodinjstva. Tako je imela ena od udeleženk številko iz samih žlic in vilic, druga iz deske za rezanje čebule in kuhalnic, spet druga zanimivo tapiserijo, tretja pa je imela številko iz simbolov sreče: štiripere-
sne deteljice, dimnikarjev in podkev.
Tudi napisi so bili kaj duhoviti, na primer: »Na cesti nisi sam, so tudi norci.« Ali: »Pazi, bedaki na cesti.« (Morda bi bilo prav, če bi za to zadnje opozorilo tu in tam postavili znak tudi ob delavnikih!) Tudi obnašale so se ženske čisto kakor dirkači: »Poglejte, startala je kot sneto kladivo,« Ali: »Umaknite se, tale je kami-kaza.«
Skratka, rally je uspel in bil lepo doživetje za tekmovalke in gledalce. Posebnost je bila tudi ta, da so mnoge žgjjje in matere na rallvju vzele s seboj vso družino. (Na povratku je mož spet prevzel krmilo.) Tudi organizacija je tekla brezhibno. Fantje iz. Avto-moto društva Lukovica in AMZS so bili ažurni, točni in predvsem natančni. Tako negodovanja skorajda ni bilo in je tekmovanje teklo nemoteno in v veselem športnem vzdušju.
Rezultati:
Štajerski krak: Danila Razgoršek, Kristina Turk in Anica Mikša.
Dolenjski krak: Majda Vučko, Marija Strajnar in Darja Zavir-šek.
Primorski krak:	Bernarda
Žen, Darja Knez in Vera Sirk.
Gorenjski krak: Romana'La-kota, Magda Jan in Slavica Završnik.
Ljubljanski krak:	Marinka
Čokan, Metka Kersnik in Jožica Anže! j.
Generalna uvrstitev, prva 3 mesta: Marinka Čokan, Metka Kersnik in Danila Razgoršek.
Ob razglasitvi rezultatov so trem najboljšim iz vsakega kraka podelili pokrovitelji lepe nagrade: FAM, glavni pokrovitelj za prvo mesto v generalni uvrstitvi Marinki Cokanovi zlatnik z reliefom predsednika Tita. Pokrovitelji posameznih krakov pa so bili: Iskra za gorenjski krak, Hotel Turist za dolenjskega, Tehno union za ljubljanskega, Cimos za primorskega in Donit za štajerski krak.	fy
Prvo nedeljo v juniju so se delavci Gorenja znova srečali ob jezeru pri lovu na malo ribo. Tokrat so izbrali jezerce ob Termoelektrarni Šoštanj, kjer so ribiči ribiške družine Paka iz Šoštanja uredili ribiški center. Čeprav prijem ni bil najboljši, je srečanje lepo uspelo.
Najboljši je bil Bizjak s 16 ulovljenimi ribicami, sledili so Ježovnik zli. Venček 7, Vivod 6, Simončič in Uran s po 4 ribami itd. Med temeljnimi organizacijami je zmagala Gal-vanika, sledile so Zamrzovalne skrinje, delovna skupnost skupnih služb itd.
H. JERČIČ
Ob 60-letnici ustanovitve KPJ, SKOJ in združitve revolucionarnih sindikatov Jugoslavije	XI.
Rojstna leta in prvi boji delavskega razreda
Vinko Blatnik
Še teže kot voditeljem radikalnih meščanskih strank in voditeljem delavskega gibanja, ki so se po porazu revolucij v letu 1948 morali umakniti v tujino, se je godilo delavcem. Reakcija je razpustila vse njihove organizacije. Na tisoče delavcev je čemelo v zaporih. Od političnih emigrantov meščanskega porekla, ki so v Angliji, Švici in ZDA kovali zarote ter sanjarili, da še bo ljudstvo spet dvignilo v upor in jih poklicalo v domovino, si niso mogli obetati kaj prida pomoči. Edino orožje, ki je takrat kaj veljalo, sta jim lahko dala v roke Marx in Engels —- v obliki teoretskih del o objektivnih vzrokih revolucionarnega gibanja, kot so: razredni boji v Franciji 1948 — 1950, Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonapar-ta, Nemška kmečka vojna, Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji. V teh delih sta Marx in Engels podrobno analizirala posamezna obdobja revolucionarnih bojev v različnih deželah in opozarjala na zgodovinsko nujnost, da pride do novih revolucionarnih dogodkov. Praktičen napotek za prihodnje akcije delavskega razreda proti buržoaziji, ki ga je bilo mogoče razbrati iz izkušenj bojev in poraza v letu 1948, se je glasil: delavski razred se mora združiti v močno politično organizacijo, ki bi se z večjo silo spopadla z mednarodno reakcijo kot v letih 1848 — 1850.
_ Pomembni dogodki, ki so pretresali Evropo in ZDA v naslednjih letih, so v celoti potrdili pravilnost ocen o omenjenih Marxovih delih. Prvi težji udarec je evropska reakcija doživela sporazom ruskega cesarskega absolutizma v krimski vojni v letih 1853 — 1856. Tudi ekonomska kriza, ki je izbruhnila v Evropi leta 1857, je močno vznemirila kapitaliste, delavce pa opozorila, da so leta 1848 ostali praznih rok. Pred delavskim gibanjem so se spet pojavila stara, nerešena vprašanja: boj za združitev Nemčije in Italije, boj za večjo demokratizacijo političnega življenja v deželah Evrope in ZDA, boj proti kolonialnemu izkoriščanju in za ukinitev suženjstva v ZDA. Z naglim razvojem kapitalizma se je naglo razvijal tudi proletariat, tako da so morali delodajalci v vse večji meri upoštevati naraščanje njegovega vpliva v družbi. To pa je ustvarilo pogoje za njegovo medsebojno zbliževanje in organiziranje akcij solidarnosti. Mednarodna delavska solidarnost se je prvič izrazila ob stavkah kovinarjev v Angliji leta 1859, ko so jo podprli tudi delavci drugih dejavnosti.
K prebujanju zavesti delavskega razreda o potrebi, da si med seboj pomaga ne glede na državne meje, je odločilno prispevala državljanska vojna v ZDA (1861—1865) kakor tudi upor delavcev, obrtnikov, mestne inteligence in šolske mladine na Poljskem (1863), ki so se bojevali za razlastitev veleposestnikov, enakopravnost narodov in osvoboditev dežele izpod oblasti ruskega carizma. V obeh primerih se je evropska reakcija združila, da bi z vojaško silo zavarovala svoje interese, kar ji — v primeru ZDA — ni uspelo, krvavo obračunavanje mednarodnih vojnih sil s poljskimi uporniki pa je sprožilo ogorčen protest angleških in francoskih delavcev. Vsi ti dogodki so oživili delavsko gibanje v Evropi in ustvarili ugodne razmere za organiziran nastop delavskega razreda v boju proti buržoaziji, tako da kljub porazu delavskih množic v letih 1848—1850 ne moremo govoriti o razkroju delavskega gibanja, ampak prav nasprotno, o njegovem vzponu. To dejstvo potrjujejo tudi pomembni dogodki, ki so sledili — predvsem nastanek prve internacionale, prve učinkovite ter vsega spoštovanja vredne organizacije delavskega razreda.
Razmere v času rojstva prve internacionale
Življenjska doba prve internacionale je bila kratka: delovala je samo osem let, od ustanovnega zbora v letu 1864 do haaškega kongresa leta 1872. Preživljala se je s skromnimi finančnimi viri ter imela malo članov. Kljub temu pa je v zgodovini delavskega gibanja zapustila neizbrisane sledi. Milijoni delavcev so si jo predstavljali kot silo in so ji tudi brez pridržkov zaupali. Buržoazne vlade so se je bale. Notranja ministrstva vseh dežel so se ukvarjala z načrti, kako jo izkoreniniti. V Franciji in Španiji so se nad prvo internacionalo spravili s posebnimi zakoni, v Avstro-Ogrski in v Nemčiji so jo krstili kot »državi nevarno združbo prevratnežev«, papež pa jo je obsodil kot »sovražnico boga in človeštva«.
Prva internacionala je imela velik pomen za razvoj delavskega gibanja predvsem zato, ker je že od vsega sodeloval v njej Marx. V nasprotju z angleškimi sindikalnimi voditelji in francoskimi, s prou-dhonističnimi nauki prepojenimi delavci, ki niso zaupali v internacionalo, je Marx v njenem obstoju videl pomembno orožje za osvoboditev delavskega razreda. Zato si je ob Zelo napornem delu, ki si ga je naložil s pisanjem »Kapitala«, vzel čas, da je prispeval glavni delež h graditvi te mednarodne delavske organizacije.
Poraz revolucije leta 1848 v Marxu ni nikoli omajal upanja, da bo revolucija nekoč zmagala, V svojem delu »Razredni boji v Franciji 1848—1850« je zapisal, da je glavni vzrok zloma revolucije v letu 1848—1849 — nerazvita politična zavest proletariata, ki je zvodenela in tonila v .buržoaznih spletkah.
V	začetku šestdesetih let pa je Evropa spet zavrela. V ZDA je trajala secesijska vojna, ki jo je Napoleon III. izkoristil tako, da je v Mehiki vzpostavil francoski protektorat — nekakšno parodijo svojega lastnega cesarstva. Prišlo je tudi do napetosti med ZDA in Anglijo, ki bi lahko pripeljala do vojne, če bi je ne preprečili angleški delavci s svojimi množičnimi demonstracijami. Tudi Evropi so se obetali nemirni časi. Mirovna pogodba, ki je sklenila vojno med Dansko na eni in Prusijo ter Avstrijo na drugi strani — podpisana je bila 30. oktobra 1864. leta — je že nosila v sebi kal vojne med obema omenjenima velikima silama, podobno kot je vojna leta 1866 napovedala zaostritev odnosov med Prusijo in Franci jo. V Prusiji je napredno meščanstvo odločno nastopilo proti junkerskemu plemstvu, ki je bilo na oblasti, poljsko ljudstvo pa se je vse močneje upiralo carskemu režimu. Na čelu republikanskih prostovoljcev je Garibaldi v tistem času v zmagoslavnem pohodu strl fevdalni kraljevini Neapelj in Sicilijo. Volitve leta 1863 v Franciji so povzročile krizo cesarstva in poživile delavsko gibanje. Tudi Irska je vrela. V Angliji so postajali delavci vse glasnejši. Številne majhne organizacije, stavkovni boji gradbenih delavcev pa so utrdili njihove »trade unione«. V začetku šestdesetih let je ponovno oživel tudi boj za splošno volilno pravico. Marx je vse te in druge dogodke ocenjeval kot znamenja bližnje revolucije, ki naj bi se začela v Franciji.
V	poslanici generalnega sveta federalnemu svetu romanske Švice je leta 1870 ocenil mednarodne razmere ob ustanovitvi prve internacionale z besedami: »Čeprav bo verjetno revolucionarna pobuda izšla iz Francije, lahko služi samo Anglija kot vzvod za resno ekonomsko revolucijo. Zahvaljujoč svojemu gospostvu na svetovnem tržišču je Anglija edina dežela, kjer vsaka revolucija v ekonomskih odnosih mora učinkovati neposredno na ves svet. Če imata landlordovstvo in kapitalizem na eni strani svoj klasičen sedež v tej deželi, tako so materialne okoliščine za njegovo uničenje na drugi strani tu najbolj dozorele. Generalni svet je sedaj v srečnem položaju, da neposredno drži roko nad tem velikim vzvodom proletarske revolucije.. .Angleži razpolagajo z vsemi potrebnimi materialnimi pogoji za socialno revolucijo. To, kar jim manjka, je smisel za posploševanje in revolucionarna strast. Temu lahko odpomore le generalni svet in s tem v tej deželi in povsod drugod pospeši resnično revolucionarno gibanje«.
Mara, ki je pričakoval propad francoskega cesarstva, je upal, da bo revolucija v Franciji podobno kot leta 1848 odločilno vplivala na evropsko revolucionarno gibanje. Če bi si angleški delavci priborili volilno pravico in z njeno pomočjo vplivali na politiko svoje dežele in če bi z demokratičnimi načeli prepojena Anglija ubrala enako politično pot nova francoska republika, bi bile spet ustvarjene razmere za nagel vzpon revolucionarnega delavskega gibanja. Skupen nastop francoskega in angleškega delavskega razreda bi v tistem času močno povečal realne možnosti za zmago revolucije.
Angleški delavci na strani ameriškega Severa
Za Maraa je imela oživitev internacionale en san cilj: s politično zmago mednarodnega proletariata vseh vodilnih evropskih deželah spremeniti socialn položaj delavstva. Res je, da so imeli na zborova njih in kongresih internacionale pomembno vlogi tudi ožji strokovni interesi delavcev, toda Mara ji nenehno nakazoval zvezo med majhnimi vsakda njimi skrbmi proletariata in velikimi nalogami pro letarskega političnega gibanja. S pomočjo avtori tete generalnega sveta je neposredno vplival na po vezovanje angleškega in francoskega gibanja hkrati pa, ob ustanovitvi internacionale, v »inavgu ralni poslanici« opozoril tudi na solidarnostne tež nje angleških delavčev za zmago Severa v secesi jsk vojni ZDA. Kljub temu, da je na tisoče delavce’ ostalo brez dela, so bila njihova srca za zmago Seve ra. Poklicni egoizem bi kaj lahko pripeljal do tega da bi angleški delavci zahtevali ukinitev in svobo den dovoz bombaža, se pravi, da bi se zavzeli za Juj proti Severu, vendar so se angleški sindikati in nji hovi člani odločili drugače, za podporo napredne mu, bolj humanemu razvoju ZDA. To svojo privr ženost napredku so angleški delavci izrazili n; množičnih zborovanjih v Manchestru, središču an gleške tekstilne industrije, in Lancastershireu : tem, da so nasprotovali vladni intervenciji na stran Juga, da bi tako zlomila pomorsko blokado Severa
ki je težko prizadela tudi angleško tekstilno industrijo. Terjali so ukinitev sužnjeposestništva, čeprav. so pri tem sami trpeli pomanjkanje. Zaradi svojih razrednih koristi je bila v Angliji večina vladajočega razreda na strani Juga, proletariat pa skoraj v celoti na strani Severa. Prav zborovanja angleških delavcev za politiko in zmago Lincolna so preprečila vojno intervencijo evropskih velesil v ameriški državljanski vojni. Na te dogodke iz zgodovine mednarodne delavske solidarnosti je Mara posebej opozoril. Zapisal je:, »Ne modrost vladajočega razreda, marveč odpor proti zločinski blaznosti je obvaroval zahodno Ev ropo, da ni bila čez drn in strn potegnjena v hudodelski pohod za ohranitev in razširitev suženjstva onkraj morja.« Generalni svet prve internacionale je poslal poslanico tudi Abrahamu Lincolnu, ki mu je bilo, po besedah Karla Maraa, »usojeno, da vodi svojo deželo v neenakem boju za osvoboditev rase, ki je okovana v verige«. Poslanica izraža solidarnostne težnje evropskih delavcev, »ki potrpežljivo prenašajo težave tjom-bažne krizefc, toda instinktivno čutijo« »začetek titanskega boja v Ameriki«. Nič čudnega, če so zmage Severa izredno dvignile samozavest angleških delavcev. Trade unioni so tedaj še bolj okrepili propagando za splošno volilno pravico in si prizadevali, da bi še bolj utrdili svoje mednarodne delavske zveze. Ameriška državljanska vojna je izredno poživila evropsko delavsko gibanje. Mara je ta dogodek z vso upravičenostjo označil kot »plat! zvona... za evropski delavski razred.«
Obračun z utopističnimi idejami in nauki
Ko povzemamo pomen Maraa in Engelsa za ponovni vzpon delavskega gibanja v času prve internacionale, se nikakor ne smemo ogniti njenemu celotnemu vplivu na zavest prebujajočega se delavskega razreda. Njuna vloga je bila še zlasti pomembna pri polemičnem zavračanju takratnih idealističnih ali utopističnih idej in naukov, ki šo jim nasedali delavci kot drugi sloji prebivalstva.
Mara in Engels nista bila abstraktna oznanjevalca svojih idej: življenje nista posvetila le boju za novo filozofijo in proti najrazličnejšim religioznim, mističnim in idealističnim pogledom na svet, marveč sta, kot vidimo, neposrdno sodelovala v boju naprednih sil za življenje, ki bo vredno človeka.
Mara kot človek, ki je globlje kot kdorkoli poznal zakonitosti družbenega razvoja, še posebej kapitalističnega, je bil prvi poklican, da pravilno usmeri internacionalo, to veličastno akcijo delavskega razreda.
V delavskem razredu tistega časa so obstajali najrazličnejši nazori o ciljih in poteh revolucionarnega boja, vsi pa so izhajali iz napačnih pogledov na družbeni razvoj. Poleg utopično socialističnih nazorov so prevladovali že blankistični; proudhoni-tični in bakuninovski, ki so vsi negativno vplivali na razvoj in boj delavskega razreda za socializem. Poglejmo si, kdo so njihovi avtorji in v čem je njihovo bistvo! M. B!anqi (1805—1881) spada med najsvetlejše like francoskega revolucionarnega gibanja, ne glede na zgrešenost njegove taktike. Zastopal in tudi uresničeval je stališče, da je treba buržoazno oblast zrušiti z nasiljem, in sicer s pomočjo izbranih manjših revolucionarnih skupin. To je pomenilo podcenjevanje vloge delavskega razreda in množične revolucionarne partije. J. Prouhdon (1809—1865), drobnoburžoazni socialist, se je zavzemal za reformiranje buržoazne družbe, za .zaupanje v buržoazno državo in proti revolucionarnemu nastopanju proletariata. M. Bakunin (1814— 1876) je bil tipičen predstavnik anarhizma, ki ga je zanimalo le organiziranje pučev, s katerimi bi naučili buržoazno državo in državo nasploh. Opiral se je predvsem na deklasirane elemente v mestih in na vaseh, bal pa se je množične organiziranosti proletariata in je zato tudi poizkušal spodkopati internacionalo ter jo spremeniti v svoje orodje.
Mara se je na številnih kongresih internacionali vztrajno boril, da bi delavskemu razredu omogoči natančen vpogled v njegov položaj. Kljub skro mnim materialnim razmeram, v katerih je živel, mi ni bilo žal naporov in časa, da je s pisanjem programov, statutov, poslanic in številnih poročil pojasnjeval svoje nazore o razvoju in boju delavskegi razreda in tako navajal proletariat k materialistič nemu obravnavanju in razlagi lastnega boja. Najbolj znan spis.poleg Kapitala iz tega obdobja -r- \ zvezi s pariško komuno —'je Spomenica generalnega sveta (Državljanska vojna v Franciji), ki jo ji v celoti napisal Mara. O Maraovem vrednotenji pariške komune bomo še spregovorili. Tu naj poudarimo le, da so sklepi, ki jih je Mara povzel iz tegr herojskega zgodovinskega nastopa pariškega proletariata in ki zadevajo državo v prehodnem obdobju, organiziranje samouprave ljudstva ter odmiranje države — predstavljali delavskemu ra-
zredu osnovne smenice v graditvi socializma. Razvoj socializma v Jugoslaviji, kjer je upravljanje proizvodnje in drugih dejavnosti vedno bolj v rokah delovnih skupnosti in kjer se uresničuje ideja samoupravnosti ljudstva, dokazuje točnost Marao-vih znanstvenih trditev kot tudi tisto, kar je za zgraditev socializma bistvenega pomena. Zavračanje uresničevanja načela samoupravljanja in komune pa vodi k povsem drugačnim posledicam, h krepitvi birokracije in'državne oblasti, ki se dvigneta nad ljudstvo.
Predstavniki francoskega in angleškega delavskega gibanja so se lahko organizirano srečevali samo v prvi internacionali. Marau je bilo povsem jasno, da je internacionala le rahla zveza, sestavljena iz raznovrstnih ideoloških elementov. Angleški sindikalni voditelji niso bili socialisti, francoski pripadniki internacionale pa so bili v glavnem proudhonisti in so »avtoritativno« dejavnost generalnega sveta ocenjevali z velikimi nezaupanjem. Z nemškimi lasalovci je prišlo leta 1865 do preloma. Prav tako ni krepila internacionale ozkosrčna taktika W. Liebknechta. Italijaske organizacije so bile najprej pod Mazzinijevim vplivom, pozneje pa pod vplivom Bakunina. Kljub velikim notranjim težavam pa je Marau uspelo, da je držal internacionalo skupaj vso dotlej, dokler je ni bil prisiljen razpustiti. S porazom pariške komune (1871) je bilo francosko delavsko gibanje začasno zatrto. Angleški delavci so medtem dosegli volilno pravico, niso pa si več prizadevali, da bi ustanovili samostojno politično stranko proletariata. Poletu 1871 internacionala objektivno ni mogla več postati organizatorka evropske revolucije. Mara je zato hotel le še preprečiti, da bi njeno ime prešlo na anarhiste. Zato je dal pobudo za sklep haaškemu kongresu internacionale leta 1872, naj prestavi sedež generalnega sveta iz Londona v Nevv York, nakar so jo čež nekaj let na kongresu v Philadelphiji (1876) razpustili.
Prva internacionala je bila tako uspešen poskus delavskega razreda, da poveže napredne demokratične sile v boju za zmago socialistične družbene ureditve. Opredelila je osnove in načela, ki so mladim delavskim gibanjem pokazali pot in jim hkrati dali pobudo za njihov razvoj. V zavest delavcev je vcepila misel o solidarnosti delavcev vseh dežel, hkrati pa oblikovala končni cilj njihovega boja: brezrazredno družbo brez slehernega hlapčevstva in izkoriščanja človeka po človeku. Prva interna-cionaala pooseblja rojstna leta socializma kot svetovnega procesa.
Čeprav je prva internacionala leta 1876 prenehala obstajati, je odigrala pomembno vlogo v razvoju in prebujanju proletariata. Utrla je pota marksistični misli ter izoblikovala številne preizkušene revolucionarne voditelje in teoretike, ko so pod Engelsovim vodstvom v drugi internacionali nadaljevali veliko akcijo za osvoboditev delavskega razreda.
(Nadaljevanje prihodnjič)
\

Produktivnost
Natolcevanje je grda reč
Napisi s prepovedjo
Borivoj Repe
Ciril Brajer
Jože Olaj
Direktor enega največjih industrijskih obratov v izgradnji, ki jih ta čas premore naša država, je rekel:
»Hodim mimo vaših delavcev. Na eni strani jih dela kakih petnajst, na drugi pa le dva, preseneča me, kako imate organizirano to vaše delovišče.«
»Ja, se zgodi,« pojasnuje direktor izvajalca del. »Se zgodi,« doda zamišljeno.
»Čez uro sem se spet prišel naokrog in videl, tista dva sta opravila lep kos dela, petnajst pa nič. Kar sedeli so na istem mestu. Okoli pa so razmetane steklenice. Spet sem pomislil na vašo organizacijo dela. Naslednjega dne sem spet prišel mimo. Tistih petnajst je neutrudno sedelo na mestu. Niti ne vidijo več svojih dveh tovarišev, ki sta ta čas že tako daleč naprej na svoji polovici delovišča. Kako lahko to razložite?«
Drugi direktor nerad prične pripovedovati.
»Tistih petnajst je iz našega tozda, tista dva pa sta zasebna kooperanta, s katerimi si pomagamo v sili.«
»Pa večkrat pride do takšne sile?!«
»Ja, se zgodi...«
Direktorja nadaljujeta pogovor o drugih problemih. Mudi se, dela je treba končati, vsak dan zamude bo prinesel več sto milijonov izgube. Rok bo prekoračen, tudi izvajalec del bo utrpel veliko škodo, plačati bo treba visoke penale. Tudi delavci, ki počivajo, bodo dobili slabše osebne dohodke.
Direktor izvajalca napol proseče grozi:
»Rad bi častno zaključil svojo delovno kariero, doslej brezmadežno, prav vaš tozd pa bo kriv, da bom šel v pokoj s tem sramotnim madežem. Toda moja beseda še vedno nekaj velja,« povzdigne glas.
Drugi direktor obljublja, da bo storil, kar bo v njegovi moči, saj ne želi izgubiti tako dobrih poslovnih partnerjev. Dobil bo nove delavce, pripeljal bo strokovnjake, vse bo narejeno pravočasno. Obljublja, čeprav ne verjame svojim besedam. Tistih petnajst in še več takšnih skupin pa pridno zabušava naprej.
Kljub vsemu pa čez čas pride do spremembe. Delavci izvajalca so se prebudili, kar grabijo meter za metrom. Več so naredili v enem tednu kot prej v dveh mesecih.
Direktorja se ponovno srečata. Investitor je že bolj zadovoljen.
»Le kako vam je uspelo? Prej toliko časa nič, sedaj pa naenkrat takšna superproduktivnost?«
Izvajalcu je spet nerodno:
»O nič posebnega, le malenkostno smo spremenili pravilnik o plačevanju nadur in o terenskem dodatku, pa še izredne premije za pridnost smo jim obljubili.«
PRVI — Bije s pestjo po mizi in rohni:
»Samo pomislim na šport, pa se moram od jeze napiti. Včasih smo nabijali žogo, zdravo živeli, vrhunski športniki so dosegali uspehe iz navdušenja, odgovornosti do dresa... Danes pa odpri športno stran časopisa — objavljajo že lestvice tekem, ki so sumljive, sodniki in funkcionarji prirejajo pred tekmami skupne veselice, v ligaških športih se ob koncu prvenstev iz kuhinj tako kadi, da se moraš prijeti za nos. Igralce preprodajajo, da je vse skupaj že po-
dobno trgovini z belim blagom. Športne »zvezde« diplomirajoča fakultete od znotraj še vidijo ne, celo na sodiščih jim menda gledajo skozi prste. Berem, da so otroci, ki naj bi postali vrhunski športniki, pravi gladiatorji ...«
»DRUGI —- Prav na kratko: Zdaj pa drži jezik, takšnih zlobnih namigovanj imam že čez glavo! Najprej poglej, kdo vse »sedi« v odborih športnih klubov in priznati boš moral, da so to vsega zaupanja vredni tovariši, ki takšnih grdobij gotovo ne bi dovolili!« *
Ko sem se ondan po naključju mudil na osrednji slovenski železniški postaji, je moje zanimanje pritegnila pipa za vodo na zidu tam zadaj za razstavljeno muzejsko lokomotivo.
Pravzaprav mojega zanimanja ni tolikanj pritegnila pipa kot tabla ob njej, na kateri je pisalo nekako takole: PITNA VODA, UMIVANJE PREPOVEDANO.
Prav je, da so tako napisali, sem si zabrundal. Kam pa bi prišli, ko bi se potujoči občani kar takole umivali ob vodovodnih pipah na železniški postaji? In to s pitno vodo, ki je marsikje v .svetu hudo primanjkuje!
Res pa je tudi, sem si moral priznati, da tisto o umivanju in pitni vodi piše skorajda brez potrebe. Še umivati bi se bilo zavoljo tistega umazanega korita pod vodovodno pipo kar mučno, kaj šele piti vodo s pogledom na tamkajšnjo nesnago...
Toda red mora biti — in zato morajo biti na pravih mestih tudi pravi napisi, ki to ali drugo prepovedujejo. Ali bi se v nasprotnem primeru občani res vselej vedli dovolj dostojno in kulturno? Če, denimo, v čakalnicah, mesnicah, trgovinah pa še kdove kje ne bi stalo zapisano KADITI PREPOVEDANO? Mislim, 'da bi ob pomanjkanju takšnih napisov v čakalnicah zdravstvenih domov, v samopostrežnih trgovinah in drugje prižgali cigareto tudi tisti, ki sicer sploh ne kadijo. Nekateri bi si morda prižgali celo cigaro ali kar pipo. Torej so ti napisi o prepovedani kaji nadvse potrebni.
Ali pa, kar je z zdravstvenega stališča še pomembnejše: napisi v lokalih NE PLJUVAJ NA TLA! Kajti po različnih lokalih se zlasti med delovnim časom obrne veliko delovnih in drugih
Lahko tudi tako
» Vsaj rok ni treba za trobilo...
(Foto: A. Agnič)
ljudi in kako bi bilo, ko bi vsi kar pljuvali po tleh?! To bi bila vendar kplturna sramota, še zlasti * poleti, ko bi to lahko videli tudi tuji turisti!
Tako so torej takšni napisi o prepovedih na vsak način potrebni. Pravi napisi na pravih mestih! V gostiščih, na primer, PETJE PREPOVEDANO ali KVARTANJE PREPOVEDANO, čeprav bi resda ob petminutnem šilčku, na katerega skoči delovni človek, največkrat brez vednosti nadrejenih, le red-kokateremu prišlo na misel, da bi » začel prepevati narodne ali drugačne pesmi ali da bi na točilni mizi začel v gneči premetavati karte. Pa, denimo, napis PSE VODITI V LOKAL PREPOVEDANO, čeprav ljudje na ma- "* lice, šilčke in kavice najpogosteje ne hodijo s svojimi cucki, še najmanj pa med delovnim časom!
Pravih napisov na pravih mestih je še veliko, na primer PARKIRANJE PREPOVEDANO v mestnih središčih, NE -« TRGAJ CVETJA! ali NE ' HODI PO TRAVI! v parkih, PREHOD PREPOVEDAN ob železniških tirih (napis je uporaben tudi drugje), NE ODLAGAJ ODPADKOV največkrat tam, kjer so že gomile smetišč, NASLANJANJE KOLES 0 PREPOVEDANO ob zidovih, ob katerih sloni zadnje čase vse več koles...
Nerodno je le to, če je morda napisov s prepovedjo naposled preveč in se beroči občani naposled tako navadijo nanje, da jih ne berejo več.
Nagradna križanka številka 23
Rešitve pošljite do 5. julija 1979 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 23. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 21
kontrabasist, Stalin, Ivana Kobil ca, taliga, torta, Ramzes, Alarod, AMI, banka, NS, Dinara, rast, PA, kaolin, IL, osa, Osor, Ljadov, sterilizacija, iris, timijan, pijanost, Ot, Knin, česen, molekula, Aero, Istra, Astrahan.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 21:
L nagrada 200 din: Anica Kondrič, Radenci 141, 69252 Radenci;
2.	nagrada 150 din: Jože Zemljič, Podlubnik 159, 64220 Škofja Loka;
3.	nagrada 100 din: Metka Podgornik, Zagrebška 9,61000 Ljubljana.
Nagrade bomo poslali po pošti.
	DEL MATEMATIKE	VNETJE MOŽGANSKE OPNE	NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN	IBSENOVA DRAMA	STAROGR. KOLONIJA NA HAL-KIDIKI	KUMANOVO	KRAVICA	MOŠKI POTOMEC	OKRAJŠ. ŽEN. IME	POBUDA	NESREČA, NEPRI- JETNOST	NAPLAČILO	SESTAVIL: R. N.	ITALIJ. SKLADATELJ (DOMENICO)	ZEMELJSKI PLIN. TRE-SKAVEC	ARGON	BOGASTVO GOZDOV,	VRSTA ŽIVALSKIH BIČKARJEV (VRTELJEC)	PRITOK RENA V ŠVICI
VRSTA ORGANSKE KISLINE						•							MODRO BARVILO ZA PORCELAN						
UDELEŽENEC REVOLUCIJE													STARORIM BOGINJA						
													OGRADA ZA ŽIVINO						
VELIKO FINSKO JEZERO						TROPSKI VETER										MLEČNI IZDELEK			
						RIM. BOGINJA JEZE										OCET			
NASILNIKI, TRINOGI							VRSTA VIKUNJE	TRENER NIKOLIČ				OZEK KOS BLAGA					PEČ		
								POMORŠČAK				JAPONSKO OBLAČILO					POLNOST, CELOST		
MANGAN			VRSTA OGLJIKO- VODIKA	LESENI NOSILEC					VRSTA UGANKE			v							VELIK KOS POHIŠTVA
				SKUTER					PULA										
MESTO NA SEVERU MADŽARSKE					NAČIN ZDRAV LJENJA					1					POSUŠENA TRAVA				
					MOŠKO IME										GR. BOG VETROV				
SOVJETSKI, KOZMONAVT (GERMAN)						REKA V ROMUNIJI					PARLOV					LOMITEV			
											PREMIK PO ZRAKU					IZVORNI KRAK REKE MENAM			
						dirkač CLARK													
PREBIVALEC SOSED. DRŽAVE									VRSTA ZEMLJE	.»			LJ. TOVARNA NOGAVIC						
													TINE MULEJ						
NAUK O ^ GIBANJU IN 1 SILAH. KI GA POVZROČAJO									NAPRAVA ZA PREZRAČEVANJE					\					
ARZEN			BOŽJE- POTNIK						NAJMANJŠI SNOVNI DELEC						LJUBLJ. VELEBLA- GOVNICA				
Delavska enotnost, glasiloZveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez
Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Založniški svet Delavske enotnosti — predsednik: Miran Potrč; čjani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Svetko, Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedonja, Vlado Šlamberger, Jože Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predai
313-Vi; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502. Posamezna številka stane 6,00 din, letna naročnina je 300,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.

1U
Črni vrh nad Idrijo: VIII. republiško tekmovanje gozdnih delavcev
Očetje in sinovi...
Tekst in foto: Andrej Ulaga
Ko sera minulo deževno in turobno soboto opazoval pri delu izbrane slovenske fante in može, ki preživljajo svoje življenje v osrčju naših lepih gozdov, kjer skali spokojni mir le strel lovca, niti slutil nisem, kolikšnega pomena so tekmovanja gozdnih delavcev. O tem so mi pripovedovali in me poučili, človeka iz mesta, ki žal pač ne živi z in za naravo, udeleženci srečanja kar med tekmovanjem samim. In če sem iskren: kar neprijetno sem se počutil, ko tako presneto malo vem o delu in življenju ljudi, ki skrbe na naše največje naravno bogastvo.
Naj v nekaj stavkih strnem besede vodje Vlil. republiškega tekmovanja gozdnih delavcev inž. Janka Žigona, ki je s svojo oceno že tradicionalnih srečanj gozdnih delavcev nedvomno zadel v črno:
»Osnovni namen tekmovanja gozdnih delavcev, ki živijo v popolni anonimnosti in daleč proč od vsakdanjega vrveža, je v tem, da prikažejo javnosti svoje delo, znanje in veščine. In kar je prav takega, če ne še večjega pomena: ta tekmovanja, na katerih pride do polne veljave pravilo »kolikor znaš — toliko veljaš«, so privabile v naš, sicer zelo deficitarni
poklic, nove mlade moči. Tako danes tekmujeta z ramo ob rami že dve generaciji, očetje in sinovi. Brez pretiravanja, vsakoletna srečanja gozdnih delavcev so vlila veselja do dela v gozdu mnogim mladim ljudem, ki se sicer nikoli ne bi odločili za tako težak kruh. Poleg vsega pa moram poudariti še to...« je dodal inž Žigon, »da so tekmovanja gozdnih delavcev odločilno vplivala na tehniko dela v gozdu in na razvoj in izpopolnitev motorne žage.«
Ni kaj, več kot zgovorni podatki! K vsemu povedanemu naj dodamo le še to, da tekmujejo gozdarji, na republiški in zvezni ravni, po natančno določenem programu, ki zahteva od nastopajočih vrhunsko poznavanje tehnike dela z motorno žago, veliko spretnosti, hitrost in poznavanje potrebnih varnostnih ukrepov. Vse to tudi ocenjujejo natančni sodniki, poudarek pa je seveda na kakovosti in hitrosti dela.
V sedmih standardnih tekmovalnih disciplinah se je na VIII. republiškem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije letos pomerilo kar 67 mojstrov svoje stroke. Zastopali so dvanajst slovenskih gozdnih gospodarstev in
prikazali toliko znanja, da nihče ne dvomi v visoko uvrstitev slovenske ekipe na zveznem tekmovanju gozdnih delavcev. Letošnje tekmovanje sta organizirala Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije ter Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije, pod pokroviteljstvom Skupščine občine Idrija pa so ga odlično izvedli delavci Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, čeprav je vsem močno nagajalo vreme.
Med posamezniki so to pot pokazali največ znanja: 1. Srečko Rudolf (SGG Tolmin) 580,5 točke, 2. Stanko Voler (GG Nazarje) 579,5, 3. Ivan Štrumblej (GG Novo mesto) 577,5, 4. Alojz Bobnar (GG Novo mesto) -565, 5. Ivan Čuk (GG Postojna) 563, 6. Stane Margon (GG Postojna) 562,5, 7. Matija Ambrožič (SGG Tolmin) 559, 8. Jože Grandovec (GG Novo mesto) 558,5, 9. Ivan Rovan (GG Kočevje) >554,5, 10. Jože Lipovec (GG Bled) 552,5 itd.
V ekipni uvrstitvi pa so se povzpeli na zmagovalne odre: 1. GG Novo mesto (Grandovec, Štrumblej, Bobnar) 1.701,0, 2. SGG Tolmin (Rudolf, Ambrožič, Kobal) 1.679,0
Pri delu gre vsak dan zares. Če te opazujejo sodelavci in ocenjujejo strogi sodniki, pa gre še toliko bolj zares, saj gre konec koncev za čast.
Slika levo: Precizno prežago-vanje za gledalce ni bilo ravno atraktivno, je bilo pa toliko bolj zanimivo za tekmovalce
Stika desno: Obvejevanje je zelo zahtevna tekmovalna disciplina, saj ne zahteva le znanje in spretnost, temveč tudi precej telesne kondicije. V določenem času je namreč potrebno odžagati čimveč »vej«.
4. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorskih občin
Množično, kot še nikoli doslej
Marko Rakuščak
S slavno razglasitvijo rezultatov se je v soboto, 16. junija, končalo 4. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorskih občin. Tekmovanja, ki je pomenilo sklepni del tekmovalne aktivnosti v TOZD in pripravo na 3. delovno tekmovanje kovinarjev, ki bb 6., 7. in 8. septembra letos v Celju, se je udeležilo več kot 100 kovinarjev iz novogoriške, ajdovske, sežanske, idrijske in tolminske občine.
Letos so prvič zunaj konkurence tekmovali v praktičnem delu tudi italijanski delavci — kovinarji iz Tržiča.
Ob slavnostni razglasitvi rezultatov je sekretar republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije Srečko Mlinarič med drugim poudaril, da je to tekmovanje pregled teoretične in praktične usposobljenosti kovinarjev za opravljanje njihovih zahtevnih in pomembnih delovnih
nalog in dolžnosti. Hkrati pa je to tekmovanje priznanje vsem udeležencem za njihove dosedanje napore pri dviganju usposobljenosti za delo, pa tudi manifestacija širšega družbenega vrednotenja in dela v naši socialistični samoupravni družbi.
Najbolj uspešni tekmovalci so bili: Varjenje — ročno obločno: 1. Janko Vidmar, TIO Idrija; Varjehje-Tig: 1. Danilo Rijavec, Vozila Gorica; Varjenje CO2: 1.
De Luca Carmello, Gostol; Var-jenje-plamensko: 1. Ciril Rupnik, TIO Idrija; Strugarji: 1. Ivan Kralj, Vozila Gorica; Rez-kalci: L Srečko Pipan, Iskra; Livarji: L Rudolf Krpan, Gostol; Brusilci: 1. Boris Birsa, Iskra: Orodjarji: I. Marko Škrinjar, Iskra; Ročni kovači: 1. Vid Kodrič, TPO Batuje.
Ročni orodjarji so pokazali praktično znanje v »Eti« v Cerknem