T

SPEŠNOS

O U

NJSK

A ŽIVLJE

ANJE Z

SPOSABLJU

RAZGIBAJMO

ŽIVLJENJE Z

UČENJEM

bel

bel

Izobraževalni

program za

odrasle

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (UŽU – RŽU) Leto nastanka programa: 2011

Leto posodobitve programa: 20221

Uredile in posodobile2: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS).

Jezikovni pregled: Vlasta Kunej

Oblikovanje: Larisa Hercog

Izdal: Andragoški center Slovenije

Zanj: dr. Nataša Potočnik

Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022

Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-rzu/

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130641923

ISBN 978-961-7116-43-4 (PDF)

1 Besedilo posodobljenega programa UŽU – RŽU je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022. Na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, sprejetega na 114. seji, ki je potekala v sredo 15. 07. 2022, minister za izobraževanje, znanost in šport sprejme izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (UŽU – RŽU). Glej: Odredba o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem (UŽU – RŽU), http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2776

2 Načrtovalci prvotnega programa: Prvotni program UŽU – RŽU so leta 2011 sestavile: mag. Estera Možina (ACS), mag. Andreja Jelen Mernik in Marica Kamplet (Alfabet, d. o. o.), Brigita Bratina in Cvetka Kavčič (PRC Tolmin). Program so leta 2022 posodobile: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS).

2

Izobraževalni

program za

odrasle

USPOSABLJANJE ZA

RAZGIBAJMO

ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST

ŽIVLJENJE Z

UČENJEM

Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

3

Vsebina

1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

4 CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10

5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11

6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

8 POGOJI ZA UDELEŽBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �25

10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27

10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28

10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �29

10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �30

10.6 Časovna razporeditev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �30

10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �30

11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4

1 IME PROGRAMA

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Razgibajmo življenje z učenjem, s kratico UŽU – RŽU.

Po vsebini je UŽU – RŽU javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1).

2 NAMEN PROGRAMA

UŽU – RŽU je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba.

Temeljni namen programa je omogočiti starejšim odraslim obnavljanje ter pridobivanje znanja in spretnosti za socialno vključenost, za kakovostno, izpolnjeno in aktivno življenje. S tem se uresničuje tudi namen programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost, to je povečanje samostojnosti in neodvisnosti udeležencev v različnih družbenih položajih, ki zahtevajo uporabo temeljnih zmožnosti. Program UŽU – RŽU naslavlja izhodiščno potrebo starejših odraslih, to pa je socialna vključenost in usposobljenost za obvladovanje življenjskih dogodkov in aktivno življenje v skupnosti. Za izpolnitev te potrebe so potrebni poudarki v nekaterih temeljnih zmožnostih.

Izobraževalna in socialna politika pogosto prezreta staranje družbe oziroma dolgoživost. Staranje prebivalstva se praviloma najbolj kaže v spremenjenih razmerjih med starostnimi skupinami.

Staranje prebivalstva je proces, ki že poteka in se bo po demografskih projekcijah prihodnja leta še intenziviral. Po demografskih projekcijah za Slovenijo do leta 2050 in projekcijah starostne strukture se bo delež prebivalstva, ki je starejši od 65 let, do leta 2050 podvojil. Gospodarski, tehnološki in družbeni razvoj slovenske družbe bo prihodnja desetletja narekoval povečevanje stopnje delovne aktivnosti zlasti med starejšimi delovno sposobnimi prebivalci ter ohranjanje znanja, spretnosti in kompetenc za potrebe trga dela. Jelenc Krašovec in Kump (2006)1 opozarjata, da spremlja umik iz aktivnega delovnega življenja razpad socialnih mrež iz delovnega in skupnostnega okolja.

Te socialne mreže nadomestijo mreže socialne opore ali osebne mreže, ki dajejo posamezniku različne vrste neformalne pomoči in opore. Socialne mreže so ne le oblika socialne vključenosti starejših odraslih, odrasli v teh omrežjih vzdržujejo aktivnost in usposobljenost za obvladovanje življenjskih dogodkov in življenje v skupnosti. Starejši odrasli, praviloma z manj leti šolanja, zaradi razpada socialnih mrež ne vzdržujejo potrebnega znanja in spretnosti, to pa jim zmanjšuje možnosti enakovrednega vključevanja v okolje. Poleg tega pozabljajo že naučena znanja in spretnosti.

Zato potrebujejo razvoj in utrjevanje znanj ter spretnosti in usposabljanje za transfer v praktično življenje. Izobraževalna aktivnost starostnikov se zadnja leta vse bolj uveljavlja in pojavlja v funkciji širjenja socialnih mrež.

Program UŽU – RŽU je eden od vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki temeljijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin 1 Jelenc Krašovec, S. in Kump, S. (2006). Vloga izobraževanja starejših odraslih pri spodbujanju njihove družbene vključenosti. Andragoška Spoznanja, 13(4), 18–30.

5

odraslih in aktualnih potrebah odraslih udeležencev.2 S programom UŽU – RŽU in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe, poimenujemo jo »izhodiščna potreba«.

Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev –

vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej izpostavljena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev in mentorjev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali skromnejše urjenje teh spretnosti, vendar nikoli z namenom, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, po dosežkih.

Spremembo oziroma dosežke mu priznajo drugi udeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil tudi v izobraževalnem sistemu, in sicer z javno listino in primerjavo s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (Javrh, 2011).

Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti, uvrščenih v program UŽU – RŽU in druge programe UŽU, smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018

revidiran, junija 2018 pa je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematična kompetenca, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta tako opredelitev modela temeljnih zmožnosti kot sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Ker program UŽU – RŽU naslavlja izhodiščno potrebo starejših odraslih, to je socialna vključenost in usposobljenost za obvladovanje življenjskih dogodkov in aktivno življenje v skupnosti, so za njeno izpolnitev potrebni poudarki v nekaterih temeljnih zmožnostih. V programu Razgibajmo življenje z učenjem so tako največji poudarki na obvladovanju socialnih in državljanskih zmožnosti, digitalne pismenosti in učenju učenja. Nekoliko manj izrazito se v programu krepijo sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) ter kulturna zavest in izražanje. Področja matematičnih zmožnosti, sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti ter samoiniciativnost in podjetnost se krepijo ob obravnavi različnih vsebin.

2 Program UŽU – RŽU je eden izmed programov za razvoj temeljnih zmožnosti odraslih v Sloveniji, ki so nastali po letu 2000, in sicer po objavi izsledkov nacionalne raziskave pismenosti. Nacionalna raziskava pismenosti je razkrila, katere so najranljivejše in najštevilčnejše skupine ljudi z neustrezno ravnijo pismenosti. Raziskovalci področja so v letih od 2001 do 2006 izpeljali manjše raziskave, ki so pokazale, kakšne so izobraževalne potrebe posameznih ciljnih skupin ter njihove možnosti in priložnosti za izobraževanje v okolju, kjer živijo. Ugotavljalo se je, kakšne so njihove pisne prakse ter možnosti za razvoj in ohranjanje pismenosti.

Na podlagi teh raziskav ter ob upoštevanju nekaterih izkušenj pri izvajanju programov UŽU v devetdesetih letih se je postopoma začela razvijati paleta javnoveljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih, med njimi program UŽU – Razgibajmo življenje z učenjem (Možina v Javrh, 2011).

6

Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti v nekaterih skupinah odraslih so utemeljene v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – RŽU podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1), (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO)3, ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tele cilje: 1/ omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočati splošne in poklicne zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine na trgu dela za izobraževanje in učenje. Določa pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2021–2030 (v pripravi): 1/ povečati udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju; 2/ zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost; 5/

izboljšati in okrepiti podporne dejavnosti za učenje in udeležbo v izobraževanju.

Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016).

Kump povzame izsledke raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC na vzorcu starejših in pokaže, da spretnosti in stopnja izobrazbe starejših pomembno vplivajo na individualno in družbeno blaginjo.

Poudari, da se po upokojitvi izobražujejo in učijo starejši, ki so se organizirano učili tudi v svojem delovnem življenju. Posebej poudari, da so »starejši ena izmed najranljivejših kategorij, saj so še posebej izpostavljeni različnim vrstam tveganja, kot so poslabšanje denarnega položaja, krčenje družbenih omrežij, zmanjšanje avtonomije in kakovosti življenja. Z izobraževanjem naj bi nastal premik v razumevanju od starosti kot ‚preostanka‘ nedejavnega družbeno marginalnega življenja do iskanja pozitivnih korakov in možnosti t. i. ‚dejavnega staranja‘, razvoj potencialov starejših in njihovo sodelovanje v ekonomskem, kulturnem, političnem in družbenem življenju skupnosti.«

(Kump v Javrh, 2018, str. 178)

Če pogledamo pobliže izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija umešča med države z največjim deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti – večje deleže nizko usposobljenih kot Slovenija imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila tiste spretnosti odrasle populacije, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnosti odraslih – PIAAC ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65

let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče je, da bo polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20. Po izsledkih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila ter uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med temi sta dve tretjini starejših od 45

let in nižje izobraženih (OECD, 2017)4 .

Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov.

Spretnosti so prav tako ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju ter bolj zdravi (Javrh, 2017). Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji 3 Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO.

4 OECD (2017). Skills Strategy Diagnostic Report: Slovenia.

7

osebni in družbeni problem to, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, temveč da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, v Javrh, 2011, str. 133). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi.

3 CILJNA SKUPINA

Ciljno skupino programa UŽU – RŽU oblikujejo starejši odrasli, praviloma neaktivni na trgu dela ali pa tik pred upokojitvijo, ki si želijo pridobiti znanje in spretnosti za dejavno in polno sodelovanje v življenju skupnosti.

Program je prednostno namenjen odraslim z manj leti šolanja, ki zaradi razpada socialnih mrež ne vzdržujejo potrebnega znanja in spretnosti, to pa jim zmanjšuje možnosti, da bi se enakovredno vključevali v okolje. Poleg tega pozabljajo že naučena znanja in spretnosti, praviloma pa tudi v preteklosti niso imeli veliko priložnosti za organizirano učenje in izobraževanje.

Pri udeležencih lahko pričakujemo tele značilnosti v učnem položaju: šibko splošno poučenost, slabe izkušnje s šolanjem, pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju in izbiri informacij ter na splošno pri dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, težave pri vključevanju v okolje in manjšo iznajdljivost v vsakdanjih okoliščinah. Pri udeležencih s psihosocialnega vidika lahko pričakujemo še: slab gmotni položaj, neugodne psihosocialne učinke izključenosti iz delovnega okolja in socialnega okolja (npr. depresivnost), pomanjkljivo obveščenost o možnostih za izobraževanje in aktivnost v skupnosti, pomanjkljivo ozaveščenost o kakovostnem preživljanju prostega časa v okolju.

4 CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Temeljni cilj programa UŽU – RŽU je omogočiti odraslim udeležencem obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti za obvladovanje položajev v vsakdanjem življenju in večjo socialno vključenost. Zato so v programu UŽU – RŽU največji poudarki na obvladovanju socialnih in državljanskih zmožnosti, digitalne pismenosti in na učenju učenja. Nekoliko manj izrazito se v programu krepijo sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) ter kulturna zavest in izražanje. Razvoj poudarjenih temeljnih zmožnosti bo prispeval k večji samostojnosti starejših odraslih in pogostejšemu sodelovanju v različnih družbenih dejavnostih. Odrasli si izboljšajo temeljno znanje in usposobljenost ter vzpostavijo socialne mreže, ki jim omogočajo aktivno in uspešno staranje ter sodelovanje v življenju skupnosti.

Širši programski cilj so:



⊲ sprememba izobraževalne izkušnje udeleženih in spremembe osebnih prepričanj,



⊲ izboljšanje samopodobe ter oblikovanje novih načrtov za prihodnost,



⊲ motiviranje za pridobivanje novih znanj za sodelovanje v skupnosti in vključevanje v družbene dejavnosti, za vzpostavljanje in vzdrževanje nujno potrebnih socialnih mrež v življenjskem okolju,



⊲ spodbujanje udeležencev k iskanju možnosti dejavnega staranja odkrivanja potencialov.

8



⊲ Cilji programa se uresničujejo z razvijanjem tehle temeljnih zmožnosti: socialne in državljanske zmožnosti, učenje učenja, digitalna pismenost, zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku (jedrna pismenost) in kulturna zavest in izražanje.

Z osvojitvijo socialnih in državljanskih zmožnosti bo odrasli dosegel tele cilje:



⊲ usposobljen bo za dostop do institucij, saj pozna temeljne elemente državljanstva (npr.

pripadnost, temeljne pravice in svoboščine);



⊲ navezoval bo stike z drugimi ter s tem vse življenje prepoznaval različne položaje in kulture;



⊲ sodeloval bo v javnem življenju ter sprejemal aktivno vlogo državljana na osebni in medosebni ravni;



⊲ zmožen bo sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanja;



⊲ spoštoval bo različnost drugih ter bo pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise;



⊲ zavzemal se bo za spoštovanje človekovih pravic, enakost, ki je podlaga za demokracijo, spoštovanje ter razumevanje razlik v prepričanjih ali etnični pripadnosti;



⊲ usposobljen bo za dostop do institucij, saj bo poznal temeljne elemente državljanstva (politični vidik, temeljne pravice in svoboščine ter državljanske vrline).

Z razvijanjem zmožnosti učenje učenja bo odrasli:



⊲ doživljal sebe tudi kot učenca;



⊲ svoj osebni napredek povezoval tudi z učenjem in razumevanjem pomembnosti te zmožnosti za življenjsko uspešnost;



⊲ določil učne cilje in poti, kako jih bo dosegel, pridobil nova znanja in okrepil že pridobljena;



⊲ se zavedal rezultatov svojega učenja;



⊲ uporabljal naučeno v novih položajih;



⊲ razvijal splošno poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije ipd.

Z obvladanjem temeljne zmožnosti digitalna pismenost bo odrasli dosegel tele cilje:



⊲ samostojno uporabljal informacijske tehnologije ne glede na starost;



⊲ poznal različne (najbolj uporabljane) informacijske vire;



⊲ kultiviral potrebe po informiranosti;



⊲ obvladal strategije iskanja informacij;



⊲ ovrednotil informacije in kritičen odnos do njih (npr. pri navezovanju stikov, iskanju informacij ter tudi pri komunikaciji znamo izkoristiti prihranek časa in denarja);



⊲ pridobil znanje o standardih komuniciranja v e-okolju;



⊲ razširil splošno poučenost o pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega ne glede na starost in izobrazbo.

Z obvladanjem temeljne zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku (jedrne pismenosti) bo odrasli dosegel tele cilje:



⊲ obnovil in razvil bo spretnosti za govorno sporazumevanje in poslušanje;



⊲ obnovil bo temeljne bralne spretnosti;



⊲ obvladal bo pisno sporazumevanje;



⊲ pridobil bo znanje za iskanje, izbiro in rabo informacij;



⊲ pridobil bo znanje o splošni poučenosti o pomenu razvoja in uporabe sporazumevalnih zmožnosti.

9

Z obvladanjem temeljne zmožnosti kulturna zavest in izražanje bo odrasli dosegel tele cilje:



⊲ okrepil bo prepričanja o pomenu zavedanja in izražanje lastne kulturne identitete;



⊲ premišljeval bo in se po svojih zmožnostih ustvarjalno angažiral;



⊲ na novo bo ovrednotil pomen prenosa kulturne dediščine iz roda v rod;



⊲ spoznaval bo in zavzel odnos do spoštovanja kulturnih vrednot drugih;



⊲ pridobil si bo zanimanje za dogajanje v kulturi in razvijal okus za umetniško ustvarjalnost;



⊲ poglobil bo splošno poučenost o snovni in nesnovni kulturni dediščini v ožjem in širšem okolju.

Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo v programu UŽU – RŽU, je primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK). Znanje in spretnosti so opredeljeni na minimalni in optimalni ravni za vsako od temeljnih zmožnosti, izraženi pa so z opisniki. Tako sta postavljeni dve referenčni točki razvoja. To seveda ne pomeni, da se temeljna zmožnost razvija samo v razponu od minimalne ravni do optimalne (to sta pravzaprav samo prvi dve ravni, ki se nadgrajujeta). Ti ravni pomenita izhodišče, s katerim je začrtana pot nadaljnjega razvoja temeljne zmožnosti. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do tretje oziroma četrte, ponekod tudi pete ravni (Javrh, 2013, str. 32).

Manj poudarjene zmožnosti so sporazumevanje v tujih jezikih, samoiniciativnost in podjetnost ter matematične zmožnosti. Te se krepijo ob obravnavi različnih vsebin.

5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA





5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa


Program UŽU – RŽU je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Program obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa in ga prilagodi posebnostim ter potrebam ciljne skupine.

Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa .

Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – RŽU

P R O G R A M S K A E N O T A

Š T E V I L O U R

A – Obvezni del programa

Socialne in državljanske zmožnosti

20

Učenje učenja

20

Digitalna pismenost

20

Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost)

10

Kulturna zavest in izražanje

10

Skupaj A

80 ur

B – Izbirni del

Skupaj B

0 ur

C – Odprti del programa

Skupaj C

20 ur

Skupaj A + B + C

100 ur

10

5.2 Katalog znanja

5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – RŽU

Udeleženci v programu UŽU – RŽU razvijajo vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako.

Poudarjeno se program osredinja na tele temeljne zmožnosti:

SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE KOMPETENCE

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Moje in tvoje pravice in dolžnosti,



⊲ Pridobivanje in preverjanje informacij,



⊲ Dobro zame in za družbo,



⊲ Sodelovanje z drugimi,



⊲ Spoštovanje sebe in drugih,



⊲ Skrb za prihodnje generacije.

UČENJE UČENJA

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Priprava na učenje,



⊲ Izvajanje učenja,



⊲ Spremljanje učenja.

digitalna pismenost

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Digitalno okolje,



⊲ Informacije in komuniciranje,



⊲ Digitalno ustvarjanje,



⊲ Varnost,



⊲ Umetna inteligenca in robotizacija.

SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ Branje,



⊲ Pisanje,



⊲ Poslušanje in govorjenje.

KULTURNA ZAVEST IN IZRAŽANJE

Področja temeljne zmožnosti so:



⊲ To sem,



⊲ Ustvarjalnost,



⊲ Iz roda v rod,



⊲ Različnost bogati,



⊲ Radovednost in dvom.

11

5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – RŽU5

Znanje in spretnosti v programu UŽU – RŽU so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni in optimalni ravni. Pripravljeni so v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6).

SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI6

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki omogoča odraslemu najbolj temeljno prepoznavanje različnih družbenih vlog, zadovoljivo razvijanje socialnih odnosov in vsaj delno vključevanje v družbo ter udejanjanje državljanskih pravic in dolžnosti. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo ali socialni položaj uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo bolje razvito temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da razume, zakaj siva ekonomija ni odgovorno ravnanje do družbe, in se ji izogiba; ve, kdaj in kako je primerno uporabiti državne simbole, sprejme odgovornost za svoje odločitve in ravnanje in se iz njih uči, med prijatelji se odkrito zavzame za zanj pomembno vrednoto, ki so jo nekateri nameravali kršiti v njegovi navzočnosti.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H

O P T I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H

Z M O Ž N O S T I

I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I ,

I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I ,

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N

S P R E T N O S T I :

S P R E T N O S T I :

MOJE IN TVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI

Poznavanje

Ve, da ima zagotovljeno varstvo osebnih

Pozna pravice in dolžnosti ter jih udejanja v

temeljnih človekovih podatkov in človekovih pravic. Ve, da so vsakdanjem življenju, pa tudi druge spodbuja,

pravic in dolžnosti

njegove pravice omejene s pravicami drugih.

da vztrajajo pri tem.

Ravnanje v skladu

Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko

Dejavno sodeluje v lokalnem okolju.

z državljanskimi

vpliva na pomembne odločitve.

pravicami in

opravljanje dolžnosti

Ravnanje v skladu

Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko

V posameznih vlogah prepozna različne

z državljanskimi

vpliva na pomembne odločitve.

načine vedenja in zna usklajevati različne

pravicami in

vloge med seboj.

opravljanje dolžnosti

Poznavanje vlog v

Zaveda se različnih družbenih vlog, ki jih

V posameznih vlogah prepozna različne

skupnosti

prevzame.

načine vedenja in zna usklajevati različne

vloge med seboj.

Poznavanje državnih Pozna državne simbole.

Ve, ob kakšnih priložnostih in kje uporabljamo

simbolov

državne simbole v vsakdanjem življenju.

Poznavanje

Na dela prost dan razmišlja o razlogu zanj.

Razloži pomen in zgodovinsko ozadje

zgodovine države

slovenskih državnih praznikov in zgodovinskih

mejnikov.

PRIDOBIVANJE IN PREVERJANJE INFORMACIJ

5 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

6 Opisniki temeljne zmožnosti socialne in državljanske kompetence so vzeti iz Knjižice z opisniki Socialne in državljanske kompetence. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

12

Iznajdljivost pri

Pri iskanju informacij uporablja znane načine

Pri iskanju informacij uporablja različne medije

iskanju informacij

in vire informiranja o splošnem dogajanju

(radio, televizija, tiskani in spletni mediji) in

(tiskani mediji, spletni mediji, radio, televizija,

nove načine iskanja (spletna orodja, družbena

druge osebe).

omrežja).

Uporabnost

Zaveda se pomena uporabe različnih vrst

Uri se v varni uporabi digitalnih tehnologij,

digitalnih tehnologij

digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju.

uporablja različne vrste tehnologije za

komunikacijo in se zaveda možnih nevarnosti.

Ocenjevanje

Spremlja in preverja informacije, ki pomembno V množici informacij, ki jih ima na voljo, si o informacij v medijih,

vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje in

neki temi ustvari svoje mnenje in ve, kateremu

kritičnost do virov

delo .

viru lahko bolj zaupa.

informacij

DOBRO ZAME IN ZA DRUŽBO

Skrb za telesno in

Načrtuje dejavnosti za zdravo življenje in

Zaveda se, da se lahko s preventivnimi

duševno zdravje

kakovostno preživljanje prostega časa.

zdravstvenimi programi prepreči oziroma

pravočasno odkrije kronično bolezen.

Prepoznavanje in

Razmišlja o svojih čustvih in se zaveda, da

Ustrezno izraža svoja čustva in sooblikuje

izražanje čustev

način izražanja vpliva na odnos do drugih

odnose z drugimi.

ljudi.

Aktivno sodelovanje

Aktivno sodeluje v lokalnem okolju in pomaga Aktivno sodeluje v okolju, zaveda se svojega z dejanji pa tudi z nasveti, s svojim znanjem in znanja in spretnosti, s katerimi lahko pomaga izkušnjami.

ter uči druge.

Prevzemanje

Zaveda se odgovornosti za svoje odločitve

Sprejme odgovornost za svoje odločitve in

odgovornosti

in ravnanje, na primer v prometu, na javnih

ravnanje ter se iz njih uči.

prostorih, pri ravnanju z odpadki.

Vztrajanje pri

Ne obupa, če ni takojšnjih rezultatov.

Uspešno premaguje ovire za dosego cilja.

ravnanju

Usmerjenost k

Osredini se na cilj in naredi načrt, kako ga

Postavi si cilj, naredi načrt, ga spremlja in po

postavljenemu cilju

doseči.

potrebi prilagodi .

Soočanje z izzivi

Ne boji se sprememb, sprejema novosti.

Ve, da so spremembe potrebne, zato da

napreduje, in da vsaka sprememba vodi k

novi spremembi .

SODELOVANJE Z DRUGIMI

Obvladovanje

Aktivno posluša sogovornika in se iskreno

Izraža se razumljivo, se odziva na povedano

komuniciranja v

odziva.

ter preverja, ali ga sogovornik razume.

skupini

Sodelovanje

Upošteva predloge drugih in jih sprejema.

V skupini skrbi, da si razdelijo delo in si med

in spodbujanje

seboj pomagajo.

sodelovanja v timu

Soočanje z

Ko ne more ustaviti prepira, se umakne.

Prepozna položaj, ki vodi do prepira, in ga

nesoglasji

umiri.

Sposobnost

Sklene dogovor za dosego skupnih ciljev.

Z več člani skupine rešijo skupno težavo z

pogajanja

dogovorom .

Povezovanje med

Verjame, da lahko razlike med generacijami

Rad prisluhne modrosti starejših ter hkrati

generacijami

povezujejo.

prenaša svoje znanje in izkušnje na druge

generacije.

SPOŠTOVANJE SEBE IN DRUGIH

Razvijanje in

Pozna lastne vrednote, kot so na primer

Zavzema se za vrednote, ki jih je sprejel za

spoštovanje lastnih

družina, spoštovanje, poštenost, delavnost,

svoje.

vrednot

pomoč drugim. O njih se občasno pogovarja z

drugimi (jih artikulira).

Izražanje in

Zna sprejeti in izraziti pohvalo ter kritiko na

Kritika in pohvala vplivata na spremembo

sprejemanje kritike

spodbuden način.

njegovega vedenja.

in pohvale

Sposobnost empatije Zaznava in razume težave drugih ljudi.

Sposoben se je vživeti v položaj drugega in

mu svetovati pri reševanju težav.

Izražanje strpnosti

Poskuša razumeti drugačne in sobiva z njimi.

Vzpostavlja in krepi dobre odnose med ljudmi.

Iskanje in

Poišče pomoč, ker ve, da jo potrebuje.

Poišče posameznike, skupine in institucije, ki

sprejemanje pomoči

dajejo pomoč, in jo sprejme.

13

Razumevanje

Zaveda se, da živimo v večkulturni (raznoliki)

Sprejema ljudi drugačnih kultur, prepričanj in

večkulturnosti

družbi, in se uči živeti v teh okoliščinah.

navad .

SKRB ZA PRIHODNJE GENERACIJE

Skrb za okolje

Upošteva navodila za varovanje narave.

Načrtuje aktivnosti za varovanje narave in pri

tem spodbuja druge.

Ozaveščenost o

Zaveda se vplivov mednarodnega trgovanja in Zaveda se pozitivnih in negativnih posledic spremembah v

preseljevanja.

mednarodnega preseljevanja in trgovanja ter

družbi

pomena družbene odgovornosti.

Energetska

Sledi priporočilom o boljši izrabi energije in

Spremlja in nadgrajuje načine uporabe

učinkovitost in

povečanju uporabe obnovljivih virov.

obnovljivih virov.

obnovljivi viri

UČENJE UČENJA7

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča »preživetje« z uporabo temeljne zmožnosti učenje učenja v vsakodnevnem življenju.

Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito temeljno zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, katerih sestavni del je učenje učenja.

P O D R O Č J E

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I

U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E

U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

PRIPRAVA NA UČENJE

Ciljno učenje

Ve, kaj je ciljno učenje.

Zmožen je učno gradivo razdeliti na smiselne

učne enote in jasno določiti korake do cilja.

Premagovanje

Zaveda se pomembnosti in koristnosti

Uči se zaradi svoje motivacije in išče

odpora do učenja

vseživljenjskega učenja za osebno uspešnost priložnosti za nadgradnjo že pridobljenega v življenju.

znanja.

Učni slog

Pozna večsenzorno učenje.

Zmožen je izbrati sebi najustreznejši učni

slog (vizualni, slušni itn.) in učenje prilagoditi

izboru.

Oblike učenja

Pozna različne oblike učenja (individualno,

Glede na potrebe izbira ustrezne oblike

v dvojici, skupinsko), njihove prednosti in

učenja za čim večjo učinkovitost.

pomanjkljivosti.

Utrjevanje znanja

Pred pridobivanjem novega znanja s pomočjo Pred učenjem z uporabo različnega učitelja ali mentorja obnovi že pridobljeno

gradiva samostojno sistematično preveri že

znanje.

pridobljeno znanje.

Tehnike pomnjenja

Spozna in preizkuša različne tehnike

V vsakodnevni praksi uporablja

pomnjenja.

najučinkovitejšo tehniko pomnjenja.

Časovni okvir

Se zaveda pravočasnosti učenja in s tem

Učenje načrtuje tako, da lahko predela snov

povezane učinkovitosti učenja.

do roka, ko je predvidena uporaba tega

znanja v praksi.

Iskanje virov

Uporablja literaturo kot poglavitni vir učenja.

Zna poiskati ustrezne vire vsebin za učenje

z uporabo različnih pripomočkov in metod

(literatura, splet, mediji itn.).

Samoocena znanja

Dobro oceni količino svojega znanja na

Zna predvideti oceno svojega znanja za

izbranem področju.

vsakdanjo prakso, hkrati ve, kako nadgraditi

že pridobljeno znanje na določenem

področju.

IZVAJANJE UČENJA

7 Znanja in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

14

Različna orodja za

Za potrebe učenja pozna in uporablja različna Z uporabo tehnološko podprtih orodij skuša –

različne namene

tehnološko podprta orodja (računalnik,

poleg učenja – zadovoljiti tudi druge potrebe

telefon, kalkulator itn.).

(socialne, terapevtske itn.).

Tehnike učenja

Pozna in uporablja različne tehnike učenja

Ugotovi, katere tehnike mu najbolj ustrezajo,

(hitro branje, priprava miselnih vzorcev,

jih pogosteje uporablja in tako naredi učenje

izpisovanje pomembnih pojmov itn.).

prijetnejše in zabavnejše.

Izkušenjsko učenje

Zaveda se, da učenje ni samo sebi namen, in

Uči se z razumevanjem, novo znanje

išče primere iz vsakdanjega življenja.

neposredno povezuje z že pridobljenim

znanjem in skuša z njim odpravljati težave

vsakodnevnega življenja.

Učenje v skupini

Izkusi prednosti in pomanjkljivosti

Uporablja oblike skupinskega učenja, ki mu

skupinskega učenja.

najbolj ustrezajo, in se na podlagi tega odloča,

ali mu bolj ugaja individualno ali skupinsko

učenje.

Kritično mišljenje

Vsebine kritično ovrednoti.

Vsebine kritično ovrednoti.

Analiza

Postavlja vprašanja in raziskuje.

Opredeljuje pojme in probleme.

Sklepanje

Preiskuje ustreznost in utemeljitev trditev in

Analizira domneve in usmerjenost v

sklepov ter se izogiba poenostavitvam.

posameznih sklepih.

Reševanje

Dopušča različne interpretacije dogodkov in

Dovoljuje nedorečenost, odprtost.

problemov

pojavov.

Uporaba znanja

Pridobljeno znanje uporablja v vsakdanji

Učenje razume kot začetek izobraževalnega

praksi tudi takrat, ko se faza učenja konča.

cikla, in ne kot konec tega: pridobljeno znanje

uporablja v vsakdanjem življenju, ga po

potrebi spreminja in prilagaja praksi in teoriji.

Različni viri za

Zna uporabiti različne vire (zemljevid, slovar,

Uporablja več vrst učnega gradiva hkrati

različne namene

knjigo receptov itn.) za različne namene ali

(kompas, zemljevid, učbenik o geografiji) za

cilje učenja.

čim učinkovitejše učenje in pomnjenje.

Vztrajnost pri učenju

Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini,

Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini

saj se zaveda, da bo to znanje uporabno.

ter skuša doseči vse cilje, ki so bili zastavljeni

ob pripravi na učenje.

Samodisciplina

Učenje načrtuje in dosledno sledi

Načrtuje, izvaja, evalvira učne cilje.

postavljenim ciljem.

Postopnost in

Načrtuje učenje po posameznih ciljih, ki se

Odgovorno načrtuje učenje po posameznih

odgovornost

nadgrajujejo.

ciljih, ki se nadgrajujejo.

Motivacija

Zna odstraniti moteče dejavnike.

Notranje je motiviran za doseganje

zastavljenih ciljev.

Priprava povzetka

Po vsakem učenju ali pridobivanju znanja zna

Po vsakem učenju zna po potrebi na kratko

učenja

na kratko povzeti bistvo vsebine.

povzeti, zapisati in pripraviti povzetek vsebine,

s katero se je ukvarjal.

SPREMLJANJE UČENJA

Refleksija učenja

Med učenjem spremlja, ali se uči aktivno (piše, Ob spremljanju aktivnega učenja (pisanje, riše in podčrtuje).

risanje in podčrtovanje) poskuša ozavestiti

svojo pozornost (spremlja, ali je zbran ali ni).

Samoocena učenja

Ko se učenje konča, posameznik zna oceniti,

Poleg tega da posameznik oceni, kaj zna in

kaj si je zapomnil in česa ne.

česa ne, je sposoben sproti oceniti, kaj je bolj

in kaj manj pomembno pri učenju za njegovo

vsakdanje življenje.

Odpravljanje ovir

Zaznava ovire pri učenju in razmišlja o odpravi Razumevanje ovir razširi tudi na ovire glede teh (morebitni odmor, dodatno gradivo,

učenja, pri učenju oblikuje rešitve za odpravo

dodatna razlaga, hrup iz okolice).

teh in jih sproti odpravlja, da bi bilo učenje

učinkovitejše.

Nagrajevanje po

Po uspešnem učenju se nagradi in s tem

Med nagrajevanjem po uspešnem učenju

učenju

utrdi prijetnost izkušnje (odmor, sproščeno

premisli o strategijah učenja, morebitnih

druženje s prijatelji itn.).

izboljšavah in nadgradnji.

Dojemanje učenja

Učenje učenja razume kot sposobnost, ki se

Novo naučeno znanje dejavno prenaša

kot sposobnosti

je naučimo in jo gojimo.

v vsakdanje življenje in novo učno snov

povezuje in uporabi pri vsakdanjih opravilih

in delu.

15

Vrednotenje učenja

Zbira potrdila in dokazila o svojem učenju,

Potrdila o učenju hrani v obliki zbirne mape

ki jih uporablja kot spodbudo za nadaljnje

(portfolia), ki jo uporablja kot vodilo pri

učenje.

poglobljenem razmišljanju o vsebini, evalvaciji

svojega dela ter kot dokazilo za priznavanje

lastnega učenja.

Utrjevanje znanja

Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje

Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje

utrjuje z različnim enigmatskim gradivom.

utrjuje ob različnem gradivu, tudi zahtevnejšo

učno vsebino (učni listi, različni slovarji itn.).

DIGITALNA PISMENOST8

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E

O P T I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E

Z M O Ž N O S T I

P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

DIGITALNO OKOLJE

Poznavanje

Pozna osnovne digitalne naprave (stacionarni Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega

in prenosni računalnik/tablica/pametni

in njihovih komponent pozna in uporablja tudi

informacijskega

telefon), njihove komponente (disk, grafična

vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti.

znanja

kartica ipd.) in običajne vhodne/izhodne enote

(monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.)

Poznavanje

Pozna osnovne operacijske sisteme

Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja

informacijskih

(Windows, Linux, Android ipd.), ki omogočajo

nadgradnjo teh.

sistemov

delovanje posamezne naprave.

Poznavanje

Poišče, organizira in shrani digitalne

Poveže se z digitalno napravo (osebni

digitalnega okolja

informacije (dokument, fotografija, avdio-/

računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in

videovsebina, PPT ipd.)

prenese podatke .

Izbira programa ali

Izbere ustrezen računalniški program ali

Izbere ustrezen odprtokodni računalniški

aplikacije

aplikacijo, primerno svojim potrebam/za

program, primeren svojim potrebam za

trenutno delo.

trenutno delo.

Povezovanje

Fotografije in avdio-/videoposnetke,

Obvlada povezovanje različnih naprav

različnih tehnologij

ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese v

in prenos podatkov med njimi z uporabo

in naprav

računalnik.

ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth)

omrežja.

Uporaba e-storitev

Pozna eno ali več e-storitev in jih zna

Za rešitev problema poišče možnosti

uporabljati v zasebnem življenju

e-storitve in to uporabi.

Uporaba oblačnih

Razume pojem oblaka in pozna najpogostejše Razume namen skupne rabe podatkov v storitev

ponudnike oblačnih storitev (na primer

oblaku in ga uporablja.

DropBox,Google Drive, iCloud ipd.)

Namestitev,

Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem

Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem

posodabljanje in

življenju, namesti, na njih posodobi in z njih

življenju, zna namestiti, odstraniti in posodobiti

odstranjevanje

odstrani splošno dostopne aplikacije.

različne aplikacije.

aplikacij

8 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Digitalna pismenost. Glej Literaturo in reference.

16

Reševanje

Prepozna tehnične težave in poišče pomoč.

Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno

problemov

reši.

INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE

Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje nekaj Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših

svetovnem spletu na

različnih iskalnikov, ki jih ustrezno uporablja

spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in

različnih napravah

na različnih napravah. V iskalnik vpiše temo,

enega določi za privzetega.

ki ga zanima, primerja zadetke in odpre

Najpogosteje iskane strani nastavi med

najprimernejšo stran.

»zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja

zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi

zasebno iskanje.

Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje

kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za

vključitev/ izključitev povezave.

Preverjanje

Informacije preveri z uporabo dodatnih virov

Poišče podatke za stik na neki spletni strani

verodostojnosti

na spletu.

in preveri verodostojnost pravne osebe, ki

informacij

upravlja spletno stran/aplikacijo.

Komuniciranje z

V vsakdanjem življenju vsakodnevno

Uporablja različna orodja za spletno

uporabo digitalnih

komunicira z uporabo računalnika, tablice in

komuniciranje (e-pošta, klepetalnice,

naprav

pametnega telefona.

družbena omrežja ipd.) na različnih napravah.

Pozna možnosti družbenih omrežij kot

možnost komunikacije, izmenjave informacij

ter predstavljanja.

Uporaba

Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje)

Poleg uporabe e-pošte upravlja tudi

e-pošte

po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/

nastavitve, sinhronizacijo, uporablja

pametnega

pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni

telefona, in pri tem dodaja ali izbriše

račun tudi ustvari.

naslovnike ter vstavlja priloge.

Poznavanje netetike

Pozna osnove spletnega bontona.

V spletnih okoljih komunicira v skladu z

netetiko in spletnim bontonom .

DIGITALNO USTVARJANJE

Ustvarjanje besedil

Ustvari/odpre dokument v urejevalniku

Uporablja napredne funkcije pri posameznem

besedil, napiše besedilo, ga osnovno oblikuje izbranem računalniškem programu in shrani.

(sklici, kazalo, preverjanje slovnice, sledi

premembam, opombe, preglednice ipd.).

Ustvarjanje

Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic

funkcije urejevalnika preglednic (vstavi

zahtevnejše preglednice z izračuni –

besedilo/podatke v preglednico, jih ureja,

uporablja napredne funkcije pri posameznem

vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.).

izbranem računalniškem programu (formule,

oblikovanje preglednic ipd.).

Ustvarjanje

Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev

funkcije programa za pripravo predstavitev.

ustvarjanje predstavitev.

Ustvarjanje

Posname fotografijo, ustvari video-/

Pozna napredno uporabo fotografije

večmedijskih

avdioposnetek .

(programi za obdelovanje fotografij) in videa

vsebin

(snemanje in montaža).

VARNOST

Varovanje naprav

Zaščiti svoje naprave in razume tveganje in

Pozna orodja/programe za varovanje osebnih

grožnje v digitalnem okolju.

podatkov in zasebnosti za različne digitalne

naprave .

Pozna tveganje dostopanja drugih do

njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi-

Fi, Bluetooth).

Poznavanje varnosti

Pozna načine za varovanje osebnih podatkov

Razume varno uporabo osebnih podatkov in

na spletu

in zasebnosti ter zna prepoznati znake, ki

povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju.

kažejo na spletno prevaro.

Odgovorno uporablja spletna družbena

omrežja in pozna načine varovanja osebnih

podatkov na teh omrežjih.

17

Varnostno kopiranje

Pozna orodja/programe za varnostno

Za varnostno kopiranje podatkov uporablja

podatkov

kopiranje podatkov (CD, ključ USB, zunanji

tudi oblačne storitve.

disk ipd.) in ve, kako jih povezati z osnovno

Odpravlja napake pri prenosu in formatira

digitalno napravo, iz katere/v katero želi

naprave za shranjevanje podatkov.

prenesti podatke .

Varovanje okolja

Pozna pomen in možnosti za ločevanje

Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli

digitalnih naprav kot odpadkov in njihov vpliv

varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo,

na okolje.

poraba podatkov, način letenja).

UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA

Poznavanje razvoja

Razume pojem umetne inteligence in jo

umetne inteligence

prepozna v svojem okolju.

Poznavanje

Pozna pojem navidezne/nadgrajene

navidezne/

resničnosti in možnosti uporabe te.

nadgrajene

resničnosti

Uporaba digitalne

Pozna možnosti uporabe digitalne tehnologije

tehnologije v

in jo uporablja v izobraževanju.

izobraževanju

Poznavanje

Pozna prednosti in vlogo domačih in

domačih

industrijskih robotov.

in industrijskih

robotov

Poznavanje pojma

Razume pojem »internet stvari« in sledi

»internet stvari«

razvojnim težnjam na tem področju.

18

SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)9

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki omogoča odraslemu branje, pisanje, poslušanje in govorjenje v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe.

Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku, to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

M I N I M A L N O R A V E N

T E M E L J N E

O P T I M A L N O R A V E N

Z M O Ž N O S T I

T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I

T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I

N A M I N I M A L N I

S P O R A Z U M E V A N J E V

N A O P T I M A L N I

S P O R A Z U M E V A N J E V

R A V N I

M A T E R N E M J E Z I K U

R A V N I

M A T E R N E M J E Z I K U

( J E D R N A P I S M E N O S T ) ,

( J E D R N A P I S M E N O S T ) ,

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A

S P R E T N O S T I :

I N S P R E T N O S T I :

BRANJE

Branje različnih

Ob branju označi najpomembnejše Branje zahtevnejših

Ob branju prepozna uradno

preprostih, kratkih

podatke (tudi iz nebesednih delov

uradnih, neuradnih

in neuradno besedilo oziroma

besedil

besedila, na primer preglednic)

in javnih besedil

javno in zasebno besedilo.

in s svojimi besedami povzame

Razume pomen prebranega in

prebrano .

se glede na vsebino prebranega

ustrezno odzove in ukrepa.

Branje zahtevnejših besedil

na spletu. Pri branju sledi

temeljnemu cilju, se ne izgublja

v povezavah ne glede na

moteče prvine na spletni strani

(oglasi, pojavna okna, zavajajoča

sporočila).

Razumevanje

Prebere navodilo in ga ustrezno

Branje za učenje

Svoje branje prilagodi glede na

prebranega

uresniči.

dolžino in zahtevnost besedila.

Po potrebi posamezne korake

ponavlja, dokler ni zadovoljen z

izidom. Časovno nadzira svoje

branje (določi si čas in/ali obseg

branja).

Glasno branje

Bere razločno in dovolj glasno, da

Kritično branje

Prepozna namen tvorca

različnih besedil

ga poslušalci dobro slišijo.

zahtevnejših besedil

besedila, prepozna razliko med

informacijo in dezinformacijo ter

informiranjem in zavajanjem.

Branje za iskanje

Poišče informacije o smeri, uri

Branje, opisovanje,

Bere in razume literarna dela in

informacij v

odhoda, uri prihoda, potovanju z

vrednotenje

ob tem izrazi svoje mnenje.

različnih medijih

javnim prevoznim sredstvom.

umetnostnih besedil

(informacijske table,

tiskani mediji)

Branje za iskanje

Zna uporabljati zemljevid (strani

Branje različnih

Sistematično se loti branja

informacij iz različnih neba, legendo, razbrati relief daljših besedil

daljšega besedila (predvidi čas

virov (zemljevidov,

itn.), leksikon (poišče kraj bivanja,

za branje, pregleda mednaslove,

leksikonov,

uporablja stvarno kazalo, kazalo

prebere povzetek ali uvod,

razpredelnic)

vsebine, zna razbrati legendo,

pregleda slikovno gradivo,

ve, kaj je geslo itn.) in zna iz

besedilo razdeli na manjše enote

razpredelnice razbrati podatke (na

itn.).

primer razdaljo med kraji) ter jih

uporabiti.

9 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

19

Branje uradnih,

Ob branju prepozna uradno in

Glasovna

Zna glasno in z občutkom

neuradnih, zasebnih neuradno besedilo oziroma javno

interpretacija in

prebrati zahtevnejše umetnostno

in javnih besedil

in zasebno besedilo. Zaveda se

dramatizacija

besedilo .

razlike v uporabi.

besedila

Branje in

Prepozna piktograme in jih

Uporaba temeljnih

Uporablja temeljne sodobne

razumevanje

upošteva.

jezikovnih

jezikovne priročnike in poišče

piktogramov

priročnikov pri

potrebne informacije.

branju

PISANJE

Izpolnjevanje

Pregleda tiskani obrazec in ga

Pisanje različnih

Pri pisanju upošteva pravopisna

obrazcev

po navodilih izpolni. Zna pravilno

vrst besedil (prošnje in oblikovna pravila . Zna

izpolniti spletni obrazec (preveriti

za zaposlitev,

napisati prošnjo za zaposlitev,

zna varnost spletne povezave:

življenjepisa, voščila, življenjepis, voščilo ali opravičilo.

v naslovu mora biti HTTPS,

neuradnega in

ključavnica), vnese podatke v vsa

uradnega opravičila)

zahtevana polja (označena z *).

Upošteva pomen pravilnega vnosa

in varovanja podatkov. Zna izpolniti

univerzalni plačilni nalog (UPN),

tiskano in spletno različico.

Pisanje preprostih

Slišano zapiše v obliki preprostega Pisanje dopisov

Pravilno napiše glavo dopisa. Pri

besedil

zapisa.

tem pravilno strukturira dopis

z uvodom, jedrom in sklepom.

Z dopisom nedvoumno izrazi

namen pisanja ter pri pisanju

pazi na slovnično in pravopisno

pravilnost .

Zbiranje, urejanje

Izdela miselni vzorec. Zbere,

Opisovanje

Razumljivo in jezikovno pravilno

in zapisovanje

uredi in zapiše informacije okrog

vsakdanjega

zapiše dogodke iz vsakdanjega

informacij

ključnega pojma. Zapis opremi z

življenja

življenja, želje in pojasnila.

risbami, simboli itn.

Pisanje po nareku

V zapisu slišane informacije

Izpolnjevanje

Natančno sledi navodilom (kdaj

pravilno uporabi ločila in veliko

zahtevnejših

uporabiti velike tiskane črke

začetnico.

obrazcev

itn.) za izpolnitev obrazca. Zna

izpolniti obrazec za vlogo za

uveljavljanje pravic iz javnih

sredstev .

Pisni opis predmeta, Opiše osebo, predmet in kraj po

Pisanje avtorskih

V svojih zapisih upošteva

osebe, kraja

zakonitostih opisa (natančnost,

besedil (članki,

temeljna pravopisna pravila

jedrnatost, vrstni red itn.)

prispevki,

in pravila pisanja različnih vrst

seminarske naloge

besedil .

itn.)

Pisanje elektronskih

Pozna specifike (kratkost,

Dopisovanje po

Ob upoštevanju spletnega

sporočil

jedrnatost, jasnost) komunikacije

e-pošti

bontona učinkovito spletno

po e-pošti in se zaveda prednosti

komunicira po e-pošti.

tovrstne komunikacije pred drugimi

vrstami komunikacije.

Pisanje dopisov

Pozna strukturo dopisa in napiše

Pisanje besedil s

Na poljubno strokovno temo

preprost dopis (glava dopisa,

strokovno vsebino

zbere in pripravi vire ter napiše

smiselna vsebina, podpis, datum

besedilo .

in kraj).

POSLUŠANJE IN GOVORJENJE

Poslušanje in

Sodeluje v preprostem pogovoru.

Sporazumevanje v

Spoštuje demokratična načela

razumevanje

Drugega posluša, ne da bi mu

skupini

sporazumevanja v skupini in zna

sogovornika

segel v besedo, ter mu odgovarja

dejavno poslušati.

na vprašanja v skladu s temo

pogovora .

Razumevanje

Prepozna nebesedno

Govorno nastopanje

Se temeljito pripravi na nastop

osnovne nebesedne

komunikacijo v pogovoru in se

(naredi privlačen uvod, jasno in

komunikacije

nanjo ustrezno odzove. Svojo

zanimivo predstavi vsebino in

nebesedno komunikacijo prilagodi

se drži predvidenega časa). Pri

okoliščinam.

tem uporablja položaju primerno

jezikovno zvrst in ustrezno

nebesedno sporazumevanje.

20

Telefonski pogovor

Pri telefoniranju se predstavi,

Predstavitev

Pridobi ustrezne podatke,

pojasni namen klica, govori

delodajalcu

ki so pomembni za osebno

razumljivo, pazi na trajanje

predstavitev pri delodajalcu, in

pogovora, strpno posluša

se pripravi na pogovor. S svojo

sogovornika in mu pri tem ne

predstavitvijo, izražanjem in

sega v besedo ter vljudno konča

vsebino pogovora je sposoben

pogovor .

prepričati delodajalca.

Sporazumevanje v

V uradnih ustanovah pridobi

Predstavljanje (dela, Jasno in zanimivo pripoveduje

javnih ustanovah

informacije in sporoči svoje

okolja, vsakdanjih

drugim o svojih izkušnjah,

potrebe. Pojasni namen obiska

dogodkov itn.)

svojem kraju ali dogodku.

ustanove, opiše svoje težave, želje

in potrebe, strpno in samozavestno

govori z uradnimi osebami ter po

potrebi prosi za dodatna pojasnila.

Izražanje misli, želja, Jasno, razločno in vljudno vpraša Obnova besedila

S svojimi besedami zna obnoviti

potreb, nasvetov v

po (dodatnih) informacijah in prosi

prebrano besedilo v knjigi,

različnih okoliščinah

za pojasnila.

učbeniku, priročniku, časniku ali

reviji.

Predstavljanje

Se pripravi za pogovor in se

predstavi delodajalcu.

Iskanje in zbiranje

Med iskanjem informacij postavlja

informacij

vprašanja ustreznim osebam.

Izražanje preprostih

Razumljivo pove preprosta

navodil

navodila .

Povzemanje

V kratkem monologu v nekaj

prebranega besedila

točkah povzame besedilo.

KULTURNA ZAVEST IN IZRAŽANJE10

Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča sprejemati in uživati kulturne dobrine in zaradi njih izboljševati kakovost svojega življenja in življenja drugih. Optimalna raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo to temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da pomaga razvijati kulturni produkt, da ta dobi pristne značilnosti lokalnega okolja; predstavi lokalne kulturne posebnosti, ki jih bodo v drugem okolju razumeli in lahko povezali s skupnimi evropskimi kulturnimi vrednotami; se prilagaja novemu kulturnemu okolju; razvija zavzetost za razumevanje kulturnega izražanja in ima kritičen odnos do umetniške produkcije.

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I

P O D R O Č J A

U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A

T E M E L J N E

D O S E G A M I N I M A L N O

T E M E L J N E

O P T I M A L N O R A V E N T E M E L J N E

Z M O Ž N O S T I

R A V E N T E M E L J N E

Z M O Ž N O S T I

Z M O Ž N O S T I K U LT U R N A Z A V E S T

N A M I N I M A L N I

Z M O Ž N O S T I K U LT U R N A

N A O P T I M A L N I

I N I Z R A Ž A N J E , I Z K A Z U J E T A L E

R A V N I

Z A V E S T I N I Z R A Ž A N J E ,

R A V N I

Z N A N J A I N S P R E T N O S T I :

I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A

I N S P R E T N O S T I :

TO SEM

Poznavanje lastnih

V svoji skupnosti govori

Prilagajanje

Sprememb in novosti se ne prestraši

kulturnih vrednot

materni jezik in praznuje

nenehnim

in jih sprejema kot priložnost za boljše

in

praznike.

spremembam in

življenje.

znanja

odprtost za nove

izzive

Poznavanje lastne

Zaveda se svojih

Ohranjanje lastne

Ohranja navade in šege svoje

kulture

navad in šeg.

kulture

skupnosti.

10 Opisniki temeljne zmožnosti kulturna zavest in izražanje so vzeti iz Knjižice z opisniki Kulturna zavest in izražanje. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

21

Poznavanje

Pozna lastno kulturo

Poznavanje lokalne, Pozna razlike med lastno kulturo in lokalne in

in kulturo drugih, na primer

nacionalne in

kulturo drugih, kot so jezik, verovanje,

nacionalne kulture

jezik, verovanje, glasbo, obrt in evropske kulturne

glasba, obrt in

rokodelstvo .

dediščine

rokodelstvo .

Poznavanje

Pozna dogodke iz preteklosti,

Razumevanje vpliva Povezuje dogodke iz preteklosti in

dogodkov

ki so vplivali na sedanje

dogodkov

njihov vpliv na sedanjost.

iz preteklosti

življenje v skupnosti.

Poznavanje

Pozna pomen in izvor

Poznavanje pomena Pozna pomen in izvor nacionalnih

nacionalnih

nacionalnih praznikov.

nacionalnih

praznikov.

praznikov

praznikov

Samopotrjevanje

Zaveda se pomembnosti potrjevanja

z znanjem in sposobnostmi, ceni in

neguje socialno vključenost.

USTVARJALNOST

Umetniško

Najde najprimernejšo

Razvijanje

Razvija svoje sposobnosti umetniškega

izražanje

obliko ustvarjalnega

ustvarjalnosti

ustvarjanja in jih

zamisli, čustev in

izražanja zase.

in umetniškega

prenaša drugim.

izkušenj

izražanja

Kulturna

Obiskuje predstave, prireditve, Kulturna

Sodeluje pri dogodkih, kjer

ustvarjalnost

literarne dogodke, kjer na

ustvarjalnost

predstavljajo ljudsko izročilo šeg in

primer predstavljajo šege in

navad . navad .

navade o ljudskem izročilu in

leposlovna dela .

Naturalna menjava Prepozna priložnost

Prepoznavanje

Prepozna pomen podjetnosti za lastne

in obliko za menjavo

poslovnih priložnosti zamisli in izdelke.

izdelkov, ker ceni, kar

kulturnega

je ustvaril nekdo drug.

ustvarjanja

Poznavanje

Pozna različne zvrsti

Ločevanje in

Sodeluje pri različnih načinih kulturnega

različnih

umetnosti – glasbeno,

razumevanje

izražanja.

zvrsti umetnosti

likovno, plesno,

različnih načinov

dramsko umetnost itn.

kulturnega izražanja

Smisel za promocijo

Zna poiskati možnosti in načine za

predstavitev lastnega umetniškega

dela .

Smisel za kritično

Pri umetniško-kulturnih delih pojasni

oceno del drugih

svoj pogled in dopušča

drugim drugačno mnenje.

IZ RODA V ROD

Poznavanje

Pozna ustvarjalnost in

Poznavanje

Pozna ustvarjalnost in delo ljudi svoje

ustvarjalnosti

delo svojih prednikov.

ustvarjalnosti

vasi, mesta in regije.

prednikov

prednikov

Razumevanje

Ve, da je kulturna dediščina

Ohranjanje kulturne

Poznavanje kulturne dediščine deli z

vrednosti

zelo dragocen vir starega

dediščine

drugimi.

ohranjanja

znanja, in skrbi za ohranjanje

kulturne dediščine

tega .

Varovanje naravne

Zaveda se pomena

Varovanje naravne

Varuje naravno dediščino in s

dediščine in okolja

resnične odgovornosti

dediščine in okolja

pozitivnim zgledom skrb prenaša na

in skrbi za okolje za

mlajše rodove.

sedanje in prihodnje

rodove .

Spoštljiv odnos

Zanima se za kulturne

Spoštljiv odnos do

Ohranja in varuje starodobne

do kulturnih

spomenike lokalnega

starodobnih

predmete .

spomenikov

in nacionalnega

predmetov

pomena .

Čustveni spomin

Zaradi spominov

Čustveni spomin

S kulturnim ustvarjanjem oživi

na otroštvo ohranja

svoje spomine na preteklost.

kulturno dediščino.

BOGATI V RAZLIČNOSTI

22

Poznavanje

Pozna različne

Razumevanje in

Prilagaja se novemu kulturnemu okolju.

različnih kultur

veroizpovedi in se

spoštovanje

zanima za zgodovino

različnih kultur

različnih veroizpovedi.

Spoštovanje

Upošteva, da ima vsak

Spoštovanje vrednot Spoštuje in spodbuja ohranjanje

vrednot

posameznik svoje

in prepričanj drugih

vrednot drugih.

drugih

vrednote .

Medgeneracijska

Razume, da se različne

Medgeneracijska

Zaveda se pomena krepitve dialoga

in medkulturna

generacije in kulture

in medkulturna

med različnimi generacijami in

komunikacija

med seboj razlikujejo.

komunikacija

kulturami.

RADOVEDNOST IN DVOM

Zanimanje za

Pri rokodelskih in umetniških

Odprtost za

Pri lastnem ustvarjanju se napaja

ustvarjalnost

delih spremlja delo drugih in se medsebojno

iz posebnosti različnih kultur.

drugih

zanima za različne načine in

kulturno vplivanje

tehnike dela.

Odprtost za nove

Odkrivanje in uresničevanje

Zanimanje za

Spremlja kulturno dogajanje v

izkušnje

priložnosti za iskanje novega

nacionalne in tuje

domačem in tujem okolju.

znanja in preizkušanje novih

kulturne dogodke

veščin.

Zanimanje za

Spremlja kulturno

Iskanje informacij z

Ob spletnem iskanju informacij

kulturne

dogajanje v lokalnem

različnimi sodobnimi o kulturnih dogodkih poskrbi za

dogodke

okolju in se udeležuje

mediji ter njihova

odgovorno in varno uporabo.

raznovrstnih dogodkov.

odgovorna in varna

uporaba

Iskanje informacij

Na spletu poišče

Vrednotenje

Razvije kritičen odnos do medijskih

o kulturnih

informacije o različnih

informacij ali

ocen umetniškega

dogodkih v

kulturnih dogodkih

podatkov

ustvarjanja posameznika in

različnih sodobnih

v mestu (razstavah,

njegovih del.

medijih

predstavah ipd.).

6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Program obsega 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa.

7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI

PREVERJANJA ZNANJA

V programu se preverjajo znanja in spretnosti na tale način:



⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,11



⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom,



⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po dokončanih sklopih in ob koncu programa .

11 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

23

V programu UŽU – RŽU so znanja in spretnosti izraženi z opisniki. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga ima posameznik, zato so v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj oziroma vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom oziroma za ponujanje ustreznega dela.

Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, ki je primernejše za skupine odraslih, ki imajo velike primanjkljaje v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverja s praktičnimi življenjskimi primeri. Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje doseganja s programom predvidenega znanja in spretnosti.

8 POGOJI ZA UDELEŽBO

Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, zato da se identificirajo posameznikova močna področja pa tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri doseganju ciljev programa, vključevanju v družbo in tudi pri nadaljnjem učenju in izobraževanju.12

Programa se lahko udeležijo odrasli na lastno željo, na predlog društev, podjetja, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, izobraževalne organizacije, svetovalca ISIO ali drugih organizacij in strokovnjakov.

9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE

IN DOKONČANJE PROGRAMA

Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Drugih posebnih pogojev za napredovanje ni.

Pogoji za pridobitev potrdila o usposabljanju so:



⊲ aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa,



⊲ napredovanje po individualnem izobraževalnem načrtu,



⊲ udeležba v 80-odstotkih organiziranega izobraževanja.

12 Učitelji in izobraževalci v Sloveniji lahko od spomladi 2020 za ocenjevanje besedilnih in matematičnih spretnosti ter za ocenjevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju uporabljajo instrument SVOS – Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti. To je spletni vprašalnik, ki omogoča veljavne in zanesljive rezultate o spretnostih odraslega. Odraslim je dostopen v javni mreži za izobraževanje odraslih. MIZŠ je vpeljavo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo zato, da bi neposredno podprlo prizadevanja omrežja izvajalcev izobraževanja odraslih za kakovostni razvoj. Več na spletni strani: https://pismenost.acs.si/svos/ .

24

10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA

10.1 Didaktično-metodična navodila za izvedbo programa

Učitelj v programu UŽU – RŽU upošteva tale didaktična načela:

NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES

Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru in drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Pri tem se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca; z različnimi vprašanji pa tudi napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih postavlja pred udeleženca, na organizacijo in strukturo znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov – ter spodbuja pri udeležencu metakognitivne procese, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve.

S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe, na primer: izboljšanje položaja na delovnem mestu, novo znanje za samostojno dopolnilno dejavnost na kmetiji, socialne spretnosti za vključitev v nova socialna omrežja itn. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi. Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S tem sežejo veliko dlje od vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju.

Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo namreč odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese.

POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV TER NAČELO

UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV

Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani.

Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega.

To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci, saj bodo tako lahko vplivali na spremembe pri udeležencih, predvsem tiste, ki se nanašajo na usmerjenost, odnos, dojemanje sebe in drugih.

Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo: na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živi udeleženec, in podobno. Tako 25

delo učiteljem omogoča, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti ter ustvarijo z njimi enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje.

NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi zmožnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, da predmet in probleme, ki jih rešuje, opazuje z zornega kota različnih razlag in jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem in udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Andragoški center Slovenije je v večletni razvojni dejavnosti oblikoval zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki opisujejo vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa so dovolj splošni, da presegajo konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje programa (Javrh, 2016). Ta zbirka je zdaj na voljo v obliki knjižic z opisniki osmih temeljih zmožnosti.13 To so inovativna orodja, ki jih učitelji v programih UŽU lahko uporabljajo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti.

Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izpelje in ovrednoti delo in učenje, ki so ga ob tem opravili. Učitelji načelo uresničijo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme, na primer pisanje prošnje na računalnik, in jih vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, pri tem pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcij med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom.

NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN ZVEZNEGA SPREMLJANJA NAPREDOVANJA Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta. Ta zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja in vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu ter pri morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem in stopnjo neodvisnosti, ki jo je udeleženec že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih 13 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa.

26

ciljev. Pri vrednotenju napredka udeleženca spodbuja, naj sam izrazi svoje mnenje o napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje.

NAČELO IZBIRNOSTI

To načelo zadeva predvsem možnost izbire učnih vsebin, ob katerih si udeleženci izboljšujejo svoje temeljne spretnosti. Načelo izbirnosti je najtesneje povezano z načelom življenjske bližine, saj predvideva, da poteka učenje ob vsebinah, ki jih izberejo udeleženci programa, ker so zanje zanimive in/ali pomembne za njihovo življenje. Udeleženci lahko izbirajo med sicer predpisanimi učnimi vsebinami, ki pa so v programu ravno zaradi tega zelo široko in splošno opredeljene, na primer Družina in dom, Telo in zdravje, Domača ekonomika, Kultura in družba. Izbirnost je tako omogočena na eni strani med predpisanimi področji, na drugi pa tudi pri konkretizaciji učne vsebine ali izbiri problema in problemskega položaja. Učenje bo zasnovano na problemih, ki so za udeležence pomembni in aktualni tudi glede pridobivanja znanja in temeljnih spretnosti, potrebnih za uspešno reševanje problema.

10.2 Priporočene vsebine programa

Priporočene vsebine za projektno obliko dela pripomorejo k širjenju splošne razgledanosti ter razvijanju znanja in spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Učitelji bodo podrobneje opredelili vsebine tako, da bodo upoštevali značilnosti in potrebe vsakokratne konkretne skupine udeležencev. Izbirali bodo med priporočenimi vsebinami, lahko pa bodo dodali tudi nove vsebine, za katere bodo ocenili, da so najprimernejše za doseganje teh ciljev. Glede na življenjske okoliščine so izbrane ciljne skupine, prilagojene udeležencem, da bi z njimi zadostili svojim potrebam po temeljnem znanju in spretnostih.

Starejši udeleženci aktivno sodelujejo pri izbiri in izvedbi projektov ter tako razvijajo temeljne in socialne spretnosti, pridobivajo učne veščine in sprejemajo zamisel vseživljenjskega učenja, se navajajo na delo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter spoznavajo načela aktivnega državljanstva. Najpomembnejše je, da so vsebine blizu trenutnemu življenjskemu položaju udeležencev in pomembne zanj.

S K U P N E V S E B I N E

Osebna identiteta



⊲ ime, priimek, naslov, telefon



⊲ starost, datum in kraj rojstva, stan, osebni dokumenti, državljanstvo



⊲ izvor (narodnost), poklic, interesi, konjički



⊲ videz, značaj, temperament, razpoloženje in čustveno stanje, počutje Družina in dom



⊲ člani družine in odnosi med njimi



⊲ prazniki in družinske navade

Osebna razmerja



⊲ odnosi med ljudmi (moški – ženske, formalni – neformalni itn.)



⊲ prijateljstvo

Prosti čas



⊲ konjički, zabava, obiski različnih prireditev, obisk knjižnice



⊲ kino, gledališče, koncerti, radio, televizija



⊲ šport in rekreacija, ples



⊲ počitnice, dopust

Turizem



⊲ države, dežele, mesta in znamenitosti



⊲ orientacija, transport, namestitev, prenočevanje



⊲ osebni dokumenti, prtljaga

27

Telo in zdravje



⊲ osebna higiena in kozmetika



⊲ telesno in duševno počutje, bolezni



⊲ zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve



⊲ prva pomoč

Ekonomika



⊲ nakupi, moda in oblačila, cene in razprodaje, reklame



⊲ mere, uteži, denar, načini plačevanja, različne storitve

Hrana in pijača



⊲ jedi in pijače, obedi, obroki, recepti



⊲ restavracije, jedilni listi, naročanje



⊲ zdrava/nezdrava hrana

Javno življenje



⊲ javni napisi, reklame, pošta, telefon, banka, šola, carina, promet



⊲ policija, prva pomoč, bolnišnica, servisi, razne informacije Kultura in družba



⊲ vrste umetnosti, zgodovinske in druge zanimivosti, jezik, vera, prazniki



⊲ šege in navade, aktualni dogodki, življenjski standard

Mediji



⊲ radio, televizija, tisk, medmrežje

Naravno okolje



⊲ ure, deli dneva, meseci, letni časi, koledar



⊲ vreme, podnebje, dežele in pokrajine



⊲ rastline in živali



⊲ poseganje v naravo, ekologija

P O S E B N E V S E B I N E

Socialne mreže



⊲ osebne in skupnostne socialne mreže v moji življenjski bližini Socialna varnost



⊲ dohodki, prejemki, stanovanje, premoženje, viri in načini preživljanja



⊲ varna starost



⊲ ustanove v okolju, kjer živim

Učenje za potrebe



⊲ zapisovanje in pomnjenje življenjskih dogodkov, metode arhiviranja in pomnjenja vsakdanjega življenja



⊲ informacijsko-komunikacijska tehnologija za potrebe vsakdanjega življenja (avtomat zdravstvenega zavarovanja, bankomat, e-uprava, e-komunikacije idr.)



⊲ spremljanje razpisov, pisanje prošenj za razne namene



⊲ nakupi s popusti



⊲ varno varčevanje za stare dni

Aktivno preživljanje



⊲ kakovostno in dejavno preživljanje prostega časa v starosti za vse potovanja in izleti prostega časa



⊲ nevarnosti in koristi športa v starosti



⊲ delo v starosti



⊲ učenje in izobraževanje v starosti



⊲ kaj ponuja okolje, kjer živim

Zdravje do starosti



⊲ zdrava in zmerna hrana



⊲ varčna prehrana



⊲ gibanje v poznih letih



⊲ zdravje za moške in zdravje za ženske



⊲ kam po nasvet v okolju, kjer živim

10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa

Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu so lahko kratki učni projekti, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jih bo določila v učnem projektu. Pri projektnem učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov. Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine jedrne pismenosti, poudarjene temeljne zmožnosti in da je upoštevana večina opredeljenih znanj in spretnosti v katalogu znanja. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi 28

lahko sodelujejo različno – na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov.

Organizacija izvedbe programa se natančno določi v izvedbenem kurikulu, ki ga pripravi organizacija, izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa.

Pripravi ga udeleženec v sodelovanju z učiteljem.

Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti.

Izvajalska organizacija zagotovi dva usposobljena učitelja, ki izvajata program sočasno. Oba izpeljujeta program v skladu z njegovimi standardi in v sodelovanju z izvajalsko organizacijo skrbita za pridobivanje udeležencev. V ta namen pripravljata ustrezne informacije, s programom seznanjata različne ustanove v svojem okolju ipd. Učitelja sta odgovorna za načrtovanje in kakovost izpeljave, izpeljavo usmerjata strokovno in organizacijsko ter skrbita za sodelovanje z drugimi partnerji programa (financerji, zunanjimi evalvatorji, strokovnimi nosilci programa, predstavniki lokalne skupnosti, javnih občil itn.). Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Posebnosti učiteljeve vloge v programih za razvijanje temeljnih zmožnosti so: poznati mora socialno-kulturni in ekonomski kontekst okolja, v katerem deluje; prenašati mora znanje in sooblikovati temeljne zmožnosti pa tudi nekatera splošna znanja o okolju – to udeležencu omogoči, da se vključi v družbeno in delovno življenje; čim bolj načrtuje svoje delo v sodelovanju z udeležencem. Omogočati mora učenje, ki je kontekstualizirano, relevantno, reflektivno in analitično; učitelji delujejo v timu ali dvojici. Učitelj je obenem oblikovalec, pospeševalec, posrednik, inštruktor, ocenjevalec in organizator. Njegova vloga ni samo, da podpira učenje, temveč tudi to, da podpira in spremlja napredek. Mora poznati in razumeti skupnost, v kateri dela, in izrabiti dinamiko lokalnih omrežij ter partnerstva; njegovo strokovno znanje je zasnovano na veščinah in znanju, ki naj se prenese, na tehnikah prenosa, na veščinah, ki so povezane z družbeno in poklicno vključenostjo, na razumevanju potreb deležnikov (analiza potreb, umeščanje, sooblikovanje programov, medkulturno delo, upravljanje/uporaba razlike). Ob tem je treba posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za njihov profesionalni razvoj, tako da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja.

Ker so to programi, v katere se vpisujejo odrasli udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti, je priporočljivo, da organizacija, ki izpeljuje program, zagotovi še sodelovanje učitelja pomočnika, ki opravlja delo prostovoljsko (brezplačno). Kot učitelji pomočniki lahko sodelujejo študentje (lahko tudi za potrebe študijske prakse), dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, strokovnjaki s posameznih področij ali drugi prostovoljci (npr. upokojeni učitelji).





10.4 Viri za izvedbo programa


Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Priporočljivo je, da učno 29

gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb (npr. brošure o lokalnem okolju, znamenitostih, pomembnih osebnostih, stari zemljevidi, navodila, razni avtohtoni recepti).

Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa.

10.5 Priporočeno število udeležencev

Priporočeno število je udeležencev je od 12 do 16.

10.6 Časovna razporeditev

Izobraževanje izvajajo izobraževalne organizacije za odrasle. Organizacija, ki izpeljuje program, lahko v skladu s programom porazdeli celotno vsoto ur glede na potrebe učne skupine in posameznika, učno obliko in druge okoliščine, v katerih poteka izobraževanje. Praviloma se program izpelje v krajših sklopih (od 4 do 5 andragoških ur) v skupnem trajanju 6 mesecev.





10.7 Evalvacija programa


Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije.

Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev ter naj bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci.

11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST

STROKOVNIH DELAVCEV

Zaradi narave programa in značilnosti ciljne skupine starejših manj izobraženih odraslih, ki se udeležuje programa UŽU – RŽU, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: poznavanje teoretskih temeljev in modelov za delo z ranljivimi skupinami odraslih; poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; poznavanje izobraževalnih in drugih potreb ciljne skupine in ustrezno izvedbeno načrtovanje; obvladovanje sodobnih andragoških metod za delo z ranljivimi skupinami odraslih; poznavanje pomena temeljnih zmožnosti posameznika za življenjsko uspešnost na področju osebne izpolnitve, sodelovanja v družbi in konkurenčnosti in prožnosti v svetu dela; usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin. Priporoča se tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – RŽU.

30

V S E B I N S K I S K L O P

S T R O K O V N I

Z N A N J E S P O D R O Č J A

D E L A V E C

učitelj

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

Socialne in državljanske

kulturoloških študij

zmožnosti

učitelj

visokošolskega izobraževanja zgodovine, geografije, filozofije, politologije, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike

ali slovenistike

učitelj

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

kulturoloških študij

Učenje učenja

učitelj

visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike,

socialne pedagogike, slovenistike ali matematike

učitelj

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

kulturoloških študij

Digitalna pismenost

učitelj

visokošolskega izobraževanja računalništva ali informatike,

pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, slovenistike

ali matematike .

učitelj

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

Sporazumevanje v maternem

kulturoloških študij

jeziku (jedrna pismenost)

učitelj

visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike,

socialne pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike

učitelj

visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali

kulturoloških študij

Kulturna zavest in izražanje

učitelj

visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike,

socialne pedagogike, slovenistike, zgodovine, geografije ali

politologije

Odprti del programa

določi izvajalec

določi izvajalec

določi izvajalec

12 POTRDILO O USPOSABLJANJU

Udeleženci programa dobijo ob koncu potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo z navedbo pridobljenih znanj in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljanih učnih projektov.

31

Literatura in viri za izvedbo programa

D E L O

O P I S

Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi

Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih pismenosti. Ljubljana: Andragoški

pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom center Slovenije.

družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja itn.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki se porajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno.

Javrh, P., Možina, E., Kuran, M.

Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek (2010). Evalvacija javno veljavnih

namena, ciljev in metodologije evalvacije ter najpomembnejših ugotovitev programov Usposabljanje za

obsežne evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so bili podlaga življenjsko uspešnost (UŽU) in

za snovanje monografije Obrazi pismenosti in pozneje za prenovo ter Temeljno usposabljanje za učitelje

posodobitev javnoveljavnih programov.

v programih UŽU. [Elektronski vir]:

povzetek zaključnega poročila. El.

knjiga. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije.

Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti

Delo Spretnosti odraslih je pomembno za nadaljnji razmislek o rezultatih odraslih. [Elektronski vir]. 2.,

nacionalne raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC pa tudi za uporabo teh recenzirana in dopolnjena izdaja.

na makro in mikro ravni. Sestavlja ga 14 prispevkov avtoric in avtorjev, ki Ljubljana: Andragoški center

osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti Slovenije.

odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih.

Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija odraslih: metodologija in rezultati

raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomagajo razumeti rezultate

– na kratko. Ljubljana: Andragoški

raziskave. Uvrščenih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in sodelujoče center Slovenije.

države.

Javrh, P. in Kuran, M. (ur.).

Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti, (2012). Temeljne zmožnosti odraslih:

Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna poglavja so priročnik za učitelje. Ljubljana:

izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji pripravili posebej Andragoški center Slovenije.

za ta priročnik.

Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu opisnikov temeljnih zmožnosti: priročna knjižica temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za opredeljevanje opisnikov z navodili. Ljubljana: Andragoški

in predstavi nastajanje vsebin knjižic z opisniki temeljnih zmožnosti ter Center Slovenije.

praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene.

Predstavlja teoretsko podkrepitev zasnove. Ta se izraža v krajših knjižicah posameznih temeljnih zmožnosti, ki so namenjene za uporabo v vsakodnevni praksi .

Brezovar, D., Magajne, A., Šarc,

Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in

delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne

tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega zmožnosti. Matematična kompetenca načina razmišljanja za reševanje številnih težav v vsakdanjem življenju.

in osnovne kompetence v znanosti

Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov in tehnologiji. Ljubljana: Andragoški

razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja Center Slovenije.

(formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice).

Veldin Bednjanič, O., Brezovar,

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti samoiniciativnost D., Chvatal, M., Fišer, L., Kušar,

in podjetnost., ki pomeni uresničevanje posameznikovih zamisli, zajema D., Magajne, A., Olenik, D.,

ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja Šarc, S., Šubic, J., Javrh, P.,

in vodenja projektov za doseganje konkretnega cilja.

Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E.

V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju ozadja (2016). Opisniki temeljne zmožnosti.

samega dela, izrabljanju ponujenih priložnosti ter tudi v njihovem vsakdanjem Samoiniciativnost in podjetnost.

življenju in v družbi nasploh

Ljubljana: Andragoški Center

Slovenije.

32

Veldin Bednjanič, O., Chvatal,

Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem jeziku, ki M., Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J.,

pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev Javrh, P., Kuran, M., Lenič, Š. in

in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) Možina, E. (2016). Opisniki temeljne

ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen način v vseh zmožnosti. Sporazumevanje

družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in usposabljanje, v maternem jeziku. Ljubljana:

delo, dom in prosti čas.

Andragoški Center Slovenije.

Kušar, D., Princes, T., Javrh, P.,

Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje učenja. Ta Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E.

zmožnost predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati (2013). Opisniki temeljne zmožnosti.

lastno učenje skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, Učenje učenja [Elektronski

individualno in v skupinah. Knjižica bo v pomoč bralcu pri zavedanju lastnega vir]. Ljubljana: Andragoški Center

učnega procesa in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in Slovenije

sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje.

Javrh, P., Možina, E., Bider, K.,

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, Kragelj, K., Volčjak, D., Sepaher,

ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem G., Gjerek, L., Matavž, H., Rejec, P.,

svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij Babič Ivaniš, N. in Brecelj, V. (2018).

informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času in Digitalna pismenost [Elektronski

za sporazumevanje z drugimi. Najpomembnejši sestavni del te zmožnosti vir]: opisniki temeljne zmožnosti.

je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo Ljubljana: Andragoški center

digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri Slovenije.

sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij.

Javrh, P., Možina, E., Bider, K.,

Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje Kragelj, K., Volčjak, D., Sepaher,

v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja G., Gjerek, L., Matavž, H., Rejec, P.,

in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega Babič Ivaniš, N. in Brecelj, V. (2018).

razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost Sporazumevanje v tujih jezikih in

sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno jezikovne zmožnosti [Elektronski

zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in vir]: opisniki temeljne zmožnosti.

slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših 2., recenzirana in dopolnjena

besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje izdaja. Ljubljana: Andragoški center

nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno Slovenije.

rabo jezikov.

Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A.,

Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K.,

kompetence, ki na eni strani zajema družbeno oziroma socialno, na drugi pa Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem,

državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti zajema osebnostni M. in Tamše, E. (2020). Socialne

in družbeni vidik ter se nanaša na sposobnost posameznikovega razmisleka in državljanske kompetence

o sebi ter konstruktivnega sodelovanja z drugimi v medosebnih odnosih in

[Elektronski vir]: opisniki temeljne

različnih socialnih okoljih. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema zmožnosti. Ljubljana: Andragoški

znanje, spretnosti in držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, center Slovenije.

ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanje o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu.

Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A.,

V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje, Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K.,

ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem,

navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne sodi med manj pomembne.

M. in Tamše, E. (2020). Kulturna

Še kako pomembna je za opolnomočenje posameznika, saj poudarja zavest in izražanje [Elektronski

znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj.

vir]: opisniki temeljne zmožnosti.

Posebno mesto zavzema pri razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, Ljubljana: Andragoški center

izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, Slovenije.

medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete.

33

Serija izobraževalnih filmov Na poti

Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in zvočno do življenjske uspešnosti: https://

gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do življenjske pismenost.acs.si/

uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v nekem trenutku Izobraževalni film Temeljna zmožnost življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne zmožnosti, in pot, Sporazumevanje v maternem jeziku

kako jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, da jih učeči se in

[Video]. YouTube.

učitelji lahko preprosto uporabljajo. To so preizkušena praktična orodja, Izobraževalni film Temeljna zmožnost uporabna za začetno animiranje in procesno motiviranje udeležencev Učenje učenja [Video]. YouTube.

izobraževanja različnih ranljivih skupin, za različne namene in v različnih fazah Izobraževalni film Temeljna zmožnost izobraževalnega procesa: za samostojno individualno učenje ali kot orodje Samoiniciativnost in podjetnost

za skupinsko delo in učenje, kot vaja za ogrevanje in zvečanje motiviranosti

[Video]. YouTube.

ali povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni za odrasle, ki imajo Izobraževalni film Temeljna zmožnost večje težave pri razumevanju besedil in zato informacije lažje sprejemajo Matematične kompetence in

v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost izobraževalnih filmov Na poti kompetence v znanosti in tehnologiji do življenjske uspešnosti je, da so osebne zgodbe predstavljene tako, da

[Video]. YouTube.

postopno odkrijejo univerzalne in prenosljive zakonitosti, ki jih gledalci z Izobraževalni film Temeljna zmožnost lahkoto prepoznajo, saj so podane zelo nazorno in preprosto, kot osebna Digitalna pismenost [Video].

modrost .

YouTube.

Izobraževalni film Temeljna zmožnost

Sporazumevanje v tujih jezikih

in jezikovne zmožnosti [Video].

YouTube.

Izobraževalni film Temeljna

zmožnost

Kulturna zavest in izražanje [Video].

YouTube.

bel

34

bel

bel

35