Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečor.
Prodaja so v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti* dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld.
V
4
NOVI


Cene oglasom v .Novičarju' so: za petit-vrelieo 8 kr., za naslovu z debelimi Irkami so plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
JTrankovana pisma in гокопјвв je pošiljati vrednistvu ,Edinosti*.
Nefrankovann pisma se n* Mprcj€in<\jo.
V
Pozor tržaški mestni in okoličanski Yolilci!
V listi tržaških mestnih volilcev, sestavljeni od slavnega magistrata za bodoče mestne volitve, izpuščeni so mnogi volilci in to posebno naše narodnosti, ker se je držal magistrat njemu uga-jajočega krivega načela, da so volilci le oni, kateri imajo v Trstu domovinsko pravico. Mi pa opozarjamo, da so po državnih zakonih volilci v vse občinske zastope, toraj tudi v tržaški mestni zbor, vsi oni, kateri plačujejo sploh kak davek od posestva, kupčije, obrti in od kakoršnih si bodi dohodkov, to so posebno oni, ki so v privatnih službah in ki plačujejo dohodninski davek, ako stanujejo v tržaški občini. Volilec je torej vsak, ako plačuje tudi najmanjši davek.
Ker poteče z dnem 2. aprila t. 1. doba za reklamacije (ugovore) za one, kateri so izpuščeni proti omenjenem načelu zakona iz volilnih list, prosimo vse naše davkoplačevalce, ki ne vedo, ako so vpisani v volilnih listah, da se javijo najkasneje do 7. ure zvečer 31. tega meseca v tiskarni Dolenčevi, kjer dobe vse potrebne informacije in podpišejo od političnega društva „Edinost“ pripravljene reklamacije, katere se ulože brez vsaeega troška za re-klamante.Vsakdo naj prinese se sabo davčne knjižice, oziroma davčne plačilne naloge.
Ako vrše vsi svojo rodoljubno dolžnost, je upanje, da se naš slovenski element pokaže v Trstu in okolici kakor važen, do sedaj po lastni krivdi neuvaževan faktor.
Toraj na delo!
Podpeški župnik.
Po n e it i narodni pripovedki spisal Jadranski.
V neki vasi so bili ljudje zelo nejeverni in težko jim je bilo kaj vbiti v glavo, 6e niso ravno z nosom butnili ob resnico, Poleg tega bili so pa kaj udani vražam in praznim predsodkom. Zato je bilo pa toliko težavnejše izhajati z njimi župnikom. Precej, ko je bil umeščen novi župnik, poslali so k njemu svojega odposlanca, da mu raztolmači želje njegovih faranov. Odposlanec je pa tako govoril župniku: „Vedi pope, da za vsako zrno toče si odgovoren ti! — Če nam bodo škrati jahali mošeta (osliče), odgovor boš dajal ti! — Če bo vodomec nas hodil tlačit, boš tudi ti odgovoren 1 — Če nam bodo čarobnice davile otroke, primemo tudi tebe! Ako se bodo mrliči vračali nazaj, porečemo, da si ti kriv ! — Suše nečemo imeti v našem selu, kuge tudi ne; križe hrani v cerkvi in svoje blagoslove deli med seljake !“
Seveda se je vsak župnik že naprej bal tacih pogojev, in so vaščani naposled ostali brez župnika. — A dobil se je vendar moder duhovnik, ki se je sam ponudil za to župnijo in obljubil vaščanom izpolniti njihove želje. Bil je umeščen in zopet je prišel k njemu odposlanec, ter raztolmačil želje prebivalstva. A že prvo nedeljo, je stopil na lečo, pokušati je moral grenkoto svojega posla, čital je na leci evangelije, kako je Kristus z malimi kruhi ribami nasitil mnogobrojno množico, ačno in žejno. Precej po službi božji ob-tolili so ga prvaki izmed vaščanov, pa so mu očitali, rekoč: „Pope ti si se nam zlagal; kako je mogoče, da je Kristus z malimi kruhi in ribami nasitil toliko množico P“ — „Potrpite možje*, tolažil jih je župnik, „a pomislite, daje to čudež božji*.
„Kakov čudež*, ugovarjali so razkačeni vaščani, „mi ne poznamo druzega čudeža, nego onega v Kani Galileji, kder je Kristus naredil iz vode vino*. — „I no, tako si pa vi razlagate božji čudež v Kani Galileji P“, povpraševal je župnik vaščane, „To je prav lehko*, odgovorili so mu vaščani, „Kristus je mogel že velevati hlapcem, naj izpraznijo vrče, polne vode, pa naj natočijo vanje dobrega vina*. — „I no!*, poučil jih je župnik, „ali se vam zdi nemogoče, da so bili hlebi današnjega evangelija veliki kot hribovi, pa ribe dolge kot doline?“ — „A tako je prav“, pritegnili so vaščani in bili so popolnoma zadovoljni s takim pojasnilom. Odsehmal verjeli so tudi v čudež pomnoženja kruha in rib.
A škrat je pa še vedno hodil jahat mošeta, ki so razbrzdana tekala okrog po vasi. Prišli so tedaj vaščani k svojemu župniku pritoževat se, da jim škrat jaha mošeta, da-si imajo (osliči namreč) rudeč svilnat trak privezan okoli vrata. — „To je gola vraža“, zavračal jih je župnik. — „To ni vraža“, oporekali so vaščanje, „to mora biti tudi kje v sv. pismu zapisano, da škrat rad jaha mošeta*. — „No, če pa že škrat rad jaha mošeta, mu jih nikar ne dajajte brezplačno na posodo !“, poučeval je župnik vaščane, „rajše jih pridno zapirajte v hleve!“
„Prav pravi župnik*, dejali so vaščanje, „odslej no bodemo dajali več svojih
mošet škratu brezplačno v najem, rajši jih bodemo zapirali v hleve, če je škrata volja jahati, naj jaše lastna mošeta, pa če jih nima, naj si jih pa vkupi !* — Skrbno so odsehmal zapirali mošeta v hleve in nič več niso tekali razbrzdani okrog po cestah.
Vender pa vedomeo še ni hotel nehati tlačiti vaščanov in skoraj vsaki dan dohajale so k župniku pritožbe zoper hudobnega vodomca. Nečega dne zbralo se je mnogobrojno število vaščanov na občinskem podu, da bi sklenili, kaj je storiti zoper hudobnega vedomca. Tja je bil povabljen seveda tudi župnik. Natanko se je tu opisovalo in slikalo vedomca vsemi njegovimi vlastitostmi, in pretresovalo se je na vse strani, kako bi bilo mogoče odpraviti to nadlogo iz vasi. Jedni so pravili, da je vedomeo podoben črnemu velikemu mačku, drugi so trdili, da je podolgast, podoben kači, in tretji so zagotavljali,
NOVIČAR.
Maršalski jubilej nadvojvode Albrechta.
Nadvojvoda Albrecht praznoval bode dne 4. aprila svoj tridesetletni maršalski jubilej. Maršalom je bil imenovan dne 4. aprila 1863.
Pri srebrni poroki kraljeve dvojice italijanske zastopal bode našega vladarja nadvojvoda R a j n e r.
Dr. Adolf Fischhof umrl je dne 23. t. m. v Šmrčeh na Koroškem v 77. letu svoje dobe.
Smrti njegove se spominjamo zato, ker je bil Fischhof v narodnem pogledu pošten Nemec, torej : bela vrana. V svoji knjigi „Österreich und die Bürgschaften seines Bestandes“ potezal se je za federalietiško uredbo države in za prijazno razmerje mej Slo-
vani in Nemci z ozirom na nalogo velikosti, ki se 1 Avstrije na Vzhodu. V letu 1849 vrgli so
da je neka žival človeške -----------,
pa lahko tako skrči, da mu je mogoče! ga v zapor, ker se je živahno udeleževal ukrasti se skozi malo luknjico ključavnice | tedanjega gibanja. Tožen je bil veleizdaje, v izbe spečih ljudi. — Vsi so bili pa je-; a vender oproščen pozneje. Blag mu spomin 1 dini, da je to težka peza za človeka, na | Radi zadeve Splnčičeve zavladala je katerega se spravi ta hudobe. — Kaj je mej Slovani velika nejevolja proti Polja-početi P Križa se vedomeo ne boji, salo-1 k o m , kajti ti jedini so krivi, da se ni monovega znamenja se tudi ne boji — | rešila Š6 v tem zasedanju. A značilno celo steklenica, polna slane vode, dobro, Poljake je, da so se potem, ko so dosegli zamašena in obešena v dimnik, ga ne od-1 av°j maločastni namen, opravičevali vrne. — To mora biti posebno hudoben V8e strani) da tudi oni vedomeo. Tako in enako so se posvetovali Spinčičevi in da so prepričani o in zopet je prišel naš moder župnik v za- ki se mu je dogodila, drego, ker vrsta je prišla naposled nanj, svojo častno besedo, da izjavi svojo sodbo ali menenje. „Veste skrbeti za to, da se stvar kaj možje“, dejal je g. župnik, „od nekdaj jeseni je tlačila mora naš slovanski narod, in
za $1» na
so prijatelji krivici, Zastavili so baje da hočejo tudi oni gotovo reši v
mora ta bili so sovražniki našega rodu in našega jezika. Gotovo je, da vedomec, ki zahaja v naše selo, ne more biti slovanskega rodu, ker ni mogoče, da bi Slovan tlačil svojega sobrata Slovana. Tedaj bodite slovanskega mišljenja, ljubite iz dna
Radi volitev v Ločniku pri Gorici
predložil je poslanec Gessmann v seji poslanske zbornice dne 20. t. m. interpelacijo, kojo so podpisali tudi poslanci dr. Laginja, Spinčič, Nabergoj, Alfred Coronini, nekateri poslanci dalmatinski in nemški antisemitje.
svoje duše vse sobrate, kar jih je raztre- Interpelantje trdijo, da se je teh volitev šenih in nasejanih po širnem svetu, in kar udeležilo tudi društvo „Lega Nazionale“ jih je nasejal Bog kot listja in travo ter se svojimi — novci. Kot dokaz navaja pomnožil kakor zvezde na nebu in pesek interpelacija, da so na dan volitve kričali : v morju! Govorite svoj materini jezik med Evviva la Lega, la Lega paga seboj, njega se poslužujte povsod, v cerkvi tuttele spese elettorali! Noi in doma, pozdravljajte se po slovensko siamodel partito della Lega! in slovenske molitve naj puhte k Bogu L a Lega ha sufficienti mezzi vašemu“. — „Prav pravi župnik*, odgo- p e r combattere gli Slavi au-vorili so vaščanje, „vodomec, ki zahaja v striacanti!
našo vas, ne more biti našega rodu, prav j Po volitvi nosile so tamošnje deklice gotovo je kak hud iredentaš, in če je tak, kraljici italijanski priljubljene bežal bo kot tristo vragov, da le začuje cvetke Margarite. Ako so jih vprašali po slovensko besedo“. Vsi so hvalili župni- vzroku, odgovarjale so, da imajo od kovo modrost in neki starček je še pri- «Lege Nazionale“ strog ukaz, naj stavil, da je njega ravno tisti večer poprej se dičijo s temi cveticami. Interpelacija peštal (tlačil) vedomec, pa da se ga je naglaša dalje, da je irredentovske kandi-tako dobro otresel, da je vedomec kar' date podpirala (čujte, g. poslanec Klun!) cmoknil na tla kakor včasih kaka podgana, tudi južna železnica!! Interpelantje pa da je nekako po laško zacvilil — viva, vprašujejo :
viva! „Ko bi bil vedomec našega jezika“, i L Pozna-li to stvari njeg. ekscelenca, dej., je starček, p,t«„ b, bi, k „č,„u	titlj
zdehnil gorje m joh, kakor smo mi nava- А^гјјј, take nenormalne razmere P jeni potrpežljivo izdihovati, ko nas tujci:	2, Ali misli ukazati dotičnim obla-
treskajo ob tla in z nogami teptajo*. —1 stvom, da postopajo po zakonih in da te-Vaščanje so poslušali nasvete svojega žup- daj takoj ovržejo ločniške volitve, ki so se nika ter začeli visoko ceniti jezik, ki so nezakonito vršile.
ga podedovali od lastne matere. Pozdrav- j R® Dunaju 80 80 SOŠli vsi deželni Ijali so se po slovensko, molili po slovensko, maršali in deželni glavarji v posvetovanje, občevali so najrajše med seboj in sobrati
Slovani, in se izogibali kolikor mogoče tujega upliva.
(Dalje prih.)
kako naj bi se v bodoče uredilo sklicevanje deželnih zborov. Sklenili so priporočiti vladi, da bi se deželni zbori redno sklicevali v mesecu decembru v šest- do sedemtedensko zasedanje.
Volitev v cestni odbor za ajdovski
Okraj vršila ве je dne 21. t. m. Kakor ee nam poroča iz Ajdovščine, so dogodki pri tej volitvi temeljito poučili gospoda Pavlico iz Rifemberga, kako mislijo odličnjaki po Vipavski dolini o postopanju sina njegovega, d ra. Pavlice. Čule so se tako rezko besede, kakoršne morejo izvirati le iz skrajne ogorčenosti. V cestni odbor so izvoljeni sami odličnjaki. Kandidatura omenjenega gospoda pa je padla v vodo le radi — njegovega sina.
„Slovenski Narod“ dopolni z dne 1. aprila petindvajseto leto svojega obstanka. Iz tega vzroka izide sobotna številka v slavnostni obliki.
Shod V Ricmanjih na sv. Jožefa dan bil je prav živahen in kaj bi tudi ne bil, ko je splošno znano — tako vsaj trdi ta in ona ženica vsled lastne skušnje — da se „juca“ (dekle), ki se tistega dne priporoči varuhu Kristusovemu, omoži še v tistem letu. Zato pa tudi letos mladina ni zamudila imenitne te priložnosti. Posebno pred cerkvijo bila je taka gnječa, da se ljudje skoro niso mogli zganiti se. Se veči drenj je pa bil ob 7. uri zvečer na postaji, ko je vlak prišel v Ricmanje; zanimivo je bilo gledati z varnega na malem prostoru stlačenih več sto oseb, glava pri glavi, ki so hoteli vstopiti, pa so morali zaostati z — dolgim nosom, ker še v Borštu niso mogli vse pospraviti, če tudi je vlak imel dosti vagonov. Ljudje trdijo, da tako ogromne udeležbe na dan sv. Jožefa ni bilo v Ricmanjih, odkar se je v letu 1749 odprla božja pot.
Posojilnica V Mariboru imela je v svojem XI. upravnem letu 1892. blizo jednega milijona goldinarjev denarnega prometa.
Kmetijska družba tržaška imela bode svoj občni zbor jutri predpoludne; briga nas pa bore malo, kako bodo zborovali, saj tako nimajo nijednega kmeta svoji družbi 1
Izpred sodišča. Deželno sodišče tržaško je obsodilo nekega Josipa Kreseviča radi razžaljen j a javne straže in javnega nasilstva na 4 mesece težke ječe.
Ostrupil se je nehote nekdo s tem, da si je zobrne spiral s takozvano „kokaine*, ker so ga boleli zobje. Ker je požiral sline in je imenovana tvarina strupena, občutil je kmalu posledice strupa ter ves bled in poplašen šel iskat zdravniške pomoči. Zdravniku se je v istini posrečilo izprati mu želodec ter ga rešiti še hujših posledic.
Mnogobrojno potomstvo, v vasi Stenico na južnem Tirolskem živi 94-letna vdova Colomba Ceresani, ki je imela 11 otrok, 57 vnukov, 170 pravnukov in prapravnuka, skupaj torej 239 potomcev. Izmej teh je še živih 6 otrok, 34 vnukov, 140 pravnukov in 1 prapravnuk, skupa torej 181 potomcev.
Senzacijonelna iznajdba. V Wiesba-denu iznašel je baje krojač D o w e obleko, katere ne prebije nobena kroglja. Badenski časniki potrjujejo, da so se že večkrat na vojaškem strelišči vršile poskušnje s to novo obleko in sicer s povoljnim uspehom. Dowe pa je še zboljšal svoje neprestre-Ijivo blago in se te dni vrše nove poskušnje. če se ta iznajdba obistini, bode na vsak način neprecenljive vrednosti.
Napoleon I. bil je zmerom varčen, posebno pa kot lajtnant, nikoli ni šel v kavarno, sam si je čistil obleko, sam čevlje. Ko je bil v Parizu v denarnih zadregah, mislil je vedno, kako bi mogel prislužiti kak krajcar; hotel je najemati hiše ter jih z dobičkom dejati v najem drugim, enkrat pa se je vrgel celo na kupčijo z bukvami, kajti poslal je en zaboj poln novih knjig čez mejo na prodaj. Namerjal je tudi kot izvežbovaleo vojske iti Turka služit, dokler ni na zadnje izbral si pravega mestirja, biti namreč prvi general francozki, kmalu potem pa cesar, ki je držal v strahu vso Evropo.
Dunaj Obeeza sedaj 282,/„ štirjaških kilometrov. Kako pa je njega prebivalstvo do letu 1754. narastlo, razvidi se iz sledečega pregleda :
Brez predmestij štel je Dunaj
leta	1754	175.400 prebiv.	
»	1800	231.050	Г)
»	1840	356.870	7)
S	1857	476.222	n
■	1864	550.733	Ђ
	1869	647.514	V
*	1880	726.105	j,
8 predmestji		vred pa je imel	Dun
leta	1869	817.449 prebiv.	
	1880	1,057.794	9
in „	1890	1,364.548	9
tie veča mesta v Evropi so edino le ondon z 5,656.909, Pariz z 2,422.960 in Berlin z 1,578.794 prebivalci. To so že mesta z večim številom duš kot marsikatera mala državica.
Kje je največ praznikov P Evo vam število delavnih dni v letu pri raznih narodih in v raznih deželah. Notranje Rusko ima v letu 267 delavnikov, Kanada 270, Škotsko 276, Angleška 278, Portugal 283, Ruska Poljska 288, Španija 290 ruske vs-rodnje dežele 295, Avstrija 297, Italija 298, Bavarsko, Belgija, Brazilija, Luksem-ruško 300, Sasonija 301, Francija in Fm-andija 302, Švajcarsko, Denemarka in Norvedska 303, Švedsko 304, Prusija in Irlanda 305, Združene države v severni Ameriki 306, Holandija 308, Ogerska 313. Iz tega je razvidno, da ima Rusija naj" manj delavnikov in največ praznikov, Ogrska pa največ delavnikov in najmanj praznikov.
Koliko učencev ima Dunaj! V Dunajskem okraju je 165.935 otrok godnih za šolo, kateri obiskujejo 323 ljudskih šol. Število šolskih razredov je 2887 in število učnih moči pa 4127.
Zobovje. Zobje morajo spolnovati troj no nalogo: a) vgrizniti in zmleti kajti brez zobov ni prave hrane ; b) služijo pri govorjenju in c) k lepoti. Glavna zahteva, da si ohrani zobč zdrave, je čistota pravem pomenu besede. V to svrho rabi naj se mala škrtačica, ne prevelika niti pretrda, da se lehko z njo povsod doseže. Krtačico je pomočiti v mlečno vodo ter drgniti ž njo po zobeh od zgoraj navzdol tako, da odpravi izmed zobov vse ostanke od jedi. Tudi otroke treba priučiti čistiti si zobe, kajti navada postane železna srajca, čistijo naj se zobje vsaj enkrat na dan. Oglje, pepel od cigar in druga čistilne sredstva ne smeš rabiti, ker preveč poškodujejo zobe. Oglje se pa tudi nastavi na podnožju zoba, koji vsled tega postane nečeden. Navzlic čistenju zobov se pa vendar degodi, da zobje jamejo postajati piskavi ter se jim v sredi napravi luknja To se navadno zapazi še-le, ko je luknja že gotova. Temu je pa treba koj odpo-moči, kajti samo tako si obvaruješ pred velikanskimi bolečinami, izgubo časa in denarja.
0 življenju in smrti Nek francoski časopis poroča o letni umrljivosti na vsem svetu takole : Letna umrljivost znaša okoli 33 milijonov oseb, namreč : 91,553 slu čajev smrti na dan, 3730 slučajev na uro in 62 slučajev na minuto. Kolikor krat' toraj človeku žila udari, toliko bitij se loči iz tega sveta ter gre v večnost. Srednja starost človeka je 38 let. Četrtina človeštva umre predno je doseglo 7 leto starosti, polovica predno doseže 17 leto svoje dobe. Izmed 10.000 oseb doseže samo jedna 100 let, izmed 500 ena 90 let in mej 100 osebami ena 60 leto. Poročeni žive dlje časa od neoženjenih. Od 1000 oseb je 95 poročenih ter se zakoni največ izvrše julija in decembra meseca. Tudj delo vpliva na življenje. Od 1000 oseh ki dosežejo 70 leto, spada 43 duhovni škemu stanu ali k politiki, 40 poljedelcem 33 delavcem in 32 k vojakom 29 k inže nirjem in odvetnikom, 27 profesorjem k zdravnikom.
Razne kazenske razprave.
i.
Sodnik: Je-li res, da ste mu pri-solili zaušnico P
Obtoženec: Res 1 Ponujal mi je figo — figa tudi nekaj stane. — Nisem imel pri sebi drobiža, plačati sem mu jo pa moral. Tedaj sem si mislil najbolje, da precej odpravim. Kdo bi jemal fige na upanje (vero) P — Pik, pak, berem, cverk ! — pa je bil plačan moj dolg 1 Za pobotnico se zahvalim.
II.
Sodnik: Znate še kaj opaziti v svojo obrambro P
Obtoženec: Nič kaj posebnega! Obesite mo, pa bo konec. Vam ne bode treba več prihodnjič kratiti zlatega časa s takim znanim tatom in potepuhom, kakor sem jaz!
IH.
Sodnik:	Kaj porečete v svojo
obrambo P
Obtoženec: Naredite po milosti, kakor po navadi!
IV.
Sodnik (obtoženki): Tedaj ste res rekla svojemu navzočemu sosedu, da je volk P
Obtoženka: Volk je volk 1 Štiri cele prešiče mi je v eni sami uri požrl, )a še petega prešiča bi mi ga bil snedel, da bi mu ga bila dala. — Ni-li tak človek lujši kakor volk P
V.
Sodnik: Zatoženi ste, da ste ukradli tri kokoši. Ali se vam tako dopadajo kokoši P Obtoženec: Aha! Radi bi me vjeli v past, da bi vam povedal po pravici, pa me no boste 1 Perutnine jaz še ne pokusim, če ni napravljena na rižot. Zdaj pa vi dokažite, da so bile one tri ukradene kokoši snedene na rižotu 1
vstopi maestoso neki človek, ki začne povpraševati con tutta forza, ali more z menoj govoriti. Vstal sem ritardando raz sedež, odprl sem vrata adagio in — zagledal svojega krojača. Najprej me naprosi rallentando, potem vse več stringendo, naj mu plačam račun. Na kar sem mu jaz, povsem furioso, izjavi resolute, da nimam niti piškovega boba ter sem ga e o n strepite porinil po s c a 1 i.
Dobro razlaganje.
Tine: Kako je to, da samim sedenjem potrgam toliko hlač P Vsaki mesec jih popravljam in vender so zmerom hude.
Tone. Ljuba duša moja, to ni noben čudež ! Ti se najmanj stokrat na dan vse-deš, vaakrat pa pritisneš na hlače svojo telesno težo od najmanj enega centa, kar znaša v enem dnevu že sto centov, v enem mesecu pa tritisoč ; pri taki strašni teži pa je naravno, če se ti hlače od zadaj bolj in bolj stlačijo, dokler ne postanejo tako tanke, da jih ni več videti.
Zagonetke.
i.
Pitanje: V čem se loči osel od učenega modrijana P
Odgovor: Osel molči in prenaša, modrijan pa modruje in prenaša.
. n.
Pitanje : V čem se razlikujeta norec in dozdevni učenjak P
Odgovor: Norec govori glasno in odkritosrčno o svoji velikosti in pove vsakemu v obraz brez strahu, da se le njemu ves svet uklanja, a dozdevni učenjak si taisto le na tihem pri sebi misli.
Ш.
Pitanje: Kaj je to P Jaz imam škatljico masti, ki se po vsem svetu razleti.
Odgovor : Solnce.
IV.
Pitanje: Kaj je to? Čepi čepi, kvišku brke moli P
Odgovor ; Dimnik.
Smešnice.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Gl.
Gostilna „Štoka“,
staroznana pod imenom „Belladonna“, poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz“ v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in Je-
Hocnn* v ulici „Caserma“, glavni shaja-UvuuU Hšči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Pivarna Lavrenčič
via Kossetti (nasproti lekarne E. Leitenburg) priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istorska kapljica.
Mlekarna Frana Gržine L™
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia št 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Prodajalnica iu zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnoga društva“, vpisano zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah so priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	66--104
Anton Počkaj,
Teorija in praksa.
У dnevniku nekega mladega glasbenika, kateri so je poročil ravnokar, smo čitali dober pouk za tiste, ki ne razumejo italijanskih izrazov za „tempo*. Pouk se glasi: „Po tem, ko sem se dolce naspal dvignil sem se allegro, ma non troppo iz postelje. Oblekel sem se poco a poco, stopil a 11 e g r e t o v jedilnico, kamor sem prispel prav a t e m p o, kedar je moja ženka a d a n t e graziöse točila kavo. Con sentimente sem jo vprašal, kako je spala, na kar mi se je ona zahvalila molto vivo z svojim lepim f 1 a g e o 1 e t glasom in me pogledala espressivo s plavim! očmi. Hkrati zaslišim trkanje na hišna vrata, najprej p i a-n i s s i m o, potem piano, slednjič crescendo do forte in — prav za prav fortissimo. Sluškinja prihiti o o n moto ter odpre moderato, na kar
na voglu ulice Ghega in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
B. Modic in Grebenc,
na voglu Via
St. Glovanl
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antonijeta Drenik,
Via Picolominl številka 2,
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dola. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	29 — 52
Gostilna .Alta cittA tli Gra'
ViaGep-pa št. 18
poleg kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR