3
VAkUA MMKU*}
'i
^OO i i
44
Zaupanje na preizkušnji
Novoletne želje po miru, sreči in uspešnem poslovnem življenju so se v dobrem tednu dni razblinile. Najprej je izbila vest o vdoru Srbije v moneterni sistem, na to pa še vojna v zalivu. Sicer dejanje Srbije in še nekaterih drugih republik ni nič novega, le da je ZIS tokrat prvič javno objavil in tudi obsodil takšno početje. Po velikem sestanku v Beogradu smo upali, da se bo jugoslovanska rana začela celiti, žal se je še bolj odprla. Sedaj se zastavlja vprašanje ali je sploh še kaj možnosti za strpno, demokratično in mirno rešitev jugoslovanskega problema, če nas svet uvršča med tri največja svetovna žarišča. Bojazen je toliko večja, saj grožnje z orožjem in vojaškim posredovanjem ne pojenjajo. Da si ljudstvo vojne ne želi, je menda vsakemu jasno, žal pa o tem še vedno odločajo le posamezniki. V imenu nedolžnega ljudstva vas odgovorni pozivamo k miru in razumu!
Črnoglede pa so tudi socialne napovedi. Nič več niso samo tanjše kuverte, za mnoge bodo usahnile, če se bodo uresničile vedno glasnejše napovedi o stečaju vrste podjetij. Daje nova oblast začela pometati je bilo pričakovati, da pa ločuje plevel od semena, pa nismo najbolj prepričani. Dvom v predvolilne obljube - Človeka vredno življenje in Evropa zdaj - je vedno večji. Sedaj se mnogi že upravičeno sprašu-
jejo, kako sploh preživeti. Življenje z zajamčenim osebnim dohodkom je že prava umetnost. Veliko smo pričakovali od novega davčnega sistema, zakona o lastninjenju, pa zaposlovanju in še bi jih lahko naštevali, pa se tudi tu zatika. Obljube in zagotovila, da bomo z novim sistemom vzpodbujali vlaganja v tehnološko posodobitev, razvoj zasebništva in odpiranje novih delovnih mest, se vse preveč odmikajo in z njimi tudi pot v Evropo. Črnogledi celo napovedujemo, da prihajamo iz dežja pod kap. Večje davčne obremenitve takšno napoved že potrjujejo.
Varčevanje je bilo že nekdaj lastnost dobrega gospodarja. Sedaj je tudi ta na težki preizkušnji. V zmedenosti in strahu za svoje prihranke so mnogi prepričani, da so še najbolj na varnem v nogavici, čeprav si s takšnim početjem žagamo vejo, na kateri smo le še viseli. Svoje je k temu dodala še napoved o novem lastnem denarju. Starejši še pomnijo kaj se lahko zgodi ob menjavi denarja. Ti in še nekateri drugi dogodki nas nedvomno oklepajo v zaskrbljenost, strah in nezaupanje. Najhuje je, da nam jemljejo voljo, strpnost in motivacijo za delo, čeprav nam vere in pripravljenosti za delo, pa če še do tako trdega, ne manjka. Pridne slovenske roke, pa znanje in iznajdljivost so porok za to.
jk
injska
Moja dolina
Qaut
Celje - skladišče D-Per
111 5/1991
1119910700,1
COBISS ®
Leto XIII - številka 1 - januar 1991
Kako preživeti?
Nič koliko ljudi je po novem letu razočarano zrlo v dokument, ki so ga dobili v roke, ko so se po praznikih vrnili na svoje delovno mesto. Verjetno so prav prestrašeno zrli v stavek, ki se glasi nekako takole: ...je dolžan
koristiti odsotnost iz dela... Za ta prisilni dopust ali čakanje na delo, kot se temu reče, ljudje dobijo 60% svojega sicer že tako nizkega osebnega dohodka. In v Tekstilni tovarni Prebold je takih delavcev veliko. Ko sem se hotel z njimi pogovarjati o njihovi bedi, so me vsi prav prijazno sprejeli, za časopis pa ni bil pripravljen govoriti nihče med njimi. Pravijo, da se bojijo, da bi zaradi tega dobili črne točke. V skrajnem obupu se bojijo, da bodo izgubili svoje delovno mesto, pa čeprav je to delo vedno bolj podobno tlaki. In ker je kriza, ni več včasih tako opevane enotnosti med »razredoma« kmetov in proletarcev. Tisti iz slednjega kaj radi povejo, da so medtem, ko so oni doma in čakajo na delo, v službi ljudje, ki se doma ukvaijajo tudi s kmetijstvom. Da pa bi to že preživeli, mi še pravijo, jezni da so bolj na upravo, kjer nihče ni na prisilnem dopustu, in da so vsi njihovi šefi še vsak dan v delavnicah. Res je, ni lahko biti prijazen, ko moraš nahraniti majhne otroke, pri tem pa so trije člani družine na čakanju.
Je pa res, v da je problem tudi drugje. Če je že vodstvo tovarne nezmožno zagotoviti vsem dostojno plačano delo, bo pač moralo ukrepati, kakor zahteva neizprosno tržno gospodarstvo. To pa med drugim pomeni tudi odpuščanje, brezposelnost vedno večjega števila ljudi in iz tega izhajajoče socialne nemire. Tu pa mora nastopiti država s svojo socialno funkcijo. Država mora zagotoviti socialne programe za take ljudi. Sicer bodo ljudje stavkali, kar pomeni zopet nedelo, voz bo počasi drsel navzdol, nazadovoljstvo se bo večalo, padali bodo direktorji neuspešnih firm in če se stanje ne bo izboljšalo, bo padla tudi vlada. Sklicevanje na dediščino, ki smo jo dobili od komunistov, ne bo nasitilo praznih želodcev nezaposlenih. Ne dediščina, lakota je problem, ki se ga ne zavedamo v celoti.
B. Lobnikar
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
TRADICIJA TREH GENERACIJ
________________)
ZALIVSKE NOČI SE DALJŠAJO
Kaj nam je
Točno to se najbrž sprašuje preneka-teri zemljan ta čas. V času, ko to pišem se končuje druga zalivska noč, ko seje vojna začela, pa vendar še vedno ne morem verjeti, da nekje na tej vesoljski krogli, katere uničevalci smo zarod, ki je na njej (in od nje) nastal, potekajo bombardiranja, dvigata se dim in ogenj, tečejo kri in napalm. Zaradi fanatikov, napačnepolitike velikih sil in nepripravljenosti ali nezmožnosti državnikov in diplomatov na plodne pogovore bodo padle mnoge nedolžne civilne žrtve.
Težko se je danes odločiti, kaj je bilo prav? Začeti to vojno, potem ko so vsa diplomatska prizadevanja za mirno rešitev bližnjevzhodnega spora padla v vodo in je potekel rok, ki so ga Sada-mu Huseinu in njegovemu zaslepljenemu ljudstvu postavili Organizacija združenih narodov in vojne sile zavezniške koalicije; ali vztrajati na ekonomski blokadi in morda celo popolni izolaciji agresivne države od sveta in ga z ustrezno spremljajočo diplomacijo in politiko pregovorov z mirno resolucijo prisiliti in prepričati, da zapusti zasedeni Kuvajt.
Slednje zagovarjajo predvsem proti vojni in prelivanju krvi demonstrirajo-
tega treba
če množice po vsem svetu. Nekje so med njimi vietnamski veterani, ali kakšni drugi, ki so si v vojni (»... to je ko se državniki skregajo, ostali pa ga najebajo...« - Saul Bellow) skusili na svoji koži in v svoji od vojne bolni psihi, kaj to vojna je. V vojni postanejo spomini nočna mora, ki ti krati spanec do konca tvojega življenja. Tudi pri nas se starejši ljudje najbrž še spominjajo vojne in se zato zdrznejo vsakič, ko slišijo ropot avionov.
Toda ugovor proti temu je seveda fanatizem iraškega voditelja Huseina, njegova vase zaverovanost in dejstvo, da je preklemansko dobro oborožen. Tukaj seveda lahko najdemo dokaze, da se velesile niso naučile ničesar. Ko je v Iranu pred mnogimi leti padel šah Reza-pah-lavi, so zaslepljene množice potonile in v razvoj uprte države v mračni versko ideološki parasistem. Uničevalo se je mnoge civilizacijske dosežke (pravice žensk, rojstva, javni prostori, javna beseda itd...), se je streljalo - s čim drugim kot z ameriškimi puškami in topovi, orožjem zahodnih zaveznikov. V minuli vojni Iraka in Irana se je s »kšeftanjem« nadaljevalo. Čeprav so mnogi že s Huseinovim napadom na Iran lahko videli njegove ozemeljske apetite in njegov poli-
bilo
tični pogled na to, kako naprej, ko ni več denarja. Z vojno in s primerno predhodno ideološko preparacijo ljudi, se da notranjo krizo in probleme izvoziti in tako odvrniti ljudi o začetku premišljevanju, saj ta naš voditelj pa le ni tako pameten, ga pa že po malem mimo tolče.
Kakorkoli že, vojna je tu in prve žrtve tudi. Britanci in Američani so v prvi noči (to je bilo s 16. na 17. januar) zmetali na ozemlje Iraka 18.000 ton razstreliva. Najprej so bili tarča bombardiranja vsi predeli, kjer naj bi bil center raketne in letalske opreme, kije usmerjena na Izrael in Turčijo. Zavezniki se torej trudi lokalizirati vojno, ki pa bo po razsežnosti kopenskih sil, aviacije in količini orožja in razstreliva največja vojna po II. svetovni vojni. Ni več vprašanje, kaj skriva Sadam Husein pod zemljo, kaj skrivno načrtujejo vojske po svetu, ki so dobila militantna krila (v Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji in še kje?), kaj skrivajo zavezniki. Vojna je tu in kot je rekel nek ameriški general v izjavi za CNN (ameriško TV hišo) v vojni nikoli ne moreš predvideti prvič kaj vse se bo sploh zgodilo in drugič sploh pa ne moreš predvideti konca.
Gregor Vovk
Zdravila po novem
Od 1. 1. 1991 so zdravila, ki se jih predpisuje na recept razvrščena na tri liste: pozitivno, vmesno in negativno. Od tega, na katero listo je uvrščeno zdravilo, ki ga potrebujemo je odvisno, kako globoko bomo segli v žep. Za zdravila s pozitivne liste ni odpravljena nobena dosedanja pravica glede participacije. To pomeni, da zanj plačamo v lekarni participacijo, ki znaša trenutno 30,00 din, razen tistih, ki so participacije oproščeni (otroci, šolarji, varstveni dodatek ...). Za zdravila z vmesne liste je potrebno plačati 50% vrednosti zdravila, za zdravila z negativne liste pa moramo zdravilo poravnati v celoti. Za zdravila z vmesne in negativne liste ni pri plačevanju nobenih izjem. Kot so zagotovili republiški strokovnjaki, je možno vsako zdravilo z negativne liste nadomestiti z zdravilom s pozitivne liste za katere se plača samo participacija.
Zaradi ukinitve prodaje deviz v bankah so v težavah tudi tisti, ki si morajo nujno potrebna zdravila ali ortopedske pripomočke nabaviti v tujini. Ti občani bodo lahko dobili potrdilo za nakup deviz na Republiškem sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo. Predložiti bodo morali mnenje pristojnega konzilija zdravnikov in račun ali predračun za zdravila oz. ortopedski pripomoček. Dinarsko protivrednost dejanskih stroškov za tako nabavljena zdravila bo povrnila Republiška uprava za zdravstveno varstvo Območne enote Celje. Vsa potrdila za povrnitev stroškov predložijo občani, ki so žalski zavarovani na Izpostavi Žalec. Za ortopedske pripomočke veljajo isti pogoji za plačevanje participacije, kot če bi jih nabavil v domovini. Za zdravila nabavljena v tujini pa mora občan sam plačati 50% vrednosti zdravil, razen tistih, ki so na podlagi mnenja ustrezne klinike ali inštituta uvrščena na pozitivno listo.	p Sorger
2. STRAN-JANUAR 1991
INTERVJU
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA, BORISOM KRAJNCEM
Obveznosti gospodarstva v rokah republike
Izvršni svet je pred dnevi obravnaval poročilo o svojem delu v preteklih šestih mesecih in usmeritve za letošnje leto. V razgovoru pa smo predsedniku Borisu Krajncu zastavili tudi nekaj aktualnih vprašanj.
Savinjčan: Kakšna je vaša ocena uresničevanja zastavljenih usmeritev v preteklih šestih mesecih?
Boris Krajnc: »Izvršni svet v tej sestavi je začel z delom v začetku druge polovice letošnjega leta na prehodu družbe v (večstrankarsko) demokracijo in tržno gospodarstvo. Pri pripravi izhodišč za naše delo smo izhajali iz načela, da si zastavimo naloge, katerih reševanje je v naši moči, kajti iz nove zakonodaje je čutiti, da se oblast v smislu ekonomske in politične moči koncentrira in centralizira na republiki.
To pa ne pomeni, da mislimo ostati pasivni, poskušali bomo biti vlada, ki bo dajala pobude, predloge in lastne rešitve republiški vladi, skratka, aktivno se mislimo vključevati v reševanje zadev občinskega prostora, ki so v naši ali republiški pristranosti.
Ce pogledamo samo področje gospodarstva, vidimo, da si nismo zadali nalog ali predlagali rešitev, ki bi korenito presegle v njegovo oživitev. Pa ne zaradi tega, ker mislimo, da to ni potrebno, oziroma da se ne zavedamo, da je gospodarstvo temelj, od katerega je odvisen razvoj in delovanje ostalih dejavnosti, ali da ne bi poznali vsaj nekaj rešitev za njegovo oživitev, ampak zato, ker so pristojnosti občine na tem segmentu praktično nične. Vloga države, predvsem pa vloga občine, se je s sprejetjem zakona o podjetjih bistveno spremenila oziroma zmanjšala, kar se bo zagotovo nadaljevalo tudi z drugimi zakonskimi spremembami, ki so v pripravi.«
Savinjčan: Kaj lahko občina v danem trenutku stori za razbremenitev gospodarstva?
Boris Krajnc: »Če se odpovemo vsem davkom in prispevkom iz osebnega dohodka, ki so v občinski pristojnosti, kar seveda pomeni zlom družbenih dejavnosti, bi to pomenilo v strukturi odhodkov podjetja, kjer predstavljajo BOD 30% stroškov poslovanja, 2,45% manj odhodkov
S tem hočem povedati, kako majhno ekonomsko moč imamo za ustvarjanje pogojev za normalno delovanje gospodarstva. Osnovna naloga vsake vlade bi morala biti, namesto intervencionizma, zagotoviti pogoje za gospodarski napredek, kot so: proste cene in trg, trden monetarni sistem, privatna lastnina in dosledno izvajanje zakonov.
Uspešnost gospodarskih subjektov pa je ob izpolnjenih prej naštetih pogojih odvisna od njih samih oziroma, če konkretiziram, od poslovodnih delavcev, kajti v njihovih rokah so preko kadrovske politike vse ostale poslovne funkcije. Kljub temu pa bomo v občini zlasti v prehodnem obdobju, ko se tako sistem delovanja trga
kot vloga države pri gospodarski prenovi šele gradita, v okviru občinskih pristojnosti aktivno delovali pri oživljanju gospodarstva pretežno na področju socialne politike, pri nudenju strokovne pomoči in informacij ter pri zagotavljanju prostorskih pogojev in gospodarske infrastrukture za razvoj naših podjetij.
Pri reševanju likvidnostne problematike gospodarstva v občini se je izvršni svet vključeval z večkratnim zniževanjem prispevnih stopenj iz občinske pristojnosti, z odlogi plačil občinskih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov ter z usmerjanjem trenutno prostih sredstev v gospodarstvo. Z novo zakonodajo s področja davčne politike in financiranja javne porabe pa občine ne bodo več pristojne za odloge plačil, to bo odslej lahko storila republika.
Savinjčan: Kaj pričakujete od agencije za prestrukturiranje in sklada za razvoj?
Boris Krajnc: »Spričo dejstva, da sta na ravni republike formirana agencija za prestrukturiranje in sklad za razvoj, se postavlja vprašanje pristojnosti in možnosti občin za aktivno vlogo v procesu prenove gospodarstva.
Ocenjujemo, da bo centralna vloga republiškega sklada za razvoj le težko učinkovito zagotavljala enake možnosti investicijskega vzpodbujanja razvoja za velika in mala podjetja ter zasebne obratovalnice. Zato bomo v okviru izvršnega sveta v skladu z zakonskimi možnostmi izvedli aktivnosti za oblikovanje občinskega razvojnega sklada za pospeševanje malega podjetništva in obrti. Namen razvojnega sklada bo financiranje tržno naravnih gospodarskih subjektov z izdelanimi razvojnimi strategijami in programi, ki bodo temeljili na povečanem zaposlovanju. Oblikovanje učinkovitega sistema javnih financ kot posredne osnove za gospodarsko prenovo je naloga, ki nas čaka v letu 91.
Savinjčan: Kakšen bo sistem financiranja javne porabe?
Boris Krajnc: »Reforma institucij in načel delovanja javnih financ bo temeljila na enovitem sistemu in poenotenju od sedaj okvirno združene skupne in splošne porabe ter financ gospodarske infrastrukture do vključno davčnega sistema ter na preprečevanju nenadzorovanega obremenjevanja fiskalnih zavezancev in neodgovornega porabljanja javnih sredstev.
Z novim sistemom financiranja javne porabe, ki je začel veljati v letošnjem letu, se bodo poleg klasičnega proračuna financirale tudi družbene dejavnosti, gospodarska infrastruktura in nekatera druga področja.
Kot viri so predvideni različni davki, takse, povračila in nadomestila ter drugi prihodki v skladu z zakonom. Vse dajatve bo uvedla republika, razen komunalnih taks in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih bo uvedla občina.
Boris Krajnc
S posebnim odlokom bo urejena razdelitev posameznih virov sredstev med republiko in občino, pri posameznih virih pa še razmerja za delitev med republiko in občino. Nov sistem financiranja naj bi zagotavljal racionalnejšo porabo sredstev in redno delovanje vseh dejavnosti v okviru sprejetih programov in s tem prispeval k razbremenitvi gospodarstva.
Pomemben predpogoj za učinkovit gospodarski sistem in tudi sistem javnih financ je jasen in preprost obračunski sistem, pri oblikovanju katerega bo v letu 1991 moralo gospodarstvo aktivno sodelovati preko organov občine ter delegatskega sistema. Izvršni svet pa bo pri tem imel vlogo strokovnega posrednika in pobudnika pri pretoku informacij med občino in republiko.«
Savinjčan: Kakšen bo razvoj družbenih dejavnosti?
Boris Krajnc:	Razvoj
družbenih dejavnosti kot element in cilj razvojne strategije vsake družbe bo podobno kot razvoj gospodarstva v veliki meri odvisen od sistemskih rešitev na ravni republike.
Kljub temu ocenjujemo, da bo zaradi tesne povezanosti teh dejavnosti z neposrednim življenjem državljanov v njihovem ožjem bivalnem okolju tudi v bodoče dana oziroma ohranjena možnost odločanja občin ali drugih teritorialnih enot o razvoju določenih področij družbenih dejavnosti.
Pri tem bo izvršni svet moral aktivno prispevati k spreminjanju zmotne miselnosti, da so družbene dejavnosti oblike porabe in ne pomemben razvojni dejavnik, ki zagotavlja višjo izobrazbeno, zdravstveno in kulturno raven celotnega prebivalstva ter socialno blaginjo.
Osrednja naloga izvršnega sveta v letu 1991 bo aktivno spremljanje ter sooblikovanje novih zakonskih rešitev na vseh področjih družbenih dejavnosti. Pri tem bomo zasledovali cilj usklajene graditve novega sistema družbenih dejavnosti, celotne javne uprave ter javnih financ, kar bo prispevalo k večji stopnji zadovoljevanja družbenih potreb ob relativno manjši obremenitvi gospodarstva, ki deluje na robu preživetja.
V okviru zakonskih sprememb na področju družbenih dejavnosti (sprejet zakon o zavodih) ali konkretneje na
področju vzgoje in izobraževanja (zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja), s katerimi bodo postavljena temeljna načela za delo teh dejavnosti v novih razmerah in zagotovljeno njihovo profesionalno osamosvajanje ter preoblikovanje izvajalskih organizacij v zavode, bo potrebno pretehtati ustreznost sedanje organiziranosti vzgojnoizobraževalne organizacije. V ta namen smo že oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila analizo prednosti in pomanjkljivosti sedanje organiziranosti in predlog nove organiziranosti. Po novi zakonodaji bodo republike oziroma občine (izvršni svet) ustanovitelji zavodov, in s tem preko sistema javnih financ tudi glavni financerji.
Na področju varstva okolja in urejanja prostora bodo aktivnosti usmerjene v iskanje razvojne perspektive skozi družbeni plan občine za naslednje srednjeročno obdobje od 1991 do 1995. V skladu z dolgoročnim planom občine bomo zagotovili razvoju primerna zemljišča in izdelali za njihovo uporabo podrobnejše prostorske izvedbene načrte.
Opravljanje komunalnih dejavnosti bomo zagotavljali s podeljevanjem koncesij podjetjem, podjetnikom ali obrtnikom. Komunalno, cestno in vodno gospodarstvo mora zagotoviti ustrezne infrastrukturne predpogoje za kvaliteten gospodarski in družbeni razvoj občine.
Svojo upravljalsko in s tem tudi finančno funkcijo bo izražala občina preko lastnine nad komunalnimi infrastrukturnimi objekti in napravami in delom zemljišč v občinski lasti ter dajanjem koncesij, s čimer bomo na novo predpisali tudi organizacijo komunalnega gospodarstva, splošne pogoje ter način izvajanja posameznih dejavnosti na svojem območju.
Varstvo okolja bo ena
temeljnih nalog novega srednjeročnega obdobja. Z ustrezno razmestitveno politiko proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, uvajanjem ekonomskih in doslednim izvajanjem represivnih ukrepov bo preprečeno stopnjevanje onesnaženosti okolja ah porajanja novih virov onesnaževanja.
Ostanke produciranja dobrin bomo ustrezno zbirali in deponirali, si prizadevali za njhovo predelavo, vračanje v ponovno obdelavo.
Zajeziti moramo naraščanje onesnaževanja s strani prometa in končno pričeti z gradnjo ustreznih cest.
Stanovanjsko gospodarstvo bomo usmerjali v prizadevanjih za integralni trg stanovanj, za povečanje lastne skrbi za stanovanje ob upoštevanju socialnih korektivov, za uveljavitev polne pravice lastnika stanovanja in za realnejšo opredelitev stanovanjske pravice, za uvedbo stroškovne in tržne stanarine ter za ekološko prijazno in racionalnejšo gradnjo.
Na osnovi teh izhodišč so določene naloge že v teku, ali pa jih bomo kmalu začeli izvajati, zato jih poglejmo podrobneje:
Projekt geotermalne energije poteka v sodelovanju z republiškim sekretariatom za energetiko, izvajalec pa je Geološki zavod Ljubljana. V primeru uspešne vrtine odpira široke možnosti za razvoj turizma, istočasno pa lahko veliko pripomore k sanaciji ozračja in boljši vodooskrbi.
Geološki zavod, ki opravlja vrtino, je sicer napovedoval vodo v globini 1100 m, vendar konec lanskega leta niso prišli do vode. Sedaj bodo vrtino poglobili še za 400 m, dela naj bi bila zaključena konec tega meseca. Strokovnjaki napovedujejo veliko verjetnost, da bodo prišli na tej globini do geotermalne vode.
Večkrat začete aktivnosti za nadaljevanje gradnje avtoceste Arja v as-Ljubljana so ponovno stekle, tako da bo za odsek Alja vas-Ločica že v letu 1991 izdelana lokacijska dokumentacija. Pomembna naloga, ki čaka našo občino, bo pridobitev zemljišč. Glede na širši pomen avtoceste tako za občino kot republiko v celoti ne bi smelo biti večjih težav s pridobivanjem zemljišč, seveda proti ustrezni zamenjavi oziroma pravični odškodnini. Rekultivacija odlagališča komunalnih odpadkov na Ložnici in izbira lokacije nove deponije je naloga, ki smo se je že lotili. Naloga je v fazi iskanja lokacije za novo deponijo, ki bo zagotovo ostala v naši občini, ker so variante z regijskim odlagališčem praktično neizvedljive.«
Savinjčan: Kako potekajo aktivnosti za sanacijo razmer po poplavah?
Boris Krajnc: »Ukrepe za sanacijo razmer, ki bo glede na višino škode trajala več let, je sprejel tudi izvršni svet v obliki odloga plačil davkov in prispevkov iz občinskih pristojnosti (za mesec oktober, november in december), odpisa letnih akontacij davkov kmetom in obrtnikom, ustavil je vsa redna investicijska in vzdrževalna dela na področju komunalne infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva ter ta in druga prosta sredstva proračuna namenil za sanacijo razmer po poplavi, odprli smo posebni žiro račun za zbiranje namenskih sredstev, iz blagovnih rezerv smo zagotovili najnujnejšo oskrbo z živili in ozimnico in drugo.
Sredstva, ki smo jih dobili na račun iz solidarnosti, so minimalna, saj seje do danes nateklo le 17 mio din oziroma 3% ocenjene škode, do konca pa računamo na 10 do 15% pokrivanje, kar bo seveda sanacijo raztegnilo na več let.«
Savinjčan: Kakšen je program racionalizacije občinske uprave in posodobitve njenega dela?
Boris Krajnc: »Tako kot v podjetjih smo se tudi v upravi lotili nepopularnega »preštevanja« in prišli do zaključka, da je potrebno do konca leta zmanjšati število zaposlenih za 41 delavcev v primerjavi z začetkom leta (22,3%), ko je uprava prevze-
la delavce bivših samoupravnih interesnih skupnosti. V naslednjem letu pa še za nadaljnjih pet zaposlenih.
To bomo dosegli z zmanjšanjem sistemiziranih delovnih mest glede na dejanske potrebe in s prenosom del in nalog na zunanje izvajalce na področju izvajanja servisnih storitev, ki niso v pristojnosti državne uprave, z organiziranjem samostojnih zavodov in podjetij na področju stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskega zadružništva in izvajanja finančne službe za potrebe krajevnih skupnosti in drugih organizacij,
z zmanjševanjem števila zaposlenih v upravnih organih na osnovi rednega in predčasnega upokojevanja in nenadomeščanja delavcev v primeru fluktuacije,
s poenostavitvijo upravnih postopkov ter uvajanjem in nadgradnjo računalniško podprtega informacijskega sistema.
S projektom posodobitve poslovanja z občani smo preuredili pritličje občinske stavbe in preko šalterskega sistema približali upravo občanom na najbolj frekvent-nih mestih: informacijska in sprejemna pisarna, prijavno-odjavna služba, promet,
z uvedbo blagajne in zavarovalnice omogočili celovito, lažje in cenejše urejanje zadev občanov v okviru občinske uprave, odprta pa je vsak dan od 7.30 do 15. ure, v sredo pa do 17. ure.
Oba projekta imata za cilj narediti občinsko upravo učinkovito, racionalno, strokovno ter dostopno in prijazno do občanov.«
Savinjčan: Kaj lahko pričakujemo v našem gospodarstvu v naslednjih mesecih?
Boris Krajnc: »Pogoji gospodarjenja, neplačevanje obveznosti, nelikvidnost se drastično poslabšujejo. Kapitala za hitro prestrukturiranje ni, zato tudi ne bo novih delovnih mest. Pričakujemo lahko, da bo zašlo kar nekaj podjetij pred stečaj in da se bo povečalo število nezaposlenih in tistih, ki bodo čakali na delo.«
Savinjčan: In še vprašanje, ki zadnje čase buri duhove. Kakšne osebne dohodke imate najodgovornejši občinski funkcionarji?
Boris Krajnc: »V mesecu decembru smo izplačali osebne dohodke skladno z zakonom in sklepom občinske skupščine. Za mesec december sva imela s predsednikom skupščine osnovo
30.000	din, januarski osebni dohodek pa bo takšen kot meseca novembra, 16.000 dinarjev.
jk
Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433,711-451.
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Irena Jelen-Baša, Janez Cukjati, Darko Nara-glav, Marjana Natek, Jasna Rode, Adi Vidmajer, Darko Rudi.
Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektorica: Mojca Nahtigal.
Naklada: 11.000 izvodov. Tisk D.P. Delo, Tisk časopisov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Tehnično urejanje: N Te RC, Celje.
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis oproščen TPD.
DOGODKI
JANUAR 1991- STRAN 3
Pokol v Vilni
Ob minulih dogodkih v Vilni se je v najbolj dramatični obliki pokazala nemoč socializma kot procesa. Vilna in ostala pribaltiška mesta kažejo dokop-čen padec očeta perestrojke. Obnova socializma pade zaradi utišanih nacionalnih strasti.
Ne sprašujmo se, kdo je bil tisti, ki je izdal ukaz za krvavi obračun z nedolžnim ljudstvom. Ali Gorbačov, še ne dolgo tega dobitnik Nobelove nagrade za mir, v očeh zahoda porok miru in svetovnega ravnovesja, ali so to naredili vojaški krogi in vzeli stvar v svoje roke? Vsekakor je pokol v Vilni dokaz za to, da je Gorbačovu zadeva ušla iz rok. Pokol je opravljen v dobri vojaški maniri brez diplomatske in politične logike. Stvar je urejena. Ne zanima jih dejstvo, da ljudje tega ne mislijo nikoli pozabiti in odpustiti. OO LDS Žalec odločno izjavlja, da naj nam bo Slovencem tragedija baltiškega naroda poduk, ki nam dokazuje, kako malo mar je velikim državam za majhne narode. Alije res moralo priti do te tragedije, da so se zahodni državniki spomnili, da v svetovnem demokratičnem in praktičnem stvarstvu obstaja pojem samoodločbe narodov? Uboga premierka in litvanski predsednik sta pol leta zaman obiskovala vse zahodne ve-
ljake, da bi jih vsaj za kanček priznali. Tragedija Jugoslavije in Sovjetske zveze je nezgodovinska združitev različnih narodov, kultur in celo religij, katerih skupna pot je bila postlana z ideologijo o večni združitvi in bratskem sožitju.
Druga stvar, zaradi katere se oglašamo, je strah, da se bo v tej obče naraščajoči klimi militantnih posegov tudi naša dobra stara JLA spomnila' kaj takšnega, kot sta se spomnila Rdeča armada ali pa Sadam Husein. Ta strah je seveda odveč, kajti razlika med litvo in Slovenijo je v tem, da smo mi že takorekoč samostojni, medtem ko si je Litva ves čas za to prizadevala. Tragedija naroda, kot ga sedaj doživlja litovski narod, ima tudi svojo neizpodbitno posledico: Litva ne doživlja več SZ in Rdeče armade kot svoje države in svoje vojske, temveč oboje kot okupatorje. Vse kar nima duha po SZ in socializmu, predstavlja svobodo in duhovno prosto življenje. Prizadeto doživljamo usodo podobno majhnega»evropskega naroda in se pridružujemo tistim, ki so Litvo podprli takoj na njihovem začetku narodnega osamosvajanja in izjavljamo, da jih nameravamo podpirati tudi vnaprej.
Za OO LDS Žalec Gregor Vovk
Ljudstvo na natezalnici
Sprehod
po slovenskem časopisju
Da prihajamo v dneve lakote in sramotno praznih denarnic, ste najbrž še spregledali. In kdo je tisti, ki nas bo pripeljal na zeleno vejo?
V trenutni situaciji obvladuje v Sloveniji celoten ekonomski in družbeni prostor politika. O mutualnosti in homogenosti ekonomije in politike bi težko govorili, kajti v mnogo-čem stoji vladajoča koalicija v nesožitju z republiško vlado, tako da težko pričakujemo, da bi gospodarske strukture, ki so ne glede na svojo rdečo preteklost pragmatično usmeijene, našle ploden in ustvarjalen, skupen jezik z ideološko obremenjeno vlado. Seveda je neizogibno, da se vlada z nekaterimi velikimi pogaja (Ljubljanska banka, Slovenijales, Belinka ...), pri slednjem moti predvsem dejstvo, da vlada pozablja, da ima svoje nacionalne gospodarske velikane tudi izven Ljubljane (Gorenje, Elan, IMV, ABC Pomurka...), da pa je prav gotovo nesmotrno, da pozablja na včasih produktivnejšo in kvalitativno in kvantitativno profitnejšo mikrostruk-turo različne gospodarske dejavnosti. Le ti so prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti, vezam in poznanstvom na republiški ravni in seveda ne nazadnje tudi občinskim izvršnim svetom.
No, pa smo pri problemu, ki nas tare. Tako kot je včasih veljalo pravilo »NEMA RAJA BEZ CEKAJA«, je danes v modi novo le na videz zelo prozorno geslo »POLITIKA
Kadrovske
vesli
•	Ob koncu leta je odšel v pokoj predsedhik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Hmezad mag. Vlado Gorišek. Vršilec dolžnosti je postal dosedanji podpredsednik Franci Žužej.
•	Prav tako ob koncu leta je odšel v pokoj direktor družbenega podjetja Hmezad Agrina Ivo Debelak, vršilec dolžnosti direktorja pa je postal Franci Vovk, sicer direktor Veleprodaje.
•	Za ravnatelja VVZ Janko Herman je bila ponovno imenovana Mara Mohorko.
•	V pokoj je odšla tudi dolgoletna ravnateljica osnovne šole Ljuba Mikuž Martina Bevc, njeno mesto pa je prevzela Danijela Puncer.
•	Za direktorja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo je bil imenovan Milovan Zidar.
SE NE MESA V GOSPODARSTVO«. Daje to vlada v marsikateri občini dobesedno vzela, priča o brezidejnosti in nesposobnosti občinskih vlad.
V naši občini se sprašujemo, Kje so obljube o investicijskih skladih za dobre razvojne programe in profitabilne dejavnosti, ki bi ob svojem zagonu zaposlovale tudi nove ljudi. Ob koncu leta lahko izvemo za ostanek proračunskih sredstev v vrednosti 2,5 milijona mark (računana marka 1:7). Če bi ta sredstva že med letom plasirali v takšen sklad, težko verjamem, da se ne bi mogli pohvaliti z določeno kvalitativno promocijo na področju novih gospodarskih investicij in zaposlovanja.
Druga stvar, ki moti, je prevelika poslušnost pri pobiranju prispevkov in majhna pogajalska pripravljenost pri delitvi sredstev. Temeljna ugotovitev danes je, da imajo proračuni dovolj denarja in da je uprava definitivno predraga. Namesto da bi občine izkoristile privilegij, da lahko napravijo zmeraj korak pred republiko, se postavljajo na nek piedestal lastne pomembnosti in živijo v večnem strahu za svoje dobre plače in službe. Uslužbenci občinske uprave (funkcionarji ali njihove birokratske oprode) se bodo morali slej kot prej osvestiti, da se denar ne pobira, ker zakon tako določa, ali pa še manj, ker zaposleni na občini in republiki potrebujejo plače, temveč zato, ker nekdo mora zagotavljati osnovne funkcije države. Mislim pa, da država mora biti tisti najbolj smotrn gospodar in pameten investitor. Obdobja postsamo-upravljanja ne bomo preprosto preskočili, temveč ga bo potrebno preiti. Ljudje se ne bomo zlepa odrekali upravljal-skim sopravicam. In slednjič, zakaj pa bi se? Participacija ljudi v podjetjih in državi je v nekaterih državah opevane Evrope večja, kot je bila pri nas dve leti nazaj (Nizozemska, Belgija,	Luxemburg,
Danska...).
In kaj še moti nas nesmrtnike? Moti nas ignoriranje turistične dejavnosti. Turizem kot gospodarska panoga lahko v naši kmetijski občini z reko Savinjo po sredi života naše občine, s kraji, kot so Braslovče in Vransko, ustvaija več profita kot marsikatera tovarna v občini. Ljudje bi z aktivno izdelanim in strokovno vodenim turističnim razvojnim programom kmalu našli svoje možnosti zaslužka. Tako bi se reševal zaposlitveni problem, latentna nezaposlenost v podjetjih, se povezale dejavnosti, ki sedgj štrenčijo vsaka zase
(planinske koče, jamarji, kampi, zaspani kraji, gostinstvo, hotelska ponudba, stari običaji, množica trgovinic in prodajaln in še bi lahko naštevali). Kdor verjame, da bomo s stihijsko privatno iniciativo prišli do kvalitetne turistične ponudbe, se moti. Prav to pa se skriva v stavku. Ne mešajmo se več v gospodarstvo. ČE SE LAHKO MEŠATE TAKRAT, KO POBIRATE PRISPEVKE, SE DAJTE TUDI TAKRAT, KO JE POTREBNO USTVARITI OSNOVO ZA NJIH. Ne nazadnje moja draga vlada, ste dolžni takšne stvari počenjati tudi zaradi reputacije in ugleda občine, če kot krajani tega ne čutite, ste kot izvoljeni to dolžni počenjati.
Marsikatero pripombo sem izpustil in pozabil. Če sem
v	kakšnem stavku krivičen, je to posledica neseznanjenosti. Lahko si mislite, kako so šele neseznanjeni ljudje (ki pa kar krepko ugibajo o vaših dohodkih), če sem že jaz premalo informiran. Vprašajte se, zakaj pa imamo lasten občinski časopis, ki prihaja v vsako družino, če ne zmorete preko njega vsaj delno obveščati javnosti o vašem delu? Vsaka vlada, naj bo lokalna ali širša, ima človeka za stike z javnostjo (še celo slovenska vlada). Sicer še nismo obupali in upam, da tudi
vi	niste. Če se je kateremu ob pričujočem sestavku povišal pritisk, naj povem, da za vas ne velja: Maxima debetur puero reverential (Z otrokom je treba ravnati spoštljivo!). Vi niste več otroci, ste odrasli ljudje, z ogromno odgovornosti, vladate pa že krepkih 220 dni.
Pomoč
delavcem
Pretekli teden sta se v Žalcu sestali območni organizaciji sindikatov tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije ter kmetijske in živilske industrije. Najprej so obravnavali in sprejeli sklep o ustanovitvi območnih organizacij za celjsko regijo, nato pa še program dela. Razpravo o pogojih dela za sindikalno delo v podjetjih so preložili na naslednjo sejo, saj so imeli na predlog več pripomb.
»Zavedamo se, da nas čaka zahtevno delo, saj so gospodarske razmere vsak dan težje, zaskrbljujoč pa je tudi socialni položaj delavcev. Območni organizaciji ngj bi nudili pomoč predvsem delavcem, zavedamo pa se tudi težav gospodarstva,« pravi sekretar Forto Turk.
JK
Zlati znak Ivu Vodlanu
Med letošnjimi dobitniki zlatega znaka sindikatov je tudi dolgoletni sindikalni delavec Ivo Vodlan. Več kot dve desetletji je aktivno deloval v različnih odborih sindikatov s področja kmetijstva na občinski, republiški in zvezni ravni. Od leta 1986 pa do konca preteklega leta je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta. Z upokojitvijo je stranil dolgoletno sindikalno delo. Več let je bil delavec Hmezada, zanj pa je bila značilna skrb za razvoj agroživilstva in humanega odnosa do delavca. Posluh za težave delavcev in umirjena beseda sta pri Ivu Vodlanu našla vedno precej poslušalcev. Pošten odnos do dela in sodelavcev pa sta vrlini, za kateri je upravičeno prejel zlati znak Svobodnih sindikatov Slovenije. Čestitke v imenu našega uredništva.	jk
Vsako novo leto pričakujemo z upanjem na boljše in srečnejše življenje. Tako je bilo tudi letos, vendar nas je 16-odstotno zvišanje cen bencina kar hitro postavilo na realna tla. To nas je spomnilo na verižno povišanje cen tudi drugih izdelkov. Odgovor na povišanja cen pa prav gotovo poznamo - devalvacija. Bogdan Božič je v Primorskih novicah zapisal: » Ukrepi ZlS-a ne bodo rešili vprašanja konkurenčnosti našega gospodarstva na tujih trgih, bodo namreč le trenutna spodbuda, nato pa bo sledil skok cen.«
V prvih dnevih leta 1991 je Ante Markovič anonimno dobil tajni Uradni list Srbije in tako seje v Jugoslaviji izvedelo za srbski vdor v primarno emisijo. Srbija je s tem, ko sije nezakonito prilastila več kot 18 milijad dinarjev, porušila denarno ravnotežje celotne Jugoslavije, ogrozila Markovičev program, povečala možnosti za ponovno inflacijo, povzročila padec dinarja v trgovinah za mejo in nenazadnje vzpodbudila slovensko vlado k hitrejšim ukrepom za osamosvojitev Slovenije in uvedbo svoje denarne valute. Slovensko vodstvo seje sestalo s hrvaškim na Otočcu in se pogovarjalo tudi o tem »ropu stoletja« v Jugoslaviji. Slovenska vlada je v memorandumu, ki gaje poslala Zveznemu izvršnemu svetu, zapisala, da bo Slovenija vzela v svoje roke davčni sistem in s tem prometni davek in tudi carinsko zakonodajo, slovenskim podjetjem pa je predlagala, da naj bodo previdna v poslovanju s srbskim gospodarstvom. In kaj je odgovorila srabska vlada? Izdali so precej obsežno »opravičilo«, katerega izhodišče je, da je v vsej državi prihajalo do kršenja predpisov, ki uravnavajo delovanje denarnega in deviznega sistema in politike. Zato srbski izvršni svet meni, da »ni korektno, da se to vprašanje odpira samo v zvezi z ukrepi v Srbiji«, so zapisali v Delu. Kakšen pa je bil odgovor zvez-
nega predsedstva? Na seji 9. januarja niso govorili o srbskem vdoru, temveč o tem, kako bodo v JLA prevzeli vso oborožitev.
Dan kasneje pa so se na zveznem predsedstvu sestavili tudi predsedniki jugoslovanskih republik in pokrajin in začeli razgovor o prihodnosti Jugoslavije. Seja ni bila zgodovinska, vsi udeleženci pa so bili pripravljenil na pogajanja in dogovore, kar pa ne pomeni, da so si njihova stališča kaj bližja. Upgjmo, da smo končno sprevideli in spoznali, da je ravno dogovarjanje tisto, na katerem temelji vsaka sodobna politika. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali 23. januarja. Srbija in Vojvodina sta v tem času vrnili 3 mUijade dinarjev. Bomo videli tudi pre-ostaih 15?
V senci domačih in svetovnih dogodkov pa smo priča večjim nesoglasjem v Demosu, zaprtim sejam (vas to na kaj spominja?), neskritemu šušlja-nju o nekaterih neuspešnih ministrih, o nezadovoljstvu z vlado, priča smo tudi mnogim nezakonitim izplačilom proračunov v nekaterih občinah po Sloveniji, vse več stečajem, stavkam, ker delavci zaman čakajo še na novembrske osebne dohodke... Slovenska vlada, sicer omajana in pred velikimi gospodarskimi težavami, se je v teh dneh velikokrat sestajala in slovenska skupščina je 11. januarja podprla memorandum slovenske vlade in njeno politiko samostojne Slovenije. Realno je tudi v kratkem pričakovati slovensko valuto. Izpod ostrega peresa Delovega novinarja Zdenka Matoza je bilo zapisano, da smo za usmerjanje Slovenije v samostojno smer lahko hvaležni Markoviču, Miloševiču, JLA, kajti ti so nas s svojimi dejanji usmerili v pravo smer. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti še na Grubeliča, ki nas je opozoril na pomanjkljivosti pravne ureditve našega gospodarstva. Z uvozom orožja pa naj bi pokvaril posel desetletja Gorenju, ki ngj bi zato izgubilo svojega direktorja Rigelnika ...
Tudi v svetu ni nič manj zapleteno. Pošteno vre v Albaniji, ki se izvija iz krempljev komunizma, Rusi so s svojimi tanki uničili park v glavnem mestu Litve Vini in zasedli njihovo TV-hišo. Kaže perestrojka tako svoj pravi obraz? Najbolj vroče pa je v Zalivu, saj vse večjemu številu držav spopad v Zalivu odgovarja predvsem kot dober posel devetdesetih. V času, ko boste prebirali tale sprehod po slovenskem časopisju, bodo potekli vsi roki za dogovarjanja. Upajmo, da so človeška življenja še kaj vredna in da se bodo spopadu v Zalvu izognili, če le poslovni motiv velesil ni prevelik.
Leto 1991 se ni začelo mirno in obetajoče. Pravijo, da se po jutru dan pozna. Ngj za to leto ta pregovor ne velja.
Po slovenskem časopisju seje sprehodila Jasna Rode
Gregor Vovk
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNI SVET
Na podlagi določil 12. člena ustavnega zakona in sklepa seje Izvršnega sveta skupščine občine Žalec z dne, januarja 1991 objavlja
RAZPIS
za občinski raziskovalni program za leto 1991
1.	za raziskave, ki obravnavajo občinske probleme (s področja gospodarske, prostorske in socialne problematike občine):
2.	za raziskave, ki obsegajo skupne medobčinske oziroma regijske probleme (problematika varstva okolja):
3.	razvojno-raziskovalne naloge, ki obravnavajo razvojno problematiko prestrukturiranja žalskega gospodarstva, in sicer:
-	dolgoročne raziskave novih proizvodnih usmeritev
-	uporabne raziskave za izboljšanje tehnologije, ki bodo rezultate dajale v tekočem srednjeročnem obdobju
-	razvojne naloge, ki predstavljajo prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.
Naloge pod 1. točko sofinancira izvršni svet skupščine občine Žalec iz sredstev za raziskovalno dejavnost do višine 70%, naloge pod 2. točko do višine 40% in naloge pod 3. točko do višine 30%.
Rok za prijavo je 15. februar 1991. Morebitne druge potrebne informacije dobite na Občinskem sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Žalec, Savinjske čete 5, telefon 711-311, kamor pošljite tudi prijave._________________
DEMOS občine Žalec
vabi
bivše lastnike ali zakonite dediče po vojni nasilno odvzetega premoženja na ustanovni sestanek
ZDRUŽENJA
LASTNIKOV
RAZLAŠČENEGA
PREMOŽENJA
ki bo
v soboto, dne 2. februarja 1991, ob 10. uri
v dvorani gasilskega doma (nasproti avtobusne postaje) v Žalcu.
Iniciativni odbor
Ko je predsednik volilne komisije Milan Bratušek razglasil rezultate, so zbrani prei stavniki strank in člani volilne komisije proslavili po lepi slovenski navadi s kozari kom domačega vina iz županove kleti.
OBLETNICA SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE
Proti vsaki obliki diktature
Za nami je leto velikih sprememb, tako doma kot v svetu. Za nami so dogodki, ki so tudi nas Slovence pripeljali v parlamentarno demokracijo, v večstrankarski sistem in s plebiscitom na pot v samostojno, suvereno državo Slovenijo. Vse to se je zgodilo v relativno v kratkem času, čeprav korenine vsega tega segajo daleč nazaj. Pomembno vlogo pa je pri tem imela slovenska demokratična zveza, ki nadaljuje tradicijo Nove revije, Odbora za človeške pravice, Društva slovenskih pisateljev in vseh tistih, ki so se doma in v svetu borili za demokracijo v Sloveniji. Tudi v naši občini so slovenski demokrati odigrali vidno vlogo. Prav v tem mesecu pa mineva tudi leto dni od njihove ustanovitve. To pa je priložnost, da spregovorimo o njih in njihovem delu tudi v našem časopisu.
Ob ustanovitvi je stranka štela vsega 15 članov. Danes pa je ta številka nekajkrat večja. SDZ je bila in je ena od najaktivnejših strank DEMOSA. Nekateri jo celo imenujejo možgani vladne koalicije, ker je v njenih vrstah največ izobražencev. Osnovna značilnost te stranke pa je sprejemanje tako imenovane nove paradigme, ali po domače, novega razumevanja sveta, ki se je oblikovalo v zadnih dveh desetletjih. Osnovna značilnost te nove usmeritve je nasprotovanje vsaki obliki diktature. Doslej so gibanja proti diktaturi padala iz ene skrajnosti v drugo, pravijo slovenski demokrati. Tako so na primer protifašisti opravičevali zločine komunistov, ki sojih zagrešili v boju s fašisti. Protikomunisti pa obratno in so hoteli celo zanikati takšne zločine, kot so bila koncetra-cijska taborišča in plinske celice. Slovenska demokratična zveza in druga nova gibanja pa obsojajo vsakršne zločine nad ljudmi, pa naj jih počne kdorkoli. Prav tako pa tudi obsojajo vsakršno rasno, narodnostno ali versko sovraštvo. Sicer poudarjajo pomen narodne zavesti, toda tudi drugim narodom dovoljujejo uveljavljanje njihovih pravic. Poudarjajo, da so realisti in da vedo, da bo v Jugoslaviji z vso njeno preteklostjo težko zagotoviti enakopravnost narodov. To pa je nedvomno tudi razlog, da se že od vsega začetka najbolj izrazito od vseh slovenskih strank zavzemajo za neodvisno in svobodno Slovenijo.
Zavzemajo se tudi za spo-
štovanje starih vrednot, vendar to področje, kot poudarjajo, prepuščajo posamezniku. Spoštujejo krščansko tradicijo, vendar gledajo na vero kot na zasebno zadevo posameznika. Odločni pa so tudi proti temu, da bi kogarkoli silili, da bi se ravnal po verskih načelih.
Na gospodarskem področju so zagovorniki privatne pobude, so za gospodarsko svobodo, vendar kot pravijo, delovanje posameznika ne sme škoditi skupnosti, prav tako pa mora upoštevati naravne danosti. Se pravi, da zagovarjajo gospodarjenje,
ki pomeni življenje z naravo, ne pa vladanje nad njo. Naravo jemljejo kot danost, ki jo moramo ohraniti čim bolj prvobitno in jo kot takšno tudi ohraniti poznejšim rodovom. Trdno stojijo na stališču, da mora biti cilj gospodarskega razvoja socialna varnost. Zato se ne zavzemajo za liberalni kapitalizem, v katerem so imeli delavci zelo malo pravic, ampak za kapitalizem, v katerem je prevladalo spoznanje, a mora družba poskrbeti za to, da bodo vsi prebivalci države živeli človeka vredno življenje. Prav zato se zavzemajo
za pravice delavcev do sindikalnega organiziranja, preko katerega bodo lažje dosegli izboljšanje svojega položaja.
Slovenska demokratična zveza želi imeti v svojih vrstah vse sloje prebivalstva. Od delavcev do podjetnikov in od vernikov do ateistov. Glede na njeno izrazito demokratičnost in poudarjanje enakopravnosti pa pričakujejo, da bodo v njihovih vrstah tako ženske kot moški, tako mladi, tisti srednjih let in starejši.
Jubilej prvega leta delovanja SDZ Žalec je za njimi. Kaj so in kaj še bodo naredili, pa bodo ocenili volilci na naslednjih volitvah, kar seveda velja tudi za vse ostale stranke. To pa je tisto, kar daje demokraciji posebno težo. Za oblast se je treba boriti, vendar ne z orožjem, ampak z dejanji in novimi kvalitetami življenja. Tega se prav vse dobro zavedajo. Vprašanje je le, kdo bo boljši, prodornejši. Slovenski demokrati so prav gotovo v igri.
D.	Naraglav
Za plebiscit z vedno tudi Savinjčani
Izjavljanja za samostojno in suvereno Slovenijo so se 23. decembra množično udeležili tudi Savinjčani, odstotek za je bil prav tako zelo visok. Po posameznih voliščih pa so bili rezultati naslednji:
UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA
v imenik + s potrd.	zdomci in JLA	upošt. za izid	SKUPAJ GLAS.	od- danih	ZA	PROTI	nevel- javne
29932	606	29326 100.0%	27176 92.7%	27173	26292 89.7%	704 2.4%	177 0.6%
Še posebej slovesno so se na plebiscit pripravili v Braslovčah, od koder je tudi tale posnetek.
DEMOS
Polaga
račune
Leto 1990 se približuje koncu, čudovito leto, po svoje pa tudi težko. V zgodovino bo zagotovo prišlo kot leto, v katerem je bila v Sloveniji obnovljena demokracija, ki je vzbudila upe na lepše in boljše življenje. Stranke, združene v DEMOS menimo, da smo vam dolžne podati poročilo o svojem delu, da si boste lahko ustvarili oceno, če smo uresničili vaša pričakovanja ali ne.
Stranke DEMOS so nastale v naši občini v glavnem v zimskih mesecih, razen Slovenske kmečke zveze, ki je nastala že v lanskem letu in je tudi najbolje organizirana. Kot že samo ime pove, so te stranke predstavljale demokratično opozicijo Slovenije. Naši glavni cilji so bili: demokracija, napredek, uveljavitev privatne pobude, poprava krivic, ki so bile storjene v prejšnjih časih, zmanjševanje administracije in seveda neodvisna, svobodna Slovenija. Da bi lahko te cilje uresničili, smo želeli prevzeti oblast. Zato smo v predvolilnem času organizirali volilne shode v skoraj vsakem večjem kraju, nalepili smo na stotine plakatov, pisali v časopise in sodelovali v radijskih oddajah. Vse to smo počeli prostovoljno in brezplačno ob svojem rednem delu. Za vso predvolilno kampanijo smo stranke DEMOS imele na razpolago samo 30.000 din ali približno za eno brutto plačo strankarskih funkcionarjev prejšnjih strank. Trud je bil delno poplačan, saj smo dosegli zmago v družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skupnosti, tako da je v občinski skupščini približno polovica mest pripadla članom naših strank. V zboru občin republiške skupščine predstavlja Žalec naš kandidat Franci Ogris. V republiški skupščini je iz naše občine član DEMOS-a tudi Vinko Drča v zboru združenega dela, sicer član SKZ. Za predsednika	občinske
skupščine je bil izvoljen naš kandidat Milan Dobnik.
Takoj po prevzemu dela smo se lotili uresničevanja obljub. Tako v Sloveniji kot v Žalcu smo pri tem naleteli na žilav odpor opozicije, tako v skupščini kot sredstvih javnega obveščanja. Še hujši sovražnik se je izkazal Zvezni izvršni svet s svojo gospo-drsko politiko. Člani DE-MOS-a smo že v predvolilnem boju opozarjali na škodljivost politike Anteja Markoviča, vendar nismo verjeli, da bo ostal toliko časa na oblasti. Tako ima njegova politika iz meseca v mesec hujše posledice za slovensko gospodarstvo in zato izgleda, da je nova oblast na področju gospodarstva neuspešna. Čeprav je dosegla nekaj pomembnih uspehov. Res pa je, da bi z bolj odločno politiko osamosvajanja dosegli nekoliko več. Pomemben vseslovenski uspeh je tudi to, da sedaj večina naših fantov služi vojsko v zahodnem delu Jugoslavije in menda nobeden več na Kosovu.
V Žalcu smo se najprej lotili preurejanja tistih občinskih prostorov, kjer se odvija večina stikov z občani. Upa-
mo, da ste ljudje s tem zadovoljni in da denar, ki ga je občina porabila za to, ni bil vržen stran. Takoj na začetku smo skušali doseči tudi zmanjšanje dotacij za stranke, vendar nam to ni uspelo, ker je opozicija zapustila skpščino, nakar le-ta ni bila več sklepčna. Zelo smo si prizadevali za izgradnjo avtoceste. Bili smo pobudnik in sklicatelj sestanka predsednikov občinskih skupščin vse severovzhodne Slovenije na to temo. Vzpostavili smo tudi stike in dosegli podporo vseh občin na trasi bodoče ceste od Lendave do Kopra oziroma Gorice. Tako je bilo ustvarjeno takšno politično vzdušje, da so priprave za gradnjo avtoceste Arja vas-Ljubljana stekle. Kot rezultat novega vzdušja se je pričelo zmanjševati tudi število uslužbencev na občini. Večje posege na tem področju še zavira stara zakonodaja. Kot rezultat našega volilnega uspeha v Sloveniji in Žalcu moramo omeniti zmanjšanje števila poklicnih politikov.
Na koncu ngj še povemo, za kaj smo porabili denar, ki smo ga dobili iz proračuna. Veliko večino smo ga razdelili v dobrodelne namene. Najprej smo prispevali ob občinskem prazniku 40.000 din za polepšanje dvorane v Braslovčah. Pomagali smo dvema kmetoma, ki ju je prizadel požar. Dali smo vsakemu 20.000 din, in sicer Slovenska kmečka zveza po
11.000	din, ostale stranke pa po 3.000 din. Prispevali smo za asfaltiranje ceste do cerkve v Libojah, SKD so dali
20.000	din, ostale stranke pa po 5.000 din. Za pomoč prizadetim v poplavah smo namenili SDZS 40.000 din, ostale stranke pa po 36.400 din. Za miklavža smo obdarili z darilnim bonom po
1.000	din in sladkarijami 100 otrok iz družin z nizkimi dohodki. Prireditev je bila na Polzeli, vsaka stranka pa je prispevala po 25.000 din. Nekaj denarja smo porabili tudi za propagando ob izvedbi plebiscita.
ZA SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRATE Franjo Žolnir
ZA SLOVENSKO KMEČKO ZVEZO - LJUDSKO STRANKO Marjan Ribič
ZA SLOVENSKO DEMOKRATIČNO ZVEZO Milan Dobnik
ZA SOCIALDEMOKRATSKO STRANKO SLOVENIJE Rudi Žohar
TT PREBOLD
Delniška družba v mešani družbi
S sprejetjem zakona o podjetjih in zakona o družbenem kapitalu so bile dane vse možnosti za preoblikovanje in reorganizira-nje družbenih podjetij v kapitalske družbe, s tem pa je bila dana tudi podlaga za reševanje lastnih odnosov. Na osnovi tega so se tudi v Tekstilni tovarni Prebold, kot prvi v naši občini, odločili za organizacijo delniške družbe v mešani lastnini. Korak v tej smeri je narejen, kaj pa bo prinesel, pa je za zdaj še težko napovedati. In če upoštevamo pregovor Kdor prej pride, tudi prej melje, potem je poteza preboldskih tekstilcev vredna takojšnjega posnemanja.
V preboldski tekstilni tovarni je odločitev o tem padla na zadnji razširjeni seji delavskega sveta, na zadnji delovni dan minulega leta, ko so soglasno sprejeli sklep o izdaji internih delnic in sklep o or-
ganiziranju ter spremembi statusa podjetja v delniško družbo v mešani lastnini. S tem sklepom delavskega sveta je podjetje izdalo prvo izdajo internih delnic in določilo pogoje reorganiziranja v delniško družbo. Ta proces pa ne bo končan čez noč, ampak bo potekal polnih deset let, ko naj bi privatni kapital dosegel 77% delniške glavnice. Le ta znaša 250.084.000,00 din, v to pa je zajeto 192.613 delnic zaposlenih delavcev v vrednosti 192.613.000,00 din oziroma 77% vsega premoženja podjetja in 57.471.000,00 din družbenega kapitala oziroma 23% premoženja podjetja. Ta pa je realno dosti večji in znaša po stanju 31. 12. 134.863.000,00 dinarjev, vendar pa je zmanjšan za 77.392.000,00 din na račun odobrenega popusta pri izdaji oziroma prodaji internih delnic.
Ob tem je potrebno povedati, da je pojem interne delnice prvi vpe-
ljal zakon o omejitvi izplačil osebnih dohodkov, nato pa prevzel zakon o družbenem kapitalu. Namen obeh teh zakonov je omogočiti podjetju čim enostavnejšo in hitrejšo preoblikovanje lastninske sestave. Lastnost interne delnice, ki je zagotovo najpomembnejša, je, da je to delnica, ki se pod določenimi pogoji proda s popustom. Njena vrednost je izražena samo v dinarjih. Glasi pa se izključno na ime. Pod določenimi pogoji pa dobi lastnost prave delnice, vendar pa to šele takrat, ko so v celoti plačane in ko je podjetje registrirano kot delniška družba. In kdo lahko torej kupuje interne delnice in pod kakšnimi pogoji? Prvenstveno samo delavci, zaposleni v podjetju, pri nakupu pa imajo do 30% popusta na nominalno vrednost internih delnic. Popust še veča, za vsako leto dela v podjetju, za 1% nominalne vrednosti, pri čemer pa ne sme presegati 70%.
S takšnim popustom pa je mogoče, ob prvi ponudbi, kupiti le omejeno količino internih delnic, in sicer toliko, kolikor znaša trikratni letni znesek izplačanih čistih osebnih dohodkov v podjetju.
Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli vse te procese podrobneje opisati. V sklepu, ki ga je sprejel na svoji zadnji seji delavski svet podjetja, je vse podrobno razčlenjeno in opisano, tako pa bodo morali, v skladu z zakoni, storiti tudi vsi tisti, ki se bodo odločili za ta korak, ki naj bi prinesel pozitivne premike v našem gospodarstvu in nas približal Evropi.
V Tekstilni tovarni Prebold upajo, da so odšli po pravi poti, saj naj bi s tem narasla motiviranost za delo in dohodek podjetja, zmanjšala naj bi se fluktuacija zaposlenih, povečala lojalnost do firme ter porasli produktivnost in uspešnost poslovanja.
D. Naraglav
HMEZAD AGRINA
Reorganizacija v več profitnih enot
Po odhodu dolgoletnega direktorja in dosedanjega tvorca Agrine Iva Debelaka v pokoj, je v začetku leta sprejel to dolžnost kot vršilec dolžnosti Franci Vovk. V razgovoru z njim smo želeli zvedeti, kakšno je bilo poslovanje v preteklem letu in kako so zastavili delo za letošnje leto.
Savinjčan: Čeprav še nimate natančnih podatkov poslovanja za preteklo leto, pa vendarle, kakšna je vaša ocena?
Franci Vovk: »Lani planiranega fizičnega obsega poslovanja nismo dosegli. Na to so največ vplivale gospodarske razmere v Jugoslaviji, še zlasti v Srbiji, Vojvodini in Makedoniji. Padec kupne moči in pa neplačevanje sta tudi prispevala svoje. Precej imamo odprtih terjatev, med katerimi so tudi
takšne s političnim predznakom (Srbija). Žal se moramo posluževati povračilnih ukrepov, kar je seveda daleč od poslovne morale. Sicer pa smo na srbskem tržišču še vedno prisotni, vendar v manjšem obsegu. Problem neplačevanja je prisoten že tudi v Sloveniji. Na živilskem področju se že odraža-ju nakupi v Avstriji, slaba letina gozdnih sadežev je vplivala na poslovanje v Sadek-su, manj tovora je povzročilo težave v Transportu, naj večji upad prometa pa beležimo v kmetijski mehanizaciji in v programu široke potrošnje. Ker se lani nismo lotili dovolj resno tudi notranjih ukrepov, se jih moramo z večjo intenzivnostjo letos.«
Savinjčan: Kakšni so vaši načrti za letošnje leto?
Franci Vovk: »Lanski rezultati in pesimistične napo-
Kdo jamči za hranilne vloge varčevalcev?
Eno izmed vprašanj, ki si ga postavljajo imetniki dinarskih in deviznih sredstev v zadnjih mesecih, je naslednje: »Komu zaupati svoje prihranke?«. Vsakomur je jasno, da shranjena doma »v nogavici« ne koristijo ne lastniku ne gospodarstvu, ki se že nekaj mesecev nahaja v hudih likvidnostnih težavah. Ne prinašajo nobenih obresti in so ob znani inflaciji iz dneva v dan manj vredna. Glavni krivec za to, da varčevalci ne zaupajo obstoječim varčevalnim ustanovam, je nestabilna politična situacija (kar vpliva predvsem na devizno varčevanje) in neslavna usoda Beograjske banke in banke Les, katere varčevalci še do danes niso prejeli svojih prihrankov.
Sredi poplave nepopolnih informacij, polresnic ali celo laži se varčevalec težko odloči, komu bi zaupal svoje prihranke. Pri tem ga najbolj zanima, kdo jamči za njegove prihranke, ki jih je zaupal banki, hranilno kreditni službi ali drugim hranilnicam. Odgovor se glasi:
Andrej Šporin
za dinarske hranilne vloge pri bankah jamči Narodna banka Jugoslavije, za devizne hranilne vloge federacija, za dinarske hranilne vloge pri hranilno kreditnih službah pa Republika Slovenija. Pri tem pa varčevalce opozarjam, da se pri izbiri hranilno kreditne službe oz. hranilnice (le-te so aktualne zaradi visokih obrestnih mer-, ki jih nudijo varčevalcem) prepričajo, da gre res za Hranilno kreditno službo, ki je registrirana po zakonu o hranilno kreditnih službah, kar pomeni, da za njene hranilne vloge jamči Republika Slovenija.
Franci Vovk
vedi slovenske vlade, da se bo fizični obseg zmanjšal še za 30 odstotkov, zahtevajo temeljito čiščenje podjetja, še zlasti vseh vrst stroškov.
To pa pomeni racionalnejšo organizacijo dela, zmanjšanje stroškov in tudi zaposlenih. Zaradi mrtve sezone smo delavce Sadeksa že dali na čakanje. V Transportu je vedno manj dela, s cenami ne moremo konkurirati, zato smo delavcem ponudili odkup avtomobilov po sistemu leasing. Delavci se z našim
predlogom sprva niso strinjali, mi pa smo dolžni ohraniti realno vrednost vozil, na kar nas zavezuje tudi zakon.
Upam, da bomo našli skupen jezik in problem rešili v obojestransko zadovoljstvo. Dejstvo pa je, da bomo morali biti s cenami konkurenčni in z uslugami kakovostni. To pa je tudi osnovna usmeritev za celotno podjetje. Pripravljamo pa tudi koncept nove organiziranosti Agrine, kajti sedanje, enovito podjetje, ni več sprejemljiv. Dejavnost Agrine je namreč zelo raznolika in široka, zato načrtujemo osem družb oziroma podjetij z omejeno odgovornostjo.
Posamezne dejavnosti bodo tako same odgovorne za svoj obstoj in razvoj. Agrina pa naj bi bila krovno podjetje, v kateri se bodo opravljale strateške funkcije (planiranje, financiranje, stiki z javnostjo, kadrovska služba) celotne družbe. Tudi ta oblika organiziranosti bo prehodnega značaja. Ko bomo lahko natančneje določili lastnino, bomo ustanovili mešane družbe. Kapitalske povezave bodo gotovo zanimive tudi za zunanje sovlagatelje.«
Savinjčan: Kako pa bo z nadaljnjo obnovo dvorca v Novem Celju?
Franci Vovk:	»Dvorec
v Novem Celju bo ena izmed družb z omejeno odgovornostjo. Agrina trenutno ne bo sposobna vlagati lastnih sredstev, računamo pa, ker je to objekt posebnega družbenega pomena, da bomo našli zainteresirane dejavnike in tudi zasebnike, ki bodo pripravljeni vložiti svoj kapital. S tem si bodo zagotovili tudi svoj upravljalski delež.«
Savinjčan: Kakšna usoda pa, čaka Blagovnico v Žalcu?
Franci Vovk: »Blagovnico, iz katere izhajajo naše korenine in se z njo Agrina identificira, bomo ohranili in jo razvijali z novimi programi. Tudi zanjo veljajo enaki tržni pogoji, konkurenčnost in kakovost pa moralo biti njen moto. Če bomo lahko poslovali pod enakimi pogoji v primerjavi s konkurenco, potem gledam na bodočnost celotne Agrine z optimizmom.«
jk
Franc Ožir
inovator
leta
Ob sejmu MODA 91 je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tudi seja Odbora strokovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, na kateri so med drugim podelili tudi nagrado in priznanje Inovator leta 90 tekstilne industrije Slovenije.
To visoko priznanje je bilo podeljeno Francu Ožilju, zaposlenemu v Tovarni nogavic Polzela. V tem kolektivu dela že dvajset let kot vodja vzdrževanja strojnega parka v delovni enoti pletilnica I. Po poklicu je strojni tehnik, v inventivni dejavnosti pa deluje že od vsega začetka. Tako je dal že sedem koristnih predlogov in tri tehnične izboljšave. Za svoje dosežke na tem področju je prejel že več priznanj.
Zadnja inovacija, za katero je prejel priznanje Inovator leta 90 tekstilne industrije Slovenije, je naprava na pletilnih strojih Lonati, ki preprečuje zavijanje nogavic pri pletenju.
Tako napravo so zahtevali tuji kupci nogavic v Polzeli in se da tudi kupiti, vendar je zelo draga. Franc Ožir pa je z minimalnimi stroški sam izdelal tako napravo, ki jo je enostavno montirati in pozneje, če je treba, odstraniti. Na ta način je na 13 strojih ustvaril za svoj kolektiv prihranek v vrednosti 22 tisoč DEM, pozneje pa je na tak način predelal še sedem-najst strojev. Inovacija se lahko uporablja na vseh tipih strojev Lonati, glede na potrebe tehnologije pletenja, ne samo v Tovarni nogavic Polzela, temveč tudi v drugih podjetjih, ki imajo te stroje. Franci Ožilju želimo še več takšnih uspehov in mu čestitamo.
T. Tavčar
FERRALIT
Z izvozom se komaj preživljajo
Nič boljša situacija, kot je v celotnem gospodarstvu, ni tudi v žalskem Ferralitu. Stanje je tako rekoč že kritično. Ta štiristočlanski kolektiv je minulo leto preživel zaradi izvoza. Ker je bila obračunska vrednost za njih le 7-di-narska, so se komaj uspeli obdržati, pa čeprav so na račun izvoznikov rezali neupravičeno večji kos kruha energetika, storitve in navsezadnje z veliko udeležbo tudi država. Zaradi tega je bil povprečni osebni dohodek komaj nekaj nad 600 DEM, kar je petkrat manj kot na zahodnem tržišču, kamor izvažajo svoje proizvode. Pri tem moramo upoštevati, da delajo že z dokaj zastarelo opremo, kar tudi ovira uporabo sodobne tehnologije. Z grenkim priokusom ugotavljajo, da na račun dela in proizvodnje še vedno živi preveč drugih neproduktivnih, ki smo jih nasledili še iz
Andrej Korošec
starega sistema. Da so se obdržali in bodo leto končali brez rdečih številk, se lahko zahvalijo le dejstvu, da so postrgali prav zares vse skrite rezerve. Nikakor pa se ne morejo pomiriti, da bi bilo njihovo težko delo kar petkrat manj vredno kot v za-
hodnem razvitem svetu, je s trpkostjo povedal njihov direktor dipl. ing. Andrej Korošec.
Tudi letos bodo vse sile usmerili v izvoz, saj jim ta predstavlja edini izhod v trenutno zapleteni situaciji. Čeprav zaradi tega ne morejo izdelati fiksnih načrtov, bodo tudi letos dali poudarek predvsem namakalnim sistemom, konti livu, s katerim so že kar v vrhu Evrope, steklarski litini ter podsklopom za kmetijsko mehanizacijo. Žal je tudi njihov proizvodni program precej vezan na trenutno nepopularen srbski trg. Kot pravijo, ne bodo dovolili, da bi kovinsko-prede-lovalna dejavnost v Žalcu po 110-letni tradiciji zamrla. Zato se bodo še naprej trudili za njeno ekološko sanacijo. V lanskem letu so dosegli, da so njihove škodljive emisije pod zakonsko dovoljenimi
mejami. To pa ne počno zaradi neodgovornega nerganja nekaterih neučakanih okoličanov, temveč zaradi njih samih in visoke ekološke zavesti. Dobro se zavedajo, daje visoka storilnost tesno povezana z dobrim počutjem zaposlenih.
Prepričani so, da takšna nemogoča gospodarska situacija, kot smo ji priča danes, ne more trajati v nedogled, zato zrejo z optimizmom v bodočnost. Verjamejo, da se bo morala tudi širša družbena skupnost s svojimi ne-zasitnimi apetiti kmalu spraviti v normalne okvire. Le tako se bo tudi gospodarstvo lahko optimalno spoprijelo na zahtevnem svetovnem trgu s konkurenco, saj si je po prizadevanju mnogih delovnih organizacij to tudi zaslužilo.
IJ
VLADO RANČ1GAI - DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA
Človek besed in dejanj
Vlada Rančigaja iz Vranskega pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati. O njem, njegovem delu, zagnanosti, požrtvovalnosti in drugih njegovih vrlinah govorijo dejanja. Ta pa so bila v preteklosti še posebno odmevna zlasti na kulturnem in turističnem področju. Zadnje čase pa ga lahko srečujem«* na sindikalnem področju, kjer je pred kratkim tudi prejel zlati znak Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Prav slednje pa je bilo razlog za obisk in nastanek naslednjega zapisa.
Bila je nedelja, ena tistih smučarskih, ko smo bili še vsi pod vtisom dobrih, ali bolje rečeno, fantastičnih dosežkov naših deklet v Kranjski Gori, ko smo ga obiskali na Vranskem.
Sedimo v dnevni sobi, Vlado nam polni kozarce, iz kuhinje pa že diši po kavi, ki se kmalu znajde pred nami. Človek bi ob vsem tem prav lahko pozabil, zakaj je pravzaprav tu. Vladu smo najprej zastavili vprašanje o pome-
Vlado Rančigaj
nu dobljenea zlatega znaka in njegovem sindikalnem delu.
»Kaj naj rečem? Tovrstno priznanje jemljem kot znak, ki ga dobivajo moji kolegi, ki s srcem in dušo delajo za delavski razred, predvsem pa za utrditev sindikata. Le-ta mora delovati v povsem novih pogojih, soočamo se z novo kvaliteto delovanja, ki pa zahteva tudi drugačen pristop, takšen, kot ga poz-
namo v razvitem svetu zahoda. Zal je v sindikatih mnogo problemov predvsem zaradi tega, ker moramo to novo kvaliteto delovanja čimprej osvojiti. Mi naj bi to storili v kratkem času, drugi pa so do te sindikalne organiziranosti prišli postopoma in v mnogo daljšem časovnem obdobju, in sicer v 15, 20 ali pa še več letih. Nastopamo kot absolutni zastopnik delavskih interesov, kot so-partner pri pogajanjih z vodilnimi in v tem so uspehi, pa tudi neuspehi. Narobe je misliti, da je sindikat že po izvolitvi vodstva lahko uspešen. Sindikat so ljudje, sindikat je predvsem enotnost v pogledih do problemov in tudi ta znak - priznanje, ki sem ga dobil, jemljem predvsem kot priznanje celotni moji skupini in sodelavcem, da smo vendarle nekaj napravili in da dobiva naša sindikalna organiziranost takšne oblike, kot jih republiški sindikat tudi pričakuje...«
Vlado Rančigaj je predsednik sindikata konference koncerna v Gorenju, že pred tem pa je opravljal vrsto zahtevnih sindikalnih in samoupravnih dolžnosti, tudi kot predsednik centralnega delavskega sveta Gorenja. V kolektivu je že več kot 22 let in tako je z njim doživljal vse, kar se je z njim dogajalo v teh letih. Že vrsto let je vodja razvojnih-prototipnih delavnic, kot sam pravi pa sedaj skoraj polovico delovnega časa porabi za sindikalno delo.
Naš pogovor usmerimo še na področje kulture in turizma. Tu je bil Vlado skoraj neprekosljiv. Polnih 14 let je bil predsednik turističnega društva. To pa je tudi obdobje, ki so ga zapolnjevale akcije in prireditve republiškega slovesa in pomena. Mnogim
se toži po vsem tem, kar je nekoč že privabljalo na Vransko mnoge obiskovalce in dajalo svojstven utrip temu trgu, ki je po občinskem prazniku dobil še lepšo podobo in nove možnosti za razvoj turizma. In kaj pravi Vlado Rančigaj na vse to?
»Še zmerom trdim, da je Vransko kraj kot mnogi v naši dolini, kjer je možno narediti mnogo več v turističnem pogledu, kot kažejo trenutne razmere. Turizem je kapital, ki ga ne bi smeli zanemarjati. Na Vranskem pogojev za to ne manjka. Potrebna sta le volja in skupni cilj. Rezultati novih prizadevanj se že kažejo in upam, da bo narejen pomemben in kvaliteten premik. Morda je res, da nekateri ne vedo, da je za turizem potrebno storiti še kaj več, kot zgolj organizirati veselico. Turizem smo ljudje in v tem je potrebno tudi gledati perspektivo te dejavnosti. V zadnjem času smo na Vranskem pridobili nekajL novih lokalov, vključno s Štormanom v Ločici, ki dajejo dobro osnovo za turizem. Dela potekajo tudi pri obnovi bazena. Vsekakor pa bo potrebno, če hočemo imeti na Vranskem tak turizem, kot si' ga želimo, narediti srednjeročni projekt, po drugi strani pa tudi oživeti turistično društvo, ki je zaradi vrste problemov ob Podgradu in tudi zaradi drugih stvari, zgubilo motivacijo in voljo do dela...«
Vlado je prijeten sogovornik, pove tisto, kar misli, je odkrit. Razpredamo o tem in onem, tudi politične situacije in novih družbenih razmer ne obidemo. Kar precej se zaklepetamo, zato se na hitro poslovimo in mu zaželimo še naprej dobrega zdravja, volje in zagnanosti.
Darko Naraglav
Tip-top na Polzeli
Ob koncu prejšnjega leta je odprl vrata svojim gostom nov gostinski lokal, bistro TIP-TOP. Simpatičen lokalček si je izboril svoj prostor pod soncem v enem izmed kletnih prostorov starih polzelskih blokov. Lastnika, Toni Grobelšek in Silvo Kotnik, sta v prejšnjem letu za ureditev prostora vložila vsa svoja sredstva in energijo. Tako se lahko danes pohvalita s prijetno urejenim lokalom, v katerem vam postrežeta s hamburgerjem, hot-dogom, nepogrešljivim .pomfritom“, sadno kupo in še s čim, da o pijači ne govorimo. V bistroju so našli svoje mesto vsi, mladi in stari, moški in ženske, saj se najde za vsakogar nekaj, lastnika pa se trudita, da bi vsem željam tudi ugodila. Po enomesečnih izkušnjah sta povedala, da se trud obrestuje. Sicer pa napovedujeta že razširitev ponudbe: v naslednjih mesecih name-' ravata speči tudi prvo pizzo.
-md
50% znižanje metrskega blaga
Ugodni kreditni pogoji!
December festu na rob
Ko so se pred novim letom po Savinjski dolini pojavili plakati, ki so vabili na prireditve, imenovane December fest, se je razvila prava jezikovna pravda, razpisal pa seje tudi Janez Vedenik v Novem tedniku. Organizatorji so nam pojasnili, da so imeli v mislih prispodobo svetovno znane turistične prireditve Okto-berfest. Bolj kot ime jih je vodila želja po ponudbi novoletne zabave, kakršne za to priložnost v Žalcu še ni bilo. Natolcevanje o asimilaciji slovenskega jezika so bila povsem odveč, kritike pa organizatorji vljudno vabijo, da se oglasijo s predlogi imena prireditve, kijih bodo z veseljem sprejeli. Sicer pa ni bilo slišati samo kritik na ime prireditve, nekateri so se spotikali na izgled šotora in tudi na prostor prireditve. Ob tem pa se ni nihče vprašal, koliko truda so organizatorji vložili v to prireditev. Konec dober, vse dobro, lahko sedaj zapišemo. Obisk je bil nad pričakovanji, kar potrjuje, da si ljudje takšnih zabav želijo. Organizatorji sedaj ne pričakujejo pohval, ker jim je dovolj zadovoljstvo obiskovalcev, ostaja pa grenak priokus. Najpomembnejše pa je, da so organizatorji sklenili, da bodo prihodnje leto zopet pripravili takšno, obljubljajo pa, da še boljšo prireditev. Odločili so se tudi, dajo bodo pripravili na primernejši lokaciji, kjer bodo manj motili zlasti stanovalce. Stanovalcem, ki so z velikim razumevanjem sprejeli letošnjo prireditev, pa se iskreno zahvaljujejo.
INI TELEFON ŽALEC (063) 711-231. LEVEC 26-313
Pohitite v Namo, kajti priložnost zamujena, ne vrne se nobena!
Turistična agencija Šempeter
Je v turistični agenciji DOBER DAN letos kaj novega ? Poglejmo!
JEZIKOVNI TEČAJI
Uspeha vam ne moremo zagotoviti - ta je odvisen od vas
-	lahko pa vam zagotovimo kvaliteto:
-	začetni in nadaljevalni tečaj nemščine in angleščine, posamezni tečaj obsega 60 pedagoških ur,
-	pričetek 1. februarja 1991 v prostorih agencije DOBER DAN v Šempetru,
-	prijave sprejemamo do 25. januarja v agenciji DOBER DAN in v LINGUA SERVIS, center za tuje jezike, Celje, ki je realizator tečajev.
EMIL TOMAŽ, slikar, pesnik, RAZSTAVA LIKOVNIH DEL
Otvoritev v petek, 25. januarja 1991, galerija DOBER DAN ...Nekaj je gotovo, človeški duh, človeška duša je nekaj silnega. Pomembno je le, da jo spoznamo, prebudimo in negujemo, da se človek zave moči, ki prebiva v njem...
PROGRAMI POTOVANJ, IZLETOV,
LETOVANJ
za maturante, za zaključene skupine, za vse vas...
ZIMOVANJE, KRATEK ZIMSKI ODDIH
V Poreču, Puli, Rogaški Slatini, Čatežu ali v kraju po vaši želji.
...Verjemite, da vam bo sprememba klime dobro dela... . kljub mili zimi...
Delovni čas: vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro vsako soboto med 8. in 12. uro telefon 063/701-305 telefax 063/701-285
Gostišče pri Zibiki
Štefka in Slavko Podobnik sta v Grižah odprla gostišče, ki po urejenosti in ponudbi sodi med najkakovostnejše. S 150 sedeži lahko sprejmejo tudi večje izletniške skupine, nudijo pa tudi poročna kosila in sedmine. Poleg plošče Zibika vam postrežejo z ribami in lignji, na jedilniku pa je tudi pestra izbira jedil po naročilu. Gostišče je odprto vsak dan od 7. do 22. ure, v soboto pa do 23. ure. Če se želite najaviti, pokličite številko 712-490.
j. k.
Topoli so dorasli
Delavci Nivoja so pred dnevi v Žalcu podrli topolov drevored. Mimoidoči so se spraševali, kaj se dogaja, saj je videz dajal kaj čudno sliko. Nekateri so celo mislili, da so se lotili dreves, ki sojih hortikulturci zasadili pred leti v Titovem parku. V resnici pa gre za topole, za katere je znano, da jih je treba posekati, ko dosežejo svojo starost. Pred meseci je veter nekaj dreves že podrl in zaradi varnosti je bil poseg nujen. Pomladi bodo topole nadomestili z novim nasadom.
j.k.
.... ■ j
Moda 91
Minuli četrtek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 36. jugoslovanski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov z mednarodno udeležbo.
Letos je na sejmu razstavljalo okoli 230 razstavljalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Nem-čine. Tudi iz naše občine so se na sejmu predstavile delovne organizacije oziroma podjetja. To so Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold in Scala-Zaija iz Petrovč. Letošnji sejem Moda 91 je bil tokrat prvič z mednarodno udeležbo. Ne bomo torej le govorili o svoji usmerjenosti v Evropo, temveč bomo kar pokazali, v kolišni meri v njej že smo. Prikazane so bile mnoge nove modne kolekcije, ki bodo krojile barvitost letošnjega vsakdana na področju dežel Alpe Jadran, pa tudi širšega evropskega in svetovnega prostora.
Ena od novosti je bila uradna prodaja, ki so jo organizirali v eni izmed hal. Obiskovalci so lahko zbirali med pisano ponudbo modelov za letošnje leto in izbrano tudi kupili. Seveda pa vsi raztavljalci letos svojih novih modelov na sejmu še niso prodajali. Največ je bilo tistih zasebnih butičnih proizvajalcev. Prvič so letos organizirali tudi modne revije na samem sejemskem prostoru. Te so potekale večkrat dnevno, na njih pa so bili predstavljeni novi modeli oblačil različnih proizvajalcev.
Prepričani smo, da je sejem navdušil vso pisano množico obiskovalcev, kije bila tudi letos široka, kot je široka paleta posameznih modnih okusov in interesov poslovne, strokovne in splošne publike.
TONE TAVČAR
Scala-Zarja iz Petrovč je predstavila ženske, moške in otroške hlače in oblačila za prosti čas iz različnih najnovejših materialov.
»Polzela« je tokrat razstavljala paleto ženskih hlačnih nogavic v modnih diskretnih barvah in vzorcih iz poliamida in uvoženih vlaken ter moške nogavice iz bombaža in bombažnih mešanic.
Tekstilna tovarna Prebold se je na sejmu predstavila s tkaninami iz viskoze za pomlad in poletje v modnih barvah, z jeansom in z ženskimi hlačnimi nogavicami.
MIK Prebold je za letošnji sejem Moda 91 pripravil ponudbo oblačil za ženske, za svečane in druge priložnosti. Poleg primerne kreacije je poudarek celotne kolekcije na kvaliteti uvoženih materialov.
Bedeti v Preboldu
Bedetije poznajo v Preboldu že od leta 1954, ko so tam odprli svojo prvo slaščičarno. Pred kratkim pa jo je Rižo Bedeti lepo nanovo obnovil in tako v njej, vsak dan od 6. do 23. ure ugodi vsem sladokusnim obiskovalcem. Na voljo so vam mlečni izdelki, split banane, sadne kupe, dnevno svež burek ter seveda vse vrste slaščic. Pri Bedetiju lahko naročite tudi torte ali pa popijete kavo oz. kapučino. Okusno opremljen lokal je prava popestritev za vse Preboldčane in goste, ki pridejo v ta kraj pod Žvajgo.
Trgovina Abex v Drešinji vasi
Breda Koželj je v Drešinji vasi odprla prvo trgovino z mešanim blagom. Krejani so takšno trgovino pravgotovo rabili, saj v njej dobijo vse vsakodnevne potrebščine. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v soboto od 8. do 16. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Pokličite pa lahko tudi na tel. 776-428.	jk
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o.
-	170 letna truditi ja
-	varno naloženi prihranki
-	35% letna obrestna mera za vloge na vpogled
-	43% letna obrestna mera za enomesečne depozite
-	mesečni pripis obresti
-	jamstvo članic in republike Slovenije za hranilne vloge
Poslovne enote: Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec, Celje, Vojnik, Laško, vse članice.
Obnovljen
tekstilni
oddelek
Blagovnica Savinjskega magazina na Polzeli praznuje letos svojo desetletnico. Trgovsko podjetje Savinjski magazin vstopa v to praznično leto z željo, da bi bili njihovi potrošniki zadovoljni, tako z njihovo ponudbo kot z odnosom do kupcev.
Prav zaradi tega so tudi obnovili tekstilni oddelek v drugi etaži blagovnice Polzela. Oddelek so popolnoma prenovili, naredili prijaznejšega in preglednejšega, police so založili z novim blagom, potrudili pa so se tudi pri cenah, saj so le te ugodne. Blagovnica Polzela pripravlja za svoje kupce v jubilejnem letu več presenečenj.
Na sliki: Del obnovljenega oddelka tekstila v blagovnici na Polzeli.
T.T.
I
t *
Dom krajanov.
Mrliška veža.
TABOR
Za boljšo kulturo in kvaliteto življenja
V preteklosti pa tudi v bodoče brez samoprispevkov ni bilo mogoče uresničevati želja in potreb krajanov ter dvigovati kvaliteto njihovega življenja. To so dejstva, ki se jih zaveda večina ljudi. V krajevnih skupnostih naše doline so po zaslugi uspešno izglasovanih referendumov za samoprispevek zrasli številni novi objekti, bile narejene in asfaltirane številne krajevne ceste, napeljani kilometri vodovoda, urejena kanalizacija, zgrajena telefonija in še bi lahko naštevali. Tudi v KS Tabor, kjer se sedaj pripravljajo na podaljšanje krajevnega samoprispevka, se imajo s čim pohvaliti, radi pa bi še izboljšali kulturo in kvaliteto življenja. To pa je tudi moto, s katerim gredo na volišče 17. februarja, ko bodo z ZA ali PROTI odločali o nadaljnjem razvoju svojega kraja in lepšem življenju v njem.
Samoprispevek, ki se izteka, je zajemal izgradnjo mrliške veže, dela na komunalnem področju in pomoč pri obnovitvi in dograditvi doma Partizan, ki se sedaj imenuje Dom krajanov. Večino del iz sprejetega programa so uresničili, na nekaterih področjih pa so naredili še
Vid Poznič - tajnik KS Tabor.
več, kot so načrtovali. Največ moči in energije jim je pobrala izgradnja telefonije, ki prav gotovo sodi med najdražjo tovrstno investicijo v občini, pa tudi širše. Iz samoprispevka je šlo 430 DM za naročnika, celotna cena priključka pa je skoraj 9000 DM. Konec tega meseca naj bi bila dela končana in 120 novih naročnikov bo dobilo vojo telefonsko povezavo s svetom. Na komunalnem področju pa so bila opravljena še dela pri asfaltiranju ceste v Kaplji, pridobili so novo avtobusno postajo, letos pa naj bi še asfaltirali 2 km
ceste v Črnem Vrhu. Neuspešni pa so bili pri izvajanju programa kanalizacije. Vzrok za to pa je potrebno iskati v nepripravljenosti oziroma pomanjkljivem sodelovanju, povečale pa so se tudi nekatere postavke v programu, kot na primer za dom Partizana, in tako je zmanjkalo sredstev. Sicer pa je za mrliško vežo šlo dve leti zbranih sredstev samoprispevka, ža dom Partizana leto in pol, za telefonijo eno
V nedeljo, 17. februarja referendum za napredek kraja
leto in pol leta za dela na komunalnem področju. Bistvo pa je, kot pravi tajnik KS Tabor, Vid Poznič, da so dali prioriteto domu in telefoniji, ki sta prinašala največ denarja tudi iz drugih virov. To pa pomeni, da je KS Tabor pridobila v času petih let vsaj tri do petkrat več sredstev, kolikor je znašal delež samoprispevka. Seveda pa teh sredstev ne bi bilo, če ne bi bilo uspešno izglasovane-
ga samoprispevka. Dejstvo pa je, da takšnega razvoja KS Tabor ni imela vseh prejšnjih 15 let in več. To pa je nedvomno še razlog več, da ponovno stopijo skupaj in izglasujejo podaljšanje samoprispevka. Staro reklo, da je v slogi moč, namreč še vedno drži.
Nedelja, 17. februarja, bo nedvomno prelomna v smislu nadaljnjega razvoja. Res je, da časi niso preveč naklonjeni tovrstnim akcijam, vendar gre za dobrobit njih samih in pričakovati je, da se bodo odločili za pravo pot, ki jih bo vodila v kulturnejšo in kvalitetnejše življenje.
Zbrana in pridobljena sredstva iz podaljšanega samoprispevka bodo v glavnem porabljena za asfaltiranje in vzdrževanje cest ter dokončanje večnamenskega doma krajanov. V primeru, da podaljšanje samoprispevka ne bo izglasovano, pa bo vse to nemogoče izpeljati. In kakšna naj bi bila prispevna stopnja? Ker gre za podaljšanje, naj bi ostala takšna kot prej, se pravi 1,5% od neto OD, oziroma 0,75 za upokojence, pri obrtnikih in kmetih pa prav tako ne bo bistvenih sprememb.
Ob tem pa velja spomniti tudi na to, da bo letošnji občinski praznik v Taboru, tako da lahko tudi zaradi tega pričakujejo kakšna sredstva. Seveda pa bo morda teh več, če bodo imeli svojo lastno osnovo. Za uspešno izglasovani samoprispevek je pomembno vlogo imel tamkaj šni župnik, za kar se mu krajani še posebno zahvaljujejo, hkrati pa upajo na njegovo podporo tudi sedaj. Je že tako, da dobra beseda vedno dobro mesto najde.
D. Naraglav
PETROVČE
Referendum za samoprispevek
Februarja bo potekel petletni program krajevnega samoprispevka. Kljub težavam zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, inflacije in visoke rasti cen so program uresničili v celoti. Svet krajevne skupnosti je na zadnji seji ugotovil, da so bila sredstva namensko uporabljena. Tako so sovlagali v izgradnjo mrliške vežice v Žalcu, v vseh krajih zgradili javno razsvetljavo, precej sredstev pa so namenili za izgradnjo kanalizacije. S sredstvi samoprispevka so odkupih zemljišče za prizidek osnovne šole. Z zbranimi sredstvi so lažje trkali na občinska vrat, precej sredstev pa so prispevala tudi podjetja in zasebniki. Vrednost opravljenih del je precejšnja, napredek pa tudi očiten.
Ker se svet KS zaveda, da brez lastnih sredstev ne bo mogoče opraviti številnih nalog, pridobitve pa bi bile za krajevno skupnost Pe-
trovče še kako pomembne, so se na seji 9.1.1991 odločili za razpis referenduma za naslednjih pet let. Poseben odbor pripravlja program komunalnih del, kar polovico bi naj namenili za izgradnjo kanalizacije, drugi del pa za komunalna dela, za katera so program pripravili vaški odbori.
»Ker se zavedamo težkih ekonomskih razmer, smo se odločili sedanjo stopnjo iz osebnega dohodka zmanjšati na en odstotek. Zavedamo pa se tudi, da brez lastnega deleža prepotrebnih del v naslednjih letih ne moremo uresničiti. Zato upamo, da se bodo krajani odločili
17.	februarja, ko bomo odprli običajna volišča, za napredek krajevne skupnosti Petrovče. Spomniti še velja, da se skladno z novo davčno zakonodajo samoprispevek odšteje pri odmeri davka iz dohodnine«, pravi Franc Slamnik, predsednik sveta KS Petrovče.	j. k.
(g) Hmezad SIKU
Obvešča rejce domačih živali, da lahko nabavite krmila v tovarni
vsak dan od 8-12 ure (razen soboto) od 1. februarja dalje pa tudi ob sobotah od 8-11 ure
Se priporočamo!
Krajevna skupnost Braslovče
obvešča krajane, da vsako sredo od 15. do 17. ure v prostorih krajevne skupnosti nudi pravno pomoč odvetnik Matija ROŽIČ iz Celja.
Krajevni odbor RK Gotovlje
sporoča krajanom Gotovelj, da bodo pričeli na postaji RK v Gotovljah z merjenjem krvnega pritiska vsak drugi četrtek v mesecu, in sicer od 18. do 19. ure od četrtka, 14. februarja dalje. Postajo bodo vodile medicinske sestre, ki bodo pomagale tudi z navodili in nasveti:
Vljudno vabljeni!
ŽALEC
Iztekel se je krajevni samoprispevek
Oglašujte v Savinjčanu tel. 711-433
Vsako leto 27. decembra praznujejo krajani Žalca svoj krajevni praznik v spomin na leto 1941, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi talci, Žalčani. Osrednja prireditev je bila svečana seja skupščine KS, kjer je o delu in načrtih govoril predsednik sveta KS Žalec Janez Kroflič in dejal:
»Z velikim zadovoljstvom lahko danes ugotavljamo, da smo program v celoti uresničili, čeprav smo se v teh letih srečevali z težkimi gospodarskimi razmerami, inflacijo, rastjo cen in pomanjkanjem denarja. Kljub temu smo program uresničili tudi časovno. Izgradnja mrliške veže je bila zaključena oktobra 1987, del sredstev pa sta prispevali KS Petrovče in Vrbje. Z dodatnimi sredstvi smo uredili tudi okolico pokopališča in žarne grobove. Po današnjih cenah bi ta objekt
stal 6 milijonov din. Najzahtevnejši objekt je bil gotovo vrtec, ki smo ga začeli graditi maja 1988, malčki pa so se vanj vselili 14. decembra lani. Sedaj je zasedenih vseh šest igralnic, še vedno pa je nedokončana kuhinja, za kar potrebujemo še 1,7 milijona din. V programu samoprispevka je bila predvidena polovica sredstev za komunalna dela. Za komunalna dela smo letos porabili 2.794.000 din, dodali pa smo še sredstva sklada stavbnih zemljišč občine za asfaltiranje cest, sredstva delovnih organizacij in krajanov. Opravili pa smo naslednja dela: 500 m kanalizacije, obnovili ulico Nikola Tesla, Šlandrov trg, Hmeljasko ulico, ul. Josipa Širce, uredili razsvetljavo na pokopališču, pločnik proti zdravstvenemu delu, kolesarsko stezo proti Grižam, cesto in kanalizacijo v Levstikovi ulici in

Franc Ribič sprejema plaketo KS.
drugo. Za ureditev kuhinje belsko televizijo. Ta dela bi v vrtcu pa smo namenili opravili s sredstvi podaljša-550.000 din. Lahko rečem, da nega samoprispevka, pa če-smo program komunalnih prav vemo, da sedaj čas ni
Priznanja KS Žalec so ob krajevnem prazniku prejeli: Miroslava Germ za dolgoletno, uspešno in prizadevno delo v Hortikulturnem društvu Žalec, Janko Kos za prizadevno in uspešno sodelovanje na področju KS, Franjo Penezič za dolgoletno in izredno uspešno delo v lovski družini Žalec, Dušan Šemrov za uspešno in prizadevno delo v Planinskem društvu Žalec, Jože Turnšek za vestno in požrtvovalno delo v Gasilskem društvu Žalec, Jani Zagode za vztrajno in predano delo v Gasilskem društvu Ložnica pri Žalcu, Savinjski oktet za vztrajno in uspešno gojenje pevske kulture in za vzgledno sodelovanje na vseh prireditvah v Žalcu, Franc Ribič za prizadevno, dolgoletno humano delo v organizaciji društva invalidov Žalec, in Florjan Šon za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju Planinskega društva Žalec.
del celo presegli. V mesecu decembru smo na zborih krajanov razpravljali o osnutku programa, v katerem smo zapisali še dokončanje vrtca, komunalna dela, ka-
najbolj primeren ...«
V okviru praznovanja so pripravili tudi srečanje starejših krajanov, več zabavnih prireditev in pa seveda tudi športne.	T. Tavčar
Slovenski
kultumi
praznik
Slovesnost bo 7. februarja v Očbinski matični knjižnici
Letošnja osrednja občinska slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v četrtek, 7. februalja, v Občinski matični knjižnici Žalec, in sicer ob 17. uri, ko bodo najprej zaslužnim kulturnikom podelili Savinova odličja. Nadaljevanje bo posvečeno pesniku Francetu Oniču. Njegove pesmi bo recitiral gledališki umetnik Janez Bermež, član SLG Celje, razstavo o pesnikovem življenju in delu pa pripravlja Božena Orožen iz Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju.
A. K.
MILAN POSAVEC
Glasba je njegovo
Čeprav ni naš občan in čeprav ne živi v naši dolini, pa je vendar še kako navezan in povezan s krajem pod Žvajgo. Ljudje so ga sprejeli za svojega, most tega prijateljstva pa je glasba, kateri naš sogovornik že vse svoje življenje posveča veliko pozornost in je njegova nepogrešljiva sopotnica vse od 15. leta dalje. S prihodom v Prebold je naša dolina dobila izkušenega, prekaljenega in strokovno visoko podkovanega glasbenika, ki je močno dvignil kvaliteto igranja preboldske pihalne godbe. Pod njegovo taktirko je napredek očiten. Dokaz za to pa je nedvomno tudi zadnji prednovoletni koncert. In kdo je pravzaprav Milan Posavec?
Doma je iz Zeline blizu Zagreba. Kot 15-letni fantje odšel v vojaško glasbeno šolo in od 17 leta dalje je poklicni glasbenik. Pot ga je vodila po vsej Jugoslaviji, najdlje pa je seveda v Sloveniji, saj sije tu tudi ustvaril svoj dom in družino. Poročen je s Primorko. Je upokojen, v Prebold pa prihaja iz Ljubljane, kjer tudi živi. Polnih 30 let je vodil pihalni orkester Straža pri Novem mestu, poučeval na glasbeni šoli v Novem mestu ter ves čas igral v vojaškem ansamblu, sedaj pa vse to bogato znanje prenaša na godbenike preboldske pihalne godbe.
»V Prebold sem prišel po smrti Franca Verka in moram reči, da mi ni žal, saj se dolgoletna tradicija tega ansambla uspešno nadaljuje.
Sicer pa mi glasba pomeni moje življenje. Rad sem z ljudmi, rad sem v prijetni družbi in zato mi ni žal vseh naporov, še zlasti, ko vidim, da rezultati ne izostajajo. Zmerom sem bil z ljudmi, z njimi deloval in ustvarjal in zato mi je vse, kar počnem .tukaj pri vas, v resnično veselje,« je povedal naš sogovornik Milan Posavec.
Že nekajkrat smo imeli priliko prisluhniti preboldskim godbenikom. Repertoar njihovega igraja je vedno širši, kvalitetnejši in tudi njihov vodja Milan Posavec je
življenje
z njimi zelo zadovoljen, čeprav pravi, da je ob pomanjkljivem glasbenem zna-
Milan Posavec
nju godbenikov veliko težje dvigovati kvaliteto igranja. Ko je dosežen ali celo presežen nivo amaterskega igranja, je za novo kvaliteto igranja potreben kader z večjo glasbeno izobrazbo, dodaja na vse to naš sogovornik. Na vprašanje kako naprej, pa je dejal: »Človek nikoli ne sme biti preveč zadovoljen, zato so naši načrti usmerjeni v še večjo rast in kvaliteto igranja, v pridobivanje novih mladih glasbenikov, zlasti tistih, ki že obiskujejo glasbeno šolo. Bilo pa bi še mnogo lažje, če bi kakšen oddelek glasbene šole deloval tudi v samem kraju, saj bi se s tem dvignil nivo glasbene izobrazbe tudiv pihalnem orkestru. Čeprav pa moram v isti sapi povedati, da izkušenj ne zanemarjam in da so moji fantje nekje na nivoju igranja več kot 60-odstotkov vseh pihalnih godb v Sloveniji.«
Možakarju, ki se nato resnično spozna, brez dvoma lahko verjamemo. Potrditev tega pa je tudi novoletni koncert, ki bo vsem obiskovalcem ostal še dolgo v prijetnem spominu. Našemu sogovorniku pa želimo še obilo uspehov in zadovoljstva s preboldskimi godbeniki. V imenu vseh njih, krajanov, pa iskrena hvala, Milan Posavec.
D. Naraglav
Z BESEDO IN GLASBO OBARVAN IUBILEI
Nepozabna prireditev
Zgodovino delajo ljudje in šest desetletij delovanja neke organizacije je prav gotovo zgodovina, ki so jo oblikovali in ji dajali svojo vsebino zagnani in duhovno bogati posamezniki. Teh v preboldski Svobodi nikoli ni manjkalo. Dokaz za to, da jih ne manjka niti danes, pa je nedvomno tudi sam jubilej, ki je prinesel Preboldu čudovito in nepozabno prednovoletno kulturno prireditev, ki bi ji težko našli primerjavo. Zasluga za to pa gre organizatorki in voditeljici Jožici ocvirk, pevskemu zboru in še zlasti godbi na pihala, ki je naredila enkratno koncertno vzdušje in dala piko na celotnemu jubileju.
Brez pretiravanja lahko rečemo, daje bila to prireditev, ki je napolnila preboldsko
kinodvorano, tako kot že dolgo nobena podobna kulturna manifestacija. V minulih letih niso bile redke ugotovitve, da ljudje v tej sredini nimajo pravega posluha za kulturne prireditve. Resnica je bila nekje vmes. Kakorkoli že, obisk na zadnji prireditvi, da so ljudje tokrat ravnali drugače. Če to pomeni z željo po takšnih in podobnih prireditvah tudi v bodoče, pa je to še toliko bolj razveseljivo.
Polni dve uri in pol smo obiskovalci podoživljali retrospektivo dela in življenja društva. Oživeli so spomini na gledališka dela, režiserje z nepozabnim Lojzetom Fri-cem, pevce in pevovodje, godbenike in kapelnike, na lutkarstvo, knjižničarstvo in vse tisto, kar je bilo povezano z bogato in ustvarjalno
kulturno dejavnostjo društva. Bili smo priča nekakšnemu ustnemu časopisu, ki ga je s pomočjo svojih sogovornikov uspešno oblikovala Jožica Ocvirk. Pesmi pevskega zbora, ki ni vrgel puške v koruzo, čeprav že leto in pol nima pevovodje, mlada člana ansabla Pragvvald, mlade plesalke in pa koncertni program godbe na pihala pa so na najlepši način zaokrožili te spomine ter dali jubileju še poglobljeno in svečanejšo vsebino.
Ob zaključku jubilejne proslave in novoletnega koncerta preboldske godbe na pihala je bilo podeljeno pevcem nekaj Gallusovih značk, društvu - jubilantu pa posebno priznanje Zveze kulturnih organizacij Žalec, ki je bila tudi pokroviteljica jubilejne prireditve.
D. Naraglav
Rekli so
Ob koncu smo povprašali nekatere udeležence o tem, kaj mislijo o prireditvi in njihovi aktivnosti v vrstah Svobode?
MIRKO PODGORŠEK, najstarejši aktivni Svobo-daš: »Moram reči, da mi ta jubilej pomeni zelo veliko, daj je to tudi neke vrste moj praznik. Za sabo imam namreč skoraj toliko let kulturnega delovanja,v kolikor ga šteje društvo. Čeprav sem star 75 let, se od aktivnega dela v društvu še ne mislim posloviti. Dokler bom pri močeh, bom pomagal širiti naše kulturno poslanstvo. Sicer pa lahko rečem, da je bil današnji dan nekaj izrednega. Bil je plod dolgoletnega dela godbe na pihala, pevskega zbora, dramske skupine in še bi lahko našteval. Se zlasti pa so lepi moji spomni-ni na delo v gledališki skupini. Ob spominu na te čase, mi solze kar same privrejo na dan. Še danes bi z veseljem stopil na oder, če bi se v Preboldu našel kakšen režiser, naj tako rekoč ni bilo igre brez mene. In ni mi žal.«
RUDI HERMAN, član pevskega zbora: »Današnji jubilej je za Prebold pomemben in nepozaben kulturni dogodek. Bilo je res čudovito in brez dvoma si vsi želimo še več podobnih prireditev. Mislim, da je lahko žal vsem, katerih danes ni tukaj. Kot Svobodaš sem resnično vesel, da je vse tako enkratno izpadlo, saj smo s tem tudi pevci, ki smo že leto in pol brez pevovodje, dobili novih moči za vztrajanje, na že pred 70 leti začeti poti.
Upam pa, da bomo pevovodjo le dobili, saj strokovni pristop prinaša tudi napare-dek, tega pa si vsi pevci iskreno želimo.«
JOŽICA OCVIRK, organizatorka in voditeljica proslave: »V preboldski Svobodi sem pričela delovati kot 12 - letna šolarka. Danes, ko praznujemo našo 60-letnico, katere del sem tudi sama, pa sem vesela in srečna, da je prireditev uspela. Obisk je bil fantastičen, med udeleženci pa so bili tudi takšni gostje, ki si jih človek lahko samo želi. Vsekakor pa je za mene današnji dan, tudi neke vrste osebni praznik, saj sem se srečala z nekaterimi nekdanjimi sodelavci, s katerimi smo vrsto let vodili in kreirali kulturno življenje v kraju. Ob tem pa mi je tudi žal, da je danes v Preboldu precejšne mrtvilo, razen svetlih izjem. Upam in želim, da bo današnja proslava opogumi vse tiste, ki se danes podajajo po naših stopinjah, in da bomo kmalu lahko ponosni na njihove dosežke.«
ANICA HRIBAR, nekdanja članica Svobode Prebold: »Mislim, da je bil ta jubilej resnično prijetno presenečenje. Nekje pri srcu me je kar stiskalo, saj pogrešam ves ta okoliš, stare prijatelje in vse tisto, kar je bilo povezano s kulturnim ustvarjanjem. Moji spomini segajo v šolska leta, ko me je tovarišica Ida Završnik popeljala v svet recitiranja. Nekje v osmem razredu osnovne šole sem bila sprejeta v gledališko skupino pod vodstvom pokojnega Lojzeta
Frica, tu sem bila aktivna kar nekaj let, zato vse to še toliko bolj pogrešam. Morda se tudi zato v Prebold še posebno rada vračam in mislim, da se bom tudi v prihodnje.«
PAVLA JAGER, dolgoletna gledališka igralka Svobode Prebold: »Kaj naj rečem drugega, kot da je bilo čudovito. Nisem mislila, da bom doživela tako lep in prijeten večer. V meni je ponos in veselje, saj sem ob tem tudi spoznala, da še ni pozabljeno moje dolgoletno delo v gledališki družini, ki se je začelo davnega 1933. leta pod vodstvom režiserke Marjane Blumer, nadaljevalo pa pod taktirko neumornega Lojzeta Frica. Prav na to obdobje me vežejo čudoviti spomini. Tudi danes bi bila pripravljena še zaigrati na odru kakšno manjšo vlogo...«
Pričujoče izjave so dovolj zgovorne. Izražajo in potrjujejo veliko ljubezen do kulturnega ustvarjanja tistih, ki so bili, so in bodo tudi v bodoče zvesti tovrstnemu delu.
D.N.
Z novoletnega koncerta.
Oglejte si na video
MAN AT WORK
(komedija)
Režija: Emilio Estevez Gl. vloge: Charlie Sheen Emilio Estevez Lesslie Hope
Ce se nam je ljubljanska smetarska afera »Snaga« zdela kot eden izmed instrumentov vračanja demokratičnih akcij v našo dolgotrajno politično spanje, nas film »Man at work« prepričuje, da smo še zelo daleč od pravega liberalno-demokratičnega sistema, podobnega ameriškemu. Kajti tam neprave politike zjutraj mrtve najdejo v smetiščni kanti. In kdo jih najde? Smetarji, seveda. Nerodno, seveda pa tudi smešno postane, če ti smetarji začnejo, namesto detektivov, ki so poklicni za to, raziskovati takšne umore. Politiki, ne se preveč preveč prestrašiti ob ogledu tega filma, kajti filmski trak tako in tako vse prenese.
DARKMEN
(S/F)
Režija: Sam Raimi Gl. vloge: Liam Neeson Frances McDomand Colin Friels
Darkmen je zelo mračen film z močnim poudarkom na maščevalnosti, brutalnosti in je svojevrstna recenzija vsega, kar je hooly-woodska filmska industrija ; naredila v osemdesetih le- j tih v akcijskem in horror žanru. Zato je jasno, da glavni »junak« ne more imeti svojega obraza, ampak je »BACKUP« lepljenka obrazov, ki so ta žanr naredili za zelo profitnega. Tako boste v Darkmenu spoznali Schokerja, Freddy Krugerja, Batmana, Cobro, Punisherja, Hitcherja,... Nedvoumne so tudi zaključne Darkmenove besede: »Sem vsakdo in nobeden, sem povsod in nikjer, zato me kliči Darkmen.«
TAKING CARE OF BUSINESS
(komedija)
Režija: Arthur Hiller Gl. vloge: James Belushi Charles Grodin
Če so zgornji filmi težko gledljivi (razen Gremlinov in »Delavcev«, je »Skrb za posel« povsem sproščujoča in duhovita komedija, ki na tipičen način prikazuje uživaški »american way of life«. Na eni strani imamo neodgovornega, gostobesednega in duhovitega tatiča avtomobilov, ki zaradi finalne tekme v baseballu pobegne iz zapora (James Belushi), medtem ko imamo na drugi strani zagrenjenega in od poslovnih uspehov obsedenega poslovneža (Charles Grodin). Njune poti se prekrižajo, ko Grodin na telefonu pozabi listnico, polno kreditnih kartic in posetnic, simbol yuppijevstva. Listnico ncude Belushi, čemur sledi vrsta popolnih zmešnjav in komičnih situacij. Happy end, seveda!
PRESUMED INNOCENT
(thriller)
Režija: Alas J. Pakula Gl. vloge: Harrison Frod Raul Julia Brian Dennehy
Že naslov filma »Presumed Innocent - Verjetno nedolžen« nam da slutiti, da je film poln neverjetnih obratov, kočljivih situacij ter daje krivec verjetno povsem tretja oseba. Dogaja se predvsem v sodni dvorani, kjer pomočniku javnega tožilca (Harrison Ford) naprtijo umor svoje kolegice (priležnice). Da bi bil cinizem še večji, prav ta pomočnik raziskuje umor. Glede na to, da ima Harrison Ford visok igralski rating, je težko verjetno, da mu bo Holloywood pripisal popolno negativno vlogo. Krivec je torej nekdo drug.
Glosa
Pravijo, da danes živimo v res čudnih časih. Jim kar verjamem. Sicer je res, da tatvine v trgovinah poznamo že od nekdaj, samo da so v njih kradli klošarji ali pa ljudje, ki niso imeli za kruh ali pa malo boljšo salamo. Danes pa si tako dejanje privoščijo tudi lepo urejene, dobro situirane gospe z visoko priznanim družbenim ugledom. Zato trdim, da živimo v čudnih časih. K sreči se trgovcem, ki morajo vse manjke plačati iz lastnega žepa, od časa do časa nasmehne sreča in tatu (-ico) ulovijo. Na-daljni postopek poznamo vsi. In potem, ko v dobri veri pridemo pred blagajno s svojim vozičkom, ko v dobri veri poravnamo račun, doma od jeze rdeči v obraz ugotovimo, da smo plačali več, kot smo kupili. Začnemo dvomiti v koristnost poštenja. Nekatere gospe ugotovijo, da se pošten ne izplača biti, pa jih naslednjič pri kraji dobijo. In tako je krog sklenjen. Bog obvaruj trgovce pred nepoštenimi kupci in uboge kupce pred nepoštenimi trgovci. Ali pa se bomo morali ljudje spremeniti?
B. Lobnikar
Upanja in železne volje ne bo zmanjkalo
Približaj, se človeku kot prijatelj
Na obisku pri Tei Pražnikar
Tea Pražnikar je zadnji otrok, ki se je rodil v naši občini v letu 1990. Tea je prišla na ta naš svet 31. decembra 1990, devet minut čez poldne. Svojim staršem, očetu Robiju, kije zaposlen v Elektro Šempeter, in mami Alenki, zaposleni v SDK Celje, je polepšala zadnji dan v letu. Še posebej pa so se Tee razveselili njeni stari starši. Teina mamica, Alenka, pravi, da je Tea ob rojstvu težka 2,920 kg in da je zdrava. Sedaj pogosto joka in skupaj z možem ugotavljata, da se jima je življenje po Teinem rojstvu precej spremenilo.
Pravita, da časi niso ugodni za ustvarjanje družine, a če si otroka želiš, potem je vredno tvegati. Zaželimo torej mali Tei in njenim staršem srečno v temletu in v vseh naslednjih letih.
Naj dodamo še to, da se je prva deklic v naši občini v tem letu rodila mamici Milki Jere-mič-Stojnič 1. januaija 1991. Na žalost pa mamice Milke in njene hčerkice v tem času ni bilo doma, tako da mu nismo mogli obiskati. Tudi družini Stojnič in njihovi hčerkici želimo v tem letu veliko sreče.
Jasna Rode
Dejan Lekše
JOŽE ČEDE, Dramlje: »Na
tem pohodu sem tretjič. Pot je prijetna, ne preveč težavna in primerna mojim letom. Z mano so tudi drugi člani planinskega društva Dramlje in zato je vse skupaj še prijetnejše. Če bomo zdravi in živi, smo naslednje leto zopet tu, saj je zmeraj prijetno vzdušje. Sedaj se vračamo v dolino in nato domov. Spomini ostanejo. Sicer pa načrtov za nove ture ne manjka. Sem planinec z dušo in srcem, v planinah se sprostim, okrepim in pozabim na tegobe našega vsakdana.«
KIM ŠEBJAN, najmlajša udeleženka pohoda, stara 3 leta. Mamica nam je povedala, da je Kim vso pot prehodila čisto sama, kar je za takšnega otroka resnično pravi podvig. In kaj nam je povedala Kim sama? »Lepo je blo... dežek je padal... pa srnce sem vidla... kako so bile lepe... kar mela bi jih.« Na vprašanje, kaj je med potjo še videla, pa je povedala, da ji je mamica z vrha hriba pokazala blok, v katerem je doma, da je videla bazen, kjer se je kopala, tovarno, kjer dela stara mama. Vprašali pa smo jo tudi, če je kaj utrujena, pa je odkimala z svojo drobno glavico.
DEJAN LEKŠE, Prebold:
»Na pohod sem šel skupaj s sošolci, saj je bilo tako lepše in bolj zabavno. Bilo je lepo, čeprav bi bilo ob lepem vremenu še boljše. Iz našega razreda nas je bilo največ in tako nas bodo popeljali z avtobusom nekam na izlet. Sicer pa kar rad hodim v hribe in zato bom letos še večkrat prišel v Marijo Reko. Pa tudi kam drugam jo bom še mahnil.«
D. Naraglav
Sporni dovoz. Bo z objavo problem rešen? Veseli bodo tako lastniki kot tudi mi.
LASTNIKI HIŠ PRAVIJO:
»Želimo si miru in čistega okolja«
mov. Doma so Draga nestrpno pričakovali, posebno še njegova otroka. V tem času je Natalija začela hoditi v prvi razred in gotovo je mnogo stvari, ki jih je morala povedati svojemu očetu. Danica pravi, da so ji njeni starši v času moževe bolezni mnogo pomagali, pazili na sina Sandija in skrbeli za vse druge stvari, tako daje Dtmica lahko obiskovala svojega moža. Pomagali soji tudi pri delu na hiši, saj so nekatere stvari morali narediti, pa tudi ceneje je, če za delo poprimejo domači. Plače danes niso velike, nadomestila v času bolezni pa sploh ne.
Dragu se zdravje počasi vrača, lahko hodi, sicer s pomočjo bergel, a pravi, da ima veliko volje in vsak dan se veliko giblje. Še se bo moral vrniti v bolnišnico v Ljubljano, a je poln upanja in ima na zalogi veliko prav železne volje.
Danica pravi, da so na tihem upali, da bodo lahko novo leto pričakali skupaj v novi hiši, vendar na žalost ni bilo tako. Prav v teh prazničnih dneh jim je nekdo ukradel deset plohov, ki so bili spravljeni pod kozolcem Daničinih staršev že nekaj časa. Ta les so prihranili za ladijski pod v hiši. Drago in Danica pravita, da ga je ukradel nekdo, ki je zelo dobro vedel, kje je les. Les so zavarovali, pokrili in imeli na njem postavljenega še nekaj orodja. Pravita, da si je nekdo vzel zelo veliko časa, da je lahko prišel do lesa, da je vse odgrnil in potem tudi les odpeljal. Daničin oče je opazil, da les manjka, prijavili so krajo na postajo milice. Miličniki so prišli dvakrat, a Danica in Drago imata le malo upanja, da bodo našli krivce, saj so les prav gotovo prodali, ali pa že razžagali. Drago in Danica si nikakor ne moreta misliti, da danes že z dvorišč kradejo gradbeni material. Žalostno ugotavljata, da na svetu ni pravice.
Dobre volje imajo v družini Vi-tančevih veliko. Škupaj so premagali naj hujše obdobje Dragove bolezni, pozabili bodo tudi krajo, le da bodo lahko zaživeli ponovno skupaj, zdravi in v novem domu.
Jasna Rode
Najrazličnejši problemi tarejo naše občane, eni so večji, drugi manjši. Tudi na naš naslov se marsikdaj obrnejo in prosijo za pomoč pri razreševanju tegob, ki jim grenijo življenje. Pred kratkim so se na nas obrnili lastniki stanovanjskih hiš v neposredni bližini cvetličarne Hoby shop. Za kaj pravzaprav gre?
Lastniki stanovanjskih hiš v Preboldu, ki imajo skupni dovoz do svojih hiš, ki predstavlja pretežno tudi njihovo dvorišče, so že nekaj časa izpostavljeni neprijetnostim, ki jih povzročajo vozniki, ki so tako rekoč množično začeli koristiti ta odsek poti in dvorišča za svoje potrebe. Problem je izbil na dan po tem, ko je župnijski urad oddal v najem gospodarsko poslopje Savinjskemu magazinu, obrtniku in kmetu. Le-ti korisitjo ta dovoz, z njimi pa mnogi drugi, ki v tamkjaš-nem skladišču Savinjskega magazina nabavljajo gradbeni material. Pot do tja je spe-
ljana sicer po drugi strani, vendar vse prepogosto to pozabljajo oziroma gredo po eni stremi noter, po drugi pa ven. Sprijaznili bi se, ko bi ta pot bila vrisana v kataster, tako pa je bila pred asfaltiranjem le ozka steza, ki je povezovala posamezne hiše. Med prebivalci tega dela Prebolda je veliko nezadovoljstvo, saj so nenehno izpostavljeni hrupu in onesnaževanju dvorišča, še zlasti ta-
krat. ko je pot razmočena.
Opozorila posameznikom le malokdaj zaležejo. Nočejo se kregati, želijo pa si miru in čistih dvorišč. Ngj bo to apel Savinjskemu magazinu, KZ v času škropljenja hmelja in vsem drugim, ki so že, ali pa bodo hoteli uporabljati njihov dovoz. Kdor se bo skušal postaviti v njihov položaj, bo razumel upravičenost njihovih želja in hotenj.
D. Naraglav
Naslov je pravzaprav čuden, če pomislimo na tragiko devetnajstletne punce, kije spodnjesavinjske doline list.
Napočil je usoden dan, ko si je hotela z vrvjo končati svoje mlado življenje. Zakaj?
Ob prvega do osmega razreda je slišala, poslušala v razbitem zakonu: »Uči se, ali pa boš delala!«
In učila se je. Bila je ves čas poslušna deklica. Zgodaj je zvedela o očetovih in maminih skokih čez plot.
Starši naj bodo otroku prvi prijatelji! Po Peterletovem: angel Gabriel, angel varuh.
In ta deklica je imela eno samo srečo: skladno in zdravo seje razvijala, je^bistra, danes ima 180 cm, najboljši prijatelji so ji bili do danes - sošolci.
Starša sta se - in se še! - kregala, tepla, ločevala, združevala - trenutno sta združena. Kljub razprtijam pa ima družina lep lasten dom, le da ni topel. Le kako sta mogla pozabiti na tako lepega otroka ?!
Oblačila sta jo po modi, skoraj preveč. Toda daleč prezgodaj je dekle občutilo, da v starših nima dveh prijateljev. In vendar ju ni sovražila,
ljubila ju je - in ju še ljubi in spoštuje - onadva pa skozi vso srednjo ekonomsko šolo:
-	Uči se, midva pa ti bova preskrbela imenitno službo!
-	Na srečo se ni prehitro zaljubila. Takoj po maturi je šla na prakso v podjetje, kjer je delal oče.
Vživela seje. Bila je uspešna. Bili so njeni prvi zaslužki. Kar ostala bi, pa se je bala očeta, ki ji je vedno govoril:
-	Službo pa si sama poišči!
Mati pa:
-	Vpiši se na višjo komercialno!
Poiskala si je službo, ko je imela
v torbici vpisnico na višji komercialni v Mariboru.
Direktor ji je dejal: Pridite tega in tega dne. Pred šesto!
S svojim denarjem sije kupila nov moder kostim. Vse je bilo modro - tudi pentlja v črnih kodrih, modre so bile njene oči pod košatimi obrvmi in dolgimi trepalnicami. Gospodična bi bila super manekenka!
Jutro je bilo lepo. Prijetno razpoložena je stopila pred direktorjevo pisarno.
-	Oprosti, punčka, bila je pomota.
Bojan Jereb in Jerica Cokan; Bojan ji je že prinesel knjige na dom, ta pa mu pripoveduje vsebino.
Knjige bolnim in starejšim
Med dobrimi željami Savinjčanu je za novo leto prispelo tudi prijazno pismo Jerice Cokanove iz Kasaz. Pohvalila je časopis in napisala toliko zanimivega. Med ostalim tudi to, daje invalid in da so knjige njena velika strast, da pa ne more do knjižnice.
Povezali smo se prvi in sklenili, da ji bomo pomagali. Njej in njej podobnim. Jerica nas je nehote spomnila na dolžnost, da smo dolžni knjigo posredovati tudi tistim, ki sami ne morejo do nje. Takšnih pa je gotovo veliko, nas delavcev v knjižnici pa premalo, da bi vsem uste-gli. Pa smo našli rešitev: pomagal nam bo Bojan Jereb, ki je ustanovil službo Azil.
Ta skrbi za ljudi, ki jim starost in bolezen onemogočata živeti samostojno življenje. Bojan je namreč socialni delavec in zna z ljudmi, zato smo mu z veseljem zaupali poslanstvo, da bo poleg drugih opravil za bolne in starejše, ki bodo to želeli, izbiral knjige in jim jih prinesel na dom.
Veseli smo, da bomo z njegovim sodelovanjem mnogim olepšali dan in omilili bolezen. Pišite mu, ga obiščite ah pokličite po telefonu na njegov naslov: Bojan JEREB, Heroja Staneta 7, Žalec, telefon (063) 713-357. Pa veliko prijetnih trenutkov ob branju vam želimo.
Anka Krčmar
Jože Čede
Kim Šebjan
Planinski dom je bil ob našem prihodu nabit do zadnjega kotička. Kljub temu ni manjkalo zadovoljstva na obrazih pohodnikov, ki so prihajali ali že odhajali, potem ko so se okrepčali s popotnico, ki so jo pripravili planinci, se vpisali v vpisno knjigo, si dali žig v izkaznico, si pripeli priponko planinskega društva ter pospravili koledarček s programom letošnjih akcij. Precej pohodnikov pa se je nekaj časa odločilo preživeti v domu ter
Vpis v knjigo, čaj, malica, značka.
Harmonika za prijetnejše vzdušje.
Mesto je namreč zasedeno. Oprosti. Saj so še druga perspektivna podjetja.
-	Stokrat prekleta protekcija! je zavpila, stekla v prvi bife in popila nekaj šilčkov viskija.
Zgolj slučajno stajo na cesti videli sošolki. VideU sta da se ne obnaša normalno.
-	Slediva ji do stanovanja!
Dekle, doma ni bilo nikogar, sinoči sta se starša grdo skregala in stepla, je vzela malce prepárelo vrv, šla na podstrešje, naredila zanko, privezala, skočila. Vrv se je strgala, tlesknila je na tla... Sošolki, prijateljici, sta jo našli v nezavesti. Obudili sta jo, po telefonu poklicali starša, ki sta kot vihar prihrumela. Oče ji je pri-mazal dve zaušnici, mati pa v jok.
In kje je nesrečno dekle danes? V nevropsihiatrični bolnici.
Starša vzdihujeta, posebno mati:
-	Ko pa sva zanjo tako lepo skrbela ...
Prijateljici sta staršem in direktorju pisali ogorčeno pismo in na koncu podčrtali.
-	Približaj se mlademu človeku kot prijatelj!
Drago Kumer
Tone Primožič
POHOD V MARIJO REKO
Kljub slabemu vremenu precejšnja udeležba
hodu že tretjič zapovrstjo. Ni mi žal, saj je vedno prijetno, sproščeno in domače. Na vreme se ne oziroma preveč, saj mora biti planinec vsega navajen. Navdušenje do planinskega sveta me je prijelo v podjetju, v Gradnji, ko je podjetje vodil Jože Jan, kije bil tudi sam navdušen planinec. Bila sem že marsikje in upam, da bom ta svoj krog še širila. Ze v nedeljo je pohod na Goro Oljko, če bom zdrava, ne bom manjkala.«
ADI VIDMAJER, predsednik PD Prebold: »Moram reči, da sem presenečen, saj žena pa je, enkrat za spre- takšne udeležbe, glede na membo, ostala doma. Na ta slabo vreme, nismo pričako-pohod hodim že vrsto let in vali. Vsekakor pa je to do-nikdar mi ni žal časa, saj je kaz, da so ta pohod ljudje tukaj resnično prijetno. Si- sprejeli za svojega, da se je cer pa je vsa moja družina zasidral v njihovi zavesti in z dušo in srcem zapisana pla- da bi ga pogrešali, če bi ga ninstvu. Opravili smo že več ukinili. Prihodnje leto bomo transverzal in tudi v prihod- praznovali 20-letnico našega nje se ne odrekamo plani- delovanja, zato mislimo 15. nam, samo da bo zdravje. Se- tradicionalni pohod v Marijo daj se vračamo domov, spo- Reko še posebej praznovati, torna pa bomo obiskali še Tukaj, v tem prijetnem oko-Golavo. Prihodnje leto, ob lju, so doma dobri ljudje, zatem času, pa na 15. pohod.« to je prav, da jih spoznavamo
tudi na ta način. Veseli so MARIJA POSEDEL, Tr- vsakogar, kar vedno znova nava: »Letos sem na tem po- dokazujejo.«
Božič lanskega leta so mnogi z veseljem pričakovali in tudi praznovali drugače kot leta poprej. Ravno tako je bilo doma pri družini Vitanc iz Grajske vasi. Oče Drago Vitanc se je po letu dni v bolnišnici in zdravliščih vrnil domov k svoji družini, soprogi Danici, sedemletni hčerki Nataliji in dveletnemu sinu Sandiju. Upali so tudi, da bodo pričakali novo leto v novi hiši. Vendar temu ni bilo tako, saj so družini Vitanc ukradli deset plohov lesa, ki so ga nameravali uporabiti za ladijski pod. S preselitvijo v novo hišo tako še ni bilo nič in Vitan-čevi še vedno stanujejo pri Daničinih starših, po domače pri Sve-telovih, v Grajski vasi 37. Tam smo tudi obiskali družino Vitanc. Vitančeva, Drago je zaposlen v Ingradu kot električar in Danica kot vzgojiteljica v vrtcu v Žalcu, Sta že leta 1985 začela graditi hišo, nedaleč stran od hiše Daničinih staršev.
V hiši Svetelovih je bilo kar malce tesno, saj je poleg družine Vitanc v hiši živela še družina Daničinega brata in njuni starši. Skupaj so pomagali graditi novo hišo, saj denaija za novi dom ni nikoli dovolj. Pred nekaj več kot letom dni se je Drago Vitanc vr-
nil z dvomesečnega dela na Poljskem in nato v začetku leta 1990 zelo težko zbolel. Dobil je vnetje živcev in bil tri mesece povsem paraliziran. Tri mesece je prebil v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, priključen na mnoge aparate. Ždravniki ne vedo, kaj je povzročilo tako težko bolezen. Morda gripe in prehladi, ki jih je Drago prebolel kar tako, na nogah. Saj veste, veliko je bilo potrebno narediti, hiša je bila takrat skoraj gotova.
Danica pravi, da so takrat povsem prekinili z vsemi deli na novem domu, čeprav je bila hiša skoraj končana. Narejena je že bi bila fasada, manjkajo le še ploščice, pa ladijski pod in še nekatere malenkosti. Takrat ni bilo ne časa ne denarja za nadaljnjo gradnjo, saj je šel ves denar za bencin. Draga so hodili obiskovati trikrat do štirikrat na teden. Pri Danici v službi so bili zelo uvidevni, saj je lahko odhajala prej, daje prišla pravočasno v Ljubljano.
Po treh mesecih se je začelo Dragovo zdravje počasi izbolje-švati. Iz bolnice so ga prestavili v zdravilišča, kjer je ob močni volji vse bolj okreval, tako da je lahko prišel pred božičem do-
Ob kozolcu so bili zloženi plohi.
Zlatoporočenca Leksl
Prejšnjo soboto sta Amalija in Štefan Leksl, doma iz Zabukovice, praznovala lep družinski jubilej, 50-letnico skupnega življenja.
Štefan Leksl se je rodil 1905, leta v Zabukovici v številni družini. Ker sta mu že v rani mladosti umrla starša, se je moral zelo mlad zaposliti v Rudniku Zabukovica, kjer je delal vse do upokojitve. Ker pa je bil mlad upokojenec, ni miroval, temveč je z vso ljubeznijo obdeloval svojo zemljo, rad pa je tudi pomagal okoliškim kmetom.
Amalija Leksl, rojena Savinek, je bila rojena 1917. leta v Gornji vasi pri
Preboldu v številni kmečki družini. Poročila sta se le nekaj mesecev pred drugo svetovno vojno. Tudi Štefan se je je udeležil kot prostovoljec, Amalija pa je ostala doma in obdelovala zemljo in gospodinjila. V zakonu se jima je rodila hči, ki si je ustvarila dom in družino. V posebno veselje sta jubilantoma vnukinji, ki ju radi obiskujeta. Z obilico dobre volje in medsebojnega razumevanja sta dočakala lep jubilej - zlato poroko. Slovesen obred je bil v žalski poročni dvorani, opravil pa ga je Edmund Božiček.
T. Tavčar
Adi Vidmajer
Vsakoletni tradicionalni pohod krajanov v Marijo Reko, ki ga je že štirinajstič zapovrstjo nadvse uspešno organiziralo Planinsko društvo Prebold, letos ni imel sreče z vremenom. Če bi bili vraževerni, bi rekli, da je temu kriva trinajstica v datumu. Ne eno ne drugo pa ni ustavilo številnih planincev, da se ne bi podali na ta priljubljen pohod, ki se je že vsidral v njihovo zavest. Domačnost, toplina in prijetna družba v planinskem domu pa so še razlogi več, da leto za letom prihajajo pod Reško planino. Preko 400 jih je bilo letos. Prav gotovo pa bi bila ta številka še enkrat tolikšna, če bi bilo lepo vreme.
ob zvokih harmonike tudi zaplesalo. Nekaj naključno izbranih pohodnikov, ki so nadaljevali turo ali se vračali v dolino, pa smo povabili pred mikrofon in fotoaparat. In kaj so nam povedali o pohodu, svojem planinskem udejstvovanju in načrtih?
TONE PRIMOŽIČ, Celje:
»Že vrsto let hodim na ta pohod in s sabo vodim še druge planince iz Celja. Ta cilj mi je zelo všeč, saj je od tod možno nadaljevati turo na različne strani. Lansko leto smo pot nadaljevali na Vrhe in do
Zajčeve koče. Sedaj pa gremo preko Gradišča na Golja-vo in do lovske koče ter nazaj v Prebold. Če bi bilo vreme lepše pa bi se morda podali še proti Mrzlici. Mene osebno vreme ne moti, saj je redkokdaj tako slabo, da se odpovem načrtovani turi. Če hoče človek vzdrževati telesno kondicijo, potem mora vsaj enkrat na teden opraviti kakšno tako pot. Za zdravje se splača nekai žrtvovati.«
SLAVKO ŠKRUBEJ, Matke: »Tudi danes, tako kot običajno, sta z mano sinova,
Marija Posedel
NA OBISKU PRI DRUŽINI VITANC IZ GRAJSKE VASI
Plevna
Že dalj časa »hodimo« od graščine do graščine, od dvorca do dvorca. Danes se ustavimo na Plev-ni. Pripeljali smo se skozi petsto metrov dolg smrekov drevored. Spotoma smo ugotovili, da tu in tam »pade« kakšna smreka, in da drevoreda ne obnavljajo z mladimi smrekami.
Ustavimo se pred stavbo, ki so jo zunaj in znotraj obnovili pred osmimi leti. Družine, ki živijo v dvorcu, imajo vodo, elektriko.
Vabi nas nekdanji park okoli dvorca, ki nam bi rad pokazal eksotično drevje, ki se je še ohrani-
lo. Najbolj pade v oči ogromen ameriški bor z najmanj petmetrskim obsegom debla. Žal do dvorca .ne vodi asfaltna cesta. Če bi se uredila cestna povezava, če bi poskrbeli za urejeno okolje, če bi bil v dvorcu primeren gostinski objekt, bi se tu lahko razvil prijeten rekreacijski center.
Dvorec se ne kiti z večstoletno zgodovino, kiti se z mirom, soncem, prijetnim okoljem, ki kar vabi na Plevno.
Začetki segajo tja v 1. 1809, ko je bila tu majhna lesena hiša, last Žuževe družine. Sredi 18. stoletja je začel na Plevni z gojenjem sviloprejk ljubljanski trgovec in braslovški rojak Perr, njegovo delo je nadaljeval Jožef Lud-
vig Hausmann, lastnik Novega Celja, ki je na Plevno pripeljal italijanske strokovnjake za svilo-prejstvo. Vendar se svilo-prejstvo zaradi visokih stroškov ni obneslo.
Vrstili so se lastniki, hiša se je dograjevala, 1. 1876 je dozidano prvo nadstropje, 1. 1890 kupi Novo Celje baron Beck, nekdanji avstrijski ministrski predsednik. Družina barona Becka zgradi 1. 1895 rodbinsko grobnico pri Sv. Jederti. Žal ta grobnica danes propada.
Zadnji lastnik Plevne se je po II. svetovni vojni izselil v Ameriko.
Plevnaje biser, kije obnovljen, ki ne propada, le premalo je poznan in prav bi bilo, da ga obiščemo.
Obnova protiturškega tabora pri Jeronimu
Enciklopedija Slovenije
Med delovnimi zmagami, ki sojih dosegli krajani v naši občini, je obnova taborskega obzidja in cerkve sv. Jeronima na Taboru pri Vranskem. Obnovili so ostanke ene izmed utrdb, ki so jih na Slovenskem od XV. do XVII. stoletja zidali kmetje za obrambo pred Turki. Obnovili so ostanke ene od utrdb, ki so kmetom služile kot zatočišče in kot stalne ali začasne utijene shrambe ali kašče. Tabori so kulturni spomeniki, ki bi morali biti deležni posebne skrbi, saj so kulturni spomeniki enega najtežjih in najveličastnejših obdobij slovenskega naroda.
Poznano je, da so bili tabori v Braslovčah, na Čreti, v Go-tovljah, poznane so. Govče, Prebold, Andraž, Šentjanž (Vinska gora), Tabor pri Vranskem, Žalec in Železno. Te tabore bomo skušali v naslednjih številkah Savinjčana predstaviti ter s tem mogoče doseči spremembo Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v obči-
ni Žalec (Ur. 1. RS 47/90), ki govori o tem, da imamo v naši dolini samo dva spomenika:
a)	Dvorec in park Novo Celje, Dobriša vas 1
b)	Šenek, park pri graščini Šenek.
Z obnovo taborskega obzidja in cerkve sv. Jeronima so krgjani opozorili na ta kulturni spomenik. Opozorili so na cerkev, katere začetki segajo v prvo polovico 15. stoletja, opozorili na cerkev, ki so jo krajani dogradili v 18. stoletju, zgradili sedanji zvonik in 1886 povečali zakrstijo.
V začetku 16. stoletja so cerkev obdali s taborsko utrdbo nepravilne pravokotne oblike, s tremi odprtimi stolpi in suhim jarkom, čez katerega je držal dvižni most.
Že samo naštevanje pove, da je bilo v objekt vloženo ogromno truda in krajani se še danes zavedajo pomembnosti opravljenega dela in so zato začeli z obnovo, da ohranijo tisto, kar so predniki zgradili.
Zadnje dni preteklega leta je izšla 4. knjiga Enciklopedije Slovenije. Objavljena so gesla od »HAC« do »KARE«. Med gesli najdemo gesla, ki se nanašajo na našo dolino. Tako nas Enciklopedija opozarja na delo Janeza Hausenbichleija, hmeljarja in politika. Med drugim je bil med organizatorji savinjskega tabora (1868), 1. 1881 je bil med tistimi, ki so ustanovili Savinjsko posojilnico, bil je med prvimi hmeljarji v Savinjski dolini.
Večkrat se vprašamo, ali so Alpe Savinjske ali Kamniške? Pri opisu dela Avgusta Hay-eka, znanega botanika in univerzitetnega profesorja iz Dunaja, vidimo, da je leta 1907 uporabil geografski pojem: »Die Sanntaler Alpen« (Savinjske Alpe). Objavljena je slika stopnišča Narodnega muzeja v Ljubljani. Na sliki se lepo vidijo kipi na ograji, ki izhajajo iz Novega Celja, kipi so delo Vida Konigerja (1760-1770).
Enciklopedija opozarja na glasilo Hmeljar. Predhodnik je bil Slovenski hmeljar, kije pričel izhajati 1. 1930. Ob šestdesetletnici glasila lahko ugotovimo, da je lani oktobra izšla zadnja številka, že poprej pa je zelo neredno izhajal. Ali ni umestno vprašanje: zakaj je usahnilo glasilo, ki je šestdest let učilo slovenskega kmeta kmetovati in hmeljariti in objavilo marsikaj iz naše doline?
Zelo obsežno je geslo, ki govori o »industriji«. Pod tem geslom lahko ugotovimo, da je prva bombažna predilnica začela delati 1. 1828 v Ajdovščini in kot druga na Slovenskem 1. 1839 v Preboldu.
Že prej, 1. 1810 je začela delovati keramična industrija v Libojah.
V knjigi najdemo podatek, da se je 20. 2. 1914 rodil v Braslovčah FRANC INKRET, umrl v Beogradu 10. 7. 1978. Bil je generalpodpolkovnik JLA. Od 1. 1937 je bil oficir, v NOV odšel 1.1942, med vojno je bil med drugim načelnik štaba 12. divizije.
Predstavljen je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Osnovan je bil leta 1952 in nadaljuje strokovno in pospeševalno delo prvega hmeljarskega društva, »Južnoštajerskega hmeljarskega društva iz Žalca«, ustanovljenega leta 1880. Ob 90-letnici društva so v Inštitutu pozabili na svojega predhodnika in mimogrede še to, da je imel tajnik tega društva Anton Petriček, nadučitelj, že pred prvo svetovno vojno poizkusne nasade hmelja, ki jih je obdeloval s svojimi učenci. Pred leti je v okviru Inštituta oziroma Hmeljne komisije vodil Hmeljarski muzej Franc Smukovec. Muzej je bil tedaj zelo vzorno urejen in so ga radi obiskovali učenci posameznih šol. Od 1. 1972 je Inštitut usposobljen za raziskave in analitiko v pivovarstvu in sla-darstvu, 1. 1976 je razširil svojo
dejavnost na zdravilne rastline in začimbnice, ukvarja se z raziskavo genetike itd.
Na Vranskem seje 29. 5.1912 rodil Ljuban Jakše, novinar in družbenopolitični delavec. Predstavljena je njegova življenjska pot.
Tako kot je predstavljeno življenje in delo Rika Jermana, rojenega 30. 3. 1918 v Zabuko-vici, znanega družbenopolitičnega delavca in bančnika.
Ob predstavitvi Savinjske doline smo večkrat omenjali »jantarsko pot«. Ta prazgodovinska trgovska pot je prav tako predstavljena v Enciklopediji. Vodila je od Baltika do Ogleja v današnji Italiji, kjer je bilo glavno predelovalno središče. Omenimo še, da so predstavljeni Viktor Jesenik, rojen 4. 3. 1921 V Preboldu, prevajalec; Jože Juhart, rojen 3. 5. 1906 v Šempetru v Savinjski dolini, znan pravnik; Franc Jurhar, rojen 16. 11. 1901 v Mi-gojnicah, znan gozdarski strokovnjak. Predstavljena je Mi-ljeva Kač, znana raziskovalka nav Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu.
Vse preveč pozabljamo na našega domačega pisatelja
Janka Kača, rojenega 16. 9. 1891 v Ljubljani. V Enciklopediji je predstavljeno njegovo življenje in delo. Letos, ob stoletnici rojstva, bo prilika, da bomo lahko podrobno predstavili njegova dela, ki opisujejo nasprotja med patriarhalnimi težnjami savinjskih kmetov in prodiranjem moderne miselnosti. Lahko se bomo spomnili njegovih del, kot so Grunt, Moloh, Na novinah, Med pa-daiji in zdravniki, Pisane zgodbe. Mogoče se bo našel kdo, ki bo ob stoletnici izdal spominsko številko Hmeljarja, saj je bil Kač dolgoletni urednik Hmeljarja.
Še in še bi lahko naštevali iz bogate vsebine Enciklopedije Slovenije. Lahko bi opozorili tudi na podrobni opis Kamni-ško-Savinjskih Alp, na Kamni-ško-Savinjski partizanski odred, ki je bil do srede 1943 poglavitna enota 4. operativne cone in je pripravljal pogoje za ustanovitev prve brigade na Štajerskem:	Šlandrove bri-
gade.
Omejen prostor preprečuje podrobno predtavitev te knjige z bogato vebino.
F. Ježovnik
Koledarji
Ob zaključku leta prejemamo in dajemo koledarje, čestitke. Mogoče gremo vse preveč mimo njih in še pomislimo ne, da so posamezni primerki izredno bogati, da opozarjajo na svoje kulturno poslanstvo. Zelo zanimiv je koledar Ljubljanske banke, Splošne banke Celje, ki je znan po tem, da vsako leto izda izredno kvaliteten koledar. Letošnji nosi naslov CELEIA. Že sam naslov pove, da opozarja na starodavno rimsko mesto, ki se je razvilo iz keltske naselbine. To je bilo mesto, v katerem so cvetele trgovina, obrt itd. Življenje mesta je nedvomno vplivalo tudi na življenje v Savinjski dolini, kar nam med drugim izpričuje rimska cesta, izkopanine v Šempetru, vojaško taborišče v Ločici itd. Koledar na eni strani objavlja slike mesta iz sedanjosti in preteklosti, na drugi strani pa razne arheološke najdbe, kot so rimski novci, ostanek freske, ki predstavlja boginjo plodnosti, steklene posode, bronasto zaponko ali fibulo, ki ponazarja goloba. Znano je, da je med pticami golob najpogosteje objavljen, saj je pripadal različnim kultom, v krščanstvu je simbo sv. Duha. Objavljena je slika mozaika iz starokrščanske bazilike 5. in 6. st., slika zaponk, igel..., kar dokazuje, da so se žene in dekleta že od nekdaj rade lišpale.
Če povzamemo, Ljubljanska banka je pripravila prijetno presenečenje, saj nas s svojim koledarjem opozarja na našo preteklost, in to s slikami izredne umetniške vrednosti. Koledarjev, ki opozarjajo še na to in ono je res veliko, morda bi izpostavili še koledar firme Frece, d. o. o. s slovenskimi ljudskimi nošami iz 19. stoletja, ki jih je zasnovala akademska slikarka Vida Zupan.
F. Ježovnik
Prepišimo del poročila o opravljenam delu:
Ohranjen je vzhodni stolp severno od obokanega vhoda. Obzidje in zahodni stolp sta se pričela rušiti. Zato smo krajani začeli z obnovo obzidja in stolpov ter cerkve, katere streha na zvoniku je že čisto dotrajala.
V	letu 1989 smo obnovili del zahodnega stolpa in južno obzidje, 1. 1990 pa smo obnovili streho zvonika in fasado cerkve. V 1. 1989 smo opravili pri obnovi obzidja 1131 delovnih ur in 98 strojnih (traktorskih) ur. Na novo je bilo vgrajeno okoli 95 m3 betona in kamenja, kar bi po takratnih cenah gradbenih podjetij zneslo 40.500 DEM.
V	letu 1990 je bilo opravljeno 1935 delovnih ur...
Zvonik površine cca 90 m2 smo pokrili z bakreno pločevino. Na fasadi smo pod ometi odkrili 6 oken v gotskem stilu, eno okno pa ima še ohranjeno deteljico, izklesano iz kamna. Skupna površina ometov znaša 450 m2. V letu 1990 je bilo zbranih za material in strokovna dela 169.000 din. Po grobi oceni bi ta dela v režiji gradbenega podjetja bila vredna 66.140 DEM....«
Toliko iz poročila Ludvika Krajnca, blagajnika režijskega odbora. Blagajnik pravi, da so opravili delo za 106.640 DEM. Ogromno za takšno naselje, kot je Jeronim z okolico. Vendar ni vse v denaiju. Pripravljenost krajanov je pripomogla k temu, da se je ohranil del naše slovenske dediščine, pri tem pa ne smemo pozabiti na gotska okna, s tem so dokazali, da je bila cerkev zgrajena v dobi gotike (XII. do XV. stoletje). Že tedaj si je kmet postavil na vrh griča sakralni objekt, ki ga je v najtežjem času, v času ropanja turških hord, obdal z obzidjem in zaščitil sebe in svoje imetje. Ob tem izrednem uspehu lahko krajanom samo čestitamo in se vprašamo: kaj smo kot družba napravili za ohranitev tega in vseh drugih kulturnih spomenikov? Verjetno zelo malo, saj imamo, kot kaže, uradno samo dva kulturna spomenika v občini.
F. Ježovnik
OSNOVNA $OLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD
D
DRUŠTVA
v našem šolskem okolišu
Sestavili članici zgodovinskega krožka: Nataša Pinter in Monika Knpec, mentorica: Nada Amon
UVOD
Sva učenki sedmega razreda. V Pionirju sva našli razpis za raziskovalno nalogo o društvih. Ker sva obe vključeni v gasilsko društvo Prebold, nama je dalo tudi to spodbudo in idejo ter odločitev, da sva začeli pisati raziskovalno nalogo.
V naši krajevni skupnosti je okrog 20 društev. Naju pa so zanimala predvsem naslednja: Društvo kmečkih fantov in deklet, Gasilsko društvo, Planinsko društvo Jamarsko društvo ter Hortikulturno društvo. Ta so največja in najaktivnejša v našem šolskem okolišu
Prvotno društvo Kmečkih fantov in deklet zdaj ne obstaja več. Nekateri krajani pa še prirejajo tekmovanje koscev in grabljic. Tako skušajo ohraniti spomin na društvo, ki je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne.
Zanimalo naju je, kako delujejo društva. Obiskali sva tov. Ješovnika, tov. Vidmajerja, tov. Škorjanca, tov. Naraglavain tov. Miklavca. Dali so nama gradivo in svetovali, kje še lahko poiščeva dodatno literaturo.
Zbrano gradivo posameznih društev sva oblikovali v naslednja poglavja:
-	Nastanek in razvoj ter delovanje društva
-	Povedali so nam...
-	Slikovno gradivo
Društvo kmečkih fantov in deklet
Kmalu po prvi svetovni vojni se je v Sloveniji na podeželju pojavilo gibanje pod imenom Društvo kmečkih fantov in deklet. Prvo društvo je bilo ustanovljeno 1924. leta v Brezovici pri Ljubljani. Istega leta je nastalo še 13 podobnih društev. Njihovi izvoljeni predstavniki so na ustanovnem občnem zboru leta 1924 ustanovili svojo skupno predstavniško organizacijo Zvezo društev kmetskih fantov in deklet. Eden najvidnejših idejnih voditeljev Zveze je bil Janže Novak. Društva kmečkih fantov in deklet so delovala 17 let (1924-1941).
Društva so se predvsem v začetku zgledovala po Samostojni kmečki stranki, ki jo je vodil Ivan Pucelj.
Pobudniki za ustanovitev kmečkega gibanja so bili nekateri študentje, ki so bili člani akademskega društva Njiva. Zavzemali so se za samostojno
kmečko organizacijo, katero bi kmečka mladina vodila sama, ji sama začrtala program ter cilje.
Kmečko gibanje se je hitro utrdilo med kmečkim prebivalstvom, ker nobena druga stranka oziroma organizacija ni zastopala ter branila njhovih interesov. Nezadovoljstvo kmečkih ljudi je poglobilo razočaranje ob pričakovanju obljubljene agrarne reforme, ki naj bi dala revnim kmetom in tistim brez zemlje odvzeto posest veleposestnikov. Agrarna reforma je bila polovična in je še naprej ščitila veliko posest. Namesto v kmetove je prišlo dokaj zemlje v roke raznih družb in državnih ustanov. Reforma se ni dotaknila enega največjih bogastev - gozdov, ki so ostali še naprej v rokah starih lastnikov ali pa prešli v državno last. Položaj kmeta je okrog 1920 leta še poslabšala gospodarska kriza, ki je povzročila padec cen kmetijskim pridelkom.
Vse to je vplivalo na ustanovitev nove, samosvoje organizacije kmečke mladine, ker se je le ta sposobna oprijeti vsega, kar je novo, napredno in borbeno. Njeno geslo je bilo: Nosilec gibanja kmečke mladine sta kmečki fant in dekle sama.
Za delovanje društev kmečkih fantov in deklet je bilo že od njihovega nastanka značilno, da so delovala v duhu demokracije in da niso zapirala vrat nikomur, ne glede na njegovo svetovnonazorsko prepričanje. Vključevali so se,lah-ko tudi tisti, ki niso imeli kmečkega poklica razni obrtniški sinovi ter sinovi izobra-
žencev. Njihovo delovanje je povezovalo tovarištvo, vzajemnost ter enakopravnost vseh članov ne glede na spol. Povezovala jih je skupna kmečka zavest o samostojnosti in prizadevanju za dvig njihove izobrazbe, za razvoj prosvetnega in kulturnega dela na vasi. Pomembno vlogo je pri njihovem delu opravilo glasilo GRUDA, ki je začelo izhajati že leta 1924. Od leta 1926 dalje so se začela pojavljati in posegati v družbeno življenje vasi tudi društva v Savinjski dolini. Prvo društvo so ustanovili v Orli vasi že leta 1926. Čez dve leti, 1928. leta, so dobili novo društvo v Dramljah. Naslednje leto se je pojavilo društvo kmečkih fantov in deklet tudi v Sv. Juriju ob Taboru (današnji Tabor). Prav ta tri društva, orlovaško, drameljsko in taborsko, so bila ves čas med najbolj dejavnimi in so pomenila nekakšno osrednje žarišče kmečkega mladinskega gibanja v Savinjski dolini oziroma na celjskem področju. Leta 1932 sta se tem trem pridružili še dve društvi, Sv. Lovrenc v Savinjski dolini (Gornja vas) in Št. Pavel pri Preboldu (danes Prebold). Prav Savinjska dolina, natnač-neje - Orla vas, je dala dolgoletnega predsednika Zveze kmečkih fanotv in deklet, Ivana Kronovška. Njegovi izjemni organizacijski sposobnosti, neutrudnosti in požrtvovalnosti gre pripisati, da so Društva kmečkih fantov in deklet po letu 1932, ko je prišel v Ljubljano na vodstvo Zveze, dosegla tako širok razmah. Ivan Kro-novšek se je odlikoval po tem, daje bil izredno tesno povezan s terenom, z društvi.
ODPRTI DAN ŠOLE V GRIŽAH
Prijetno, doživeto in koristno
Šola je nepogrešljiv element življenja kraja, je ustanova, ki ni samo hram učenosti, ampak tudi prizorišče zagnanega in ustvarjalnega dela na najrazličnejših področjih. Pa naj bodo to kultura, šport, delovna akcija čiščenja okolja ali kaj drugega. Tako je povsod. Še posebno prijetno in zanimivo pa je ob tako imenovanih dnevih šole, na katerih izvirnosti in različnosti med posameznimi šolami ne manjka. Zadnji primer pa je vreden še posebne pozornosti, saj gre za nekakšen eksperiment - poskus približanja šole staršem. Tega so se lotili v Grižah, na OS Nade Cilenšek, in na dan šole pripravili odprti dan šole, ki je poleg obiska staršev vseboval še ogled nove računalniške učilnice ter opreme v njej, ogled šolskih prostorov, razstave dejavnosti učencev pri interesnih dejavnostih, nastop plesne skupine Kazina iz Ljubljane ter prihod dedka Mraza.
Domiselna in izvirna poteza je mnoge starše po dolgih letih ponovno pripeljala v šolske, klopi k pouku njihovega otroka. Na lastne oči so tako spoznavali potek učne ure, metode dela, znanje in interes lastnega otroka, učne pripomočke itd. Bilo je resnično zanimivo in koristno, saj je učni uri sledil še razgovor, v katerem so bile stkane še globje vezi v odnosih med učiteljem, starši in otroci. Prav to pa je bil namen tega poskusa, ki bo pripeljal do večjega sodelovanja staršev s šolo.
Starši in gostje so si nato
Z otvoritve nove računalniške učilnice.
ogledali prostor in opremo računalniškega podmladka, ki so že pravi mojstri v upravljanju s temi aparaturami. O pomenu tega in o sponzoijih je zbranim spregovoril ravnatelj prof. Franci Žagar, ki je po ogledu povabil prisotne na klepet v zbornico. Se prej pa so si ogledali knjižnico, ki premore že okrog 9000 knjig, razstavo in učilnice, ki dajejo dobre pogoje za učenje. K prijetnemu vzdušju pa je svoje še prispeval nastop Kazine in prihod dedka Mraza. Bilo je resnično prijetno in nepozabno, razigrano in sproščeno vzdušje. Ob koncu nam je prof Žagar dejal, da je nadvse zadovoljen,
presenetili so ga starši s številno udeležbo. S tem pa so tudi pokazali, da jim ni vseeno, v kakšno šolo hodijo njihovi otroci, kaj tam počno, kakšni so odnosi. Precej staršev je bilo tudi takšnih, ki so bili učenci te šole, za njih pa je bilo še posebno zanimivo spremenjeno delo na didaktično-meto-dičnem področju.a
Odprti dan šole je resnično uspel in prav gotovo bo to postala stalna oblika delovanja in sodelovanja s starši. Poskus je uspel in verjetno bo deležen posnemanja.
Darko Naraglav
Učna ura s starši in njihovimi otroki.
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
Verifikacija za priprave na izpit ICC
Na Delavski univerzi Žalec ugotavljamo, da v zadnjih letih zelo narašča zanimanje ljudi za učenje tujih jezikov. Zato smo se odločili, da na tem področju tudi mi napravimo korak dalje. Pridružili smo se prizadevanjem Zveze delavskih univerz Slovenije za vključitev Slovenije v Mednarodno certifikatno konferenco (ICC). Ta prizadevanja so se letos uspešno zaključila in tako se je tudi Slovenija pridružila drugim evropskim državam, ki so včlanjene v ICC.
ICC je mednarodno združenje organizacij, ki se ukvarjajo s poučevanjem tujih jezikov za odrasle. Svoj sedež ima v Frankfurtu. Spričevalo o opravljenem ICC izpitu iz tujega jezika pa ima za kandidate dvojno prednost:
-	spričevalo ima mednarodno veljavo v Avstriji, Franciji, ZRN, Veliki Britaniji, Madžarski, Norveški, Španiji, Švedski, Nizozemski in Švici,
-	zagotavlja evropski standard znanja tujega jezika.
Kvaliteto zagotavlja nacionalna izpitna komisija in člani mednarodnega sveta spraševalcev.
Med devetnajstimi inštitucijami v Sloveniji, ki so dobile verifikacijo za priprave na izpit ICC, je tudi naša delavska univerza. Prvič smo torej dobili možnost, da lahko našim slušateljem izdamo spričevalo z mednarodno veljavo.
Predvidevamo, da bo program zanimal predvsem tiste, ki ste se učili nemški jezik v srednji šoli in želite svoje znanje izpopolniti, ker to zahteva delovno mesto, na katerem delate. Zato vabimo vse, ki bi si želeli pridobiti omenjeno spričevalo, da se prijavite na izpopolnjevalni tečaj nemščine, ki bo predvidoma v februarju. Tečaj bo namenjen konkretni pripravi na izpit. Pripravljamo tudi širšo predstavitev programa, ki ga boste lahko podrobneje spoznali na promociji v Žalcu.
Vse druge pa obveščamo, da v januarju ponovno vpisujemo v začetni in nadaljevalni tečaj nemškega in angleškega jezika otroke in odrasle. Tudi to je ena od poti, da si kasneje pridobite mednarodno spričevalo o znanju tujega jezika.
Prijave in informacije dobite vsak dan od 7. do 16. ure po telefonu 711-343.
Rekli so
DANICA DOLINŠEK: »Ta
dan je resnično nekaj posebnega. Mislim, da smo sedaj, ob zaključku, vsi polni prijetnih vtisov. Pravzaprav je bila to nekakšna retrospektiva 150-letnice šole, nekaj vizuelnega, slušnega in nepozabnega. Od časov, ko smo še mi hodili v šolo, pa do danes, je bil storjen ogromen napredek. Pa bodisi, da govorimo o šoli kot objektu, o urejenosti, sproščenost, drugačnih odnosih med učenci in učitelji. Vse, kar smo danes videli, spoznali, doživeli, zasluži vse priznanje. Veselje je bilo gledati razigrane učence, njihovo sproščenost in uživaški nasmeh v razredu in ob nastopu Kazine. Rečem lahko, da je dan popolnoma uspel in da si prav gotovo vsi želimo še več takšnih prireditev in srečanj.«
SREČKO ČULK, predsednik sveta staršev: »Besede so lahko samo pohvalne, saj smo preživeli skupaj resnično prijetno popoldne, ki je znova pokazalo, da šola živi s krajem in kraj v šolo. Na prijeten način smo tako tudi zaokrožili leto 1990 in z novimi željami vstopamo v novo leto, za katerega upam, da bo prav tako uspešno. Tako rekoč si ni mogoče zamisliti življenja brez šole, učencev in sodelovanja s krajem. Današnji dan je to samo potrdil. Starši in tudi učenci smo resnično zadovoljni in le želimo si lahko, da bo takšnih srečanj še več. Pridobitev učilnice za računalniški krožek pa je že korak več k opismenjevanju naših otrok na tem področju, saj bodo tovrstno znanje morda potrebovali že jutri.«
JOŽE GABERŠEK, predsednik DPM Griže: »Mislim, da je bil današnji dan resnično ne-kaj čudovitega. Prej smo bili navajeni bolj togega pristopa do staršev, sedaj pa je že nekaj časa povsem drugače. Z današnjim dnem pa je storjen še korak več v naših medsebojnih odnosih, ki prav gotovo daje novo kvaliteto. Prisostvovati pouku je bilo za nas, starše, zelo zanimivo in tudi poučno. Razstava, otvoritev računalniškega centra in nastop Kazine pa je ta dan še oplemenitilo. Vsekakor pa mislim, da je nov pristop v odnosu med starši in učitelji ter otroci na drugi strani tisti pravi in bodočnost našega šolstva. To pa pomeni tudi ustvarjanje pogojev za nov, boljši in lepši jutri.«
JOŽE PLANINC, župnik v Grižah: »Moram priznati, da sem prvič na takšni prireditvi, zato bi težko objektivno ocenjeval ta dan, saj nimam nobene primerjave. Vsekakor pa sem z vsem, kar sem videl in slišal, zadovoljen. Prav gotovo pa bom prihodnjič lahko že bolj objektiven, kritičen. Reči pa moram, da sem ob tej priložnosti nekoliko bolj poglobljeno spoznal delo šole, kar me še posebno veseli.«
- dn -
Kaj je minister Vencelj rekel?
Dne 9. januarja 1991 smo se ravnatelji celjske regije srečali z našim prosvetnim ministrom Petrom VENCLJEM, na Tehniški šoli v Celju.
Kajpak nam je skupaj s svojimi podrejenimi natrosil cel kup novosti na področju šolske zakonodaje.
Le ta se kar naprej oddaljuje od skupščinskih klopi in bi že morala biti sprejeta. S 1. marcem bi ta zakonodaja morala biti že v uporabi.
Ampak vmes je bil plebiscit, kraja Srbov iz primarne emisije... šola pa bo počakala.
Sicer pa je osnutek pripravljen. Za tiste bralce, ki vas šolstvo zanima, nekaj podatkov iz zakona:
-	po novem se mesto ravnatelja razpiše, ko mu poteče mandat. Prejšnji predlog je bil, da se do konca šolskega leta razpišejo mesta vseh ravnateljev v R Sloveniji.
-	uvedeno je začasno financiranje šolstva. To pomeni, da imamo v šolah na razpolago mesečno dvanajstino denarja od lanskega povpračja. Opozorilo je bilo jasno. Dobro zateguje pasove.
-	nujno je potrebno financiranje šol prenesti na republiko in s tem omogočiti pravičnejše financiranje šol, s strani republike (za vse isti pogoji, ne glede na občino!).
-	normativi naj bi za OŠ ostali isti kot so bili sedaj (npr. število učencev v razredu 32).
-	ravnatelj in pomočnik bosta imela učno obvezo.
-	za normativne akte bo Vzeta optimalna šola v velikosti 20 do 24 oddelkov.
-	obveznosti učitelja bo določala kolektivna pogodba, ki pa še ni podpisana.
V razpravi so se odprla še nekatera vprašanja:
-	sodelovanje med šolo in starši mora biti poglobljeno. Starši morajo sodelovati pri odločitvah, ki posegajo v življenje otrok in seveda staršev.
-	vprašanje, kako vrednotiti boljše in sposobnejše učitelje. Uvedli se bodo strokovni nazivi z lestvico napredovanja (mentor, svetovalec, svetnik). Kriteriji za sodelovanje so že pripravljeni.
-	največ pripomb je bilo na to, kdo naj imenuje ravnatelja. Ce je že bilo soglasje, da ga imenuje občinski IS, pa je bilo veliko pripomb, da naj o ravnatelju da svoje mnenje učiteljski kolektiv in neka strokovna institucija (Zavod za šolstvo).
-	posebej smo ravnatelji opozorili, da morajo stvari biti urejene do meseca maja, ne pa takrat, ko bo delo že teklo (septembra).
-	šole se lahko povezujejo v zavode (enovite) ali pa so samostojne organizacije. Pojavilo se je vprašanje VIO, VIZ, ZOŠ, to se pravi servisnih organizacij. Vprašanje je, če bodo nove oblike organiziranja cenejše. Predvsem teži po racionalni organiziranosti.
Navedel sem samo nekaj točk iz nove šolske zakonodaje, ki pa je še v fazi osnutka. Iz razgovora z republiškimi funkcionarji se vidi, da še veliko stvari ni dorečenih in jih bo v javni razpravi potrebno dodelati.
V podzakonskih aktih bo zagotovo potrebno razdelati obvezni in dodatni program, nadzor nad šolami, socialo v šoli...
Ampak spremembe bodo postopne, še zlasti ker naša politika rešuje tudi druge vitalne naloge. Kot je dejal g. VENCELJ ima naša šola veliko prednost, saj že leta ni povezana z jugoslovanskim šolstvom.
prof. Franci Žagar
Znanje, le kdo bo tebe ljubil?
Mnogo generacij si je prido- Le kdo za vraga pa pri nas bilo svojo visokošolsko izo- v dolini zelenega zlata še resno brazbo v okviru ljubljanske jemlje študente? Veste, to, da univerze, ki je pred kratkim dobivamo štipendije, ki nam praznovala svojo 71-letnico de- zadostujejo zgolj za prehranje-lovanja. Univerza v Ljubljani vanje, še zdaleč ne zadovolji si je s svojim delovanjem pri- naših želja. Pa saj se glede de-dobila mednarodni sloves, kot narja študentje znamo sami rezultat svojega dela je dala dovolj dobro znajti. Moti nas premnoge diplomirance, magi- to, da smo neopazni, da nihče stre pa tudi doktorje znanosti, ne misli na nas. Kakor da so Komaj dvomilijonski sloven- tisti, ki so nekoč študirali, po-ski narod si je privoščil imeti zabili na svoja študijska leta. še eno tako ustanovo: Univer- Nimamo možnosti za organizi-zo v Mariboru. In tudi ta, če- rano delovanje, naš glas se sliši prav mnogo mlajša kot ljub- zelo slabo. In kljub temu bomo ljanska, si je že pridobila med- morali prav mi za vami prevze-narodni renome. Uka željna ti vse posle, vse življenje v raz-mladina in tudi manj mladi se nih ustanovah. In nikar nam dolga leta na teh dveh univer- ne pravite, da imamo še dovolj zah trudijo pridobiti strokovno časa. Da bomo že splavali, ko znanje iz zelo široke palete bomo na vrsti, znanj. Ti dve ustanovi kujeta Lahko se zgodi, da bomo izobražence. Tehnična in druž- splavali v okolju, ki bolj ceni boslovna inteligenca pa želi naše novo znanje, ki je nujno svoje pridobljeno znanje tudi potrebno oplemenitve s prak-uporabiti. In smo pri proble- tičnim delom. In naj za nas ne mu, ki mi ne da spati. Na teh skrbijo nekateri posamezniki, dveh univerzah se izobražuje- ki se problema dobro zavedamo tudi mladci, katerih ožja jo. Mi smo bolj pomembni, mi domačija je Savinjska dolina, smo dragocenejši. Vredni smo Naša matična občina je žalska, vsaj toliko, da se o nas govori, ki pa se do bodoče inteligence, na primer, v skupščini, kjer se-naj mi bo oproščeno, vede kot dijo naši očetje in matere, mačeha do Pepelke. In v mla- znanci in prijatelji, ki jim hodih glavah se vse bolj riše na- mo morali čez čas pomagati pri črt, da se nikoli več ne bodo njihovem delu. Neznanje nas vrnile nazaj v rojstni kraj. Saj je pripeljalo do sem, kjer smo. tam nimamo možnosti za svoj Če mislite, da nas bo neznanje nadaljnji razvoj. Pa mi prosim iz tega tudi izvleklo, pa tudi povejte, če se slučajno motim. prav.	Brane Lobnikar
Ustava, ki je ne bo treba spreminjati
V decembrski številki Savinjčana je gospod Vojko Zupanc polemiziral z mojim zapisom o Ustavi. Najprej mu moram pojasniti, da si prispevka nisem dal objaviti na pravi strani niti kot predsednik skupščine niti kot predsednik izdajateljskega sveta. Čudno se mi zdi, da predsednik stranke, ki še edina premore poklicnega politika, kateri je celo član uredniškega odbora, ne ve, kako je bilo s tem. Drugo moram reči, da so nam, amaterskim politikom v SDZ postavili kot prvo načelo, da nikdar ne smemo biti žaljivi do osebe, s katero polemiziramo, ampak moramo vedno samo z močjo argumentov prepričevati občinstvo, da imamo prav. Srečen je človek, ki misli, daje pameten zato, ker je drugemu dejal, da je neumen.
Vprašanje konservativnosti in reakcionarnosti opozicijskih strank bom skušal na kratko pojasniti. Beseda konservativen izhaja iz latinskega glagola konservare - ohraniti, zaščititi pred spremembo, torej konservirati. V današnjih družbah nekdanjih socialističnih držav so stranke, ki so bile na oblasti ali blizu oblasti pred uvedbo demokracije, tiste, ki
se najbolj upirajo spremembam. Konkretno pri nas pa so stranke DEMOS-a tiste, ki zahtevajo spremembe, in sicer spremembe, ki bodo uvedle oz. obnovile ali restavrirale stanje, kakršno je značilno za demokratične družbe. DEMOS torej ne izvaja konservacije, ampak restavracijo. Tudi v samih komunističnih partijah govorimo o tako imenovanih konservativnih ali tudi dogmatičnih oz» ortodoksnih strujah. To je tistih strujah, ki bolj nasprotujejo spremembam kot druge. Te struje v partiji pogosto označujejo kot desne. Čeprav s klasično desnico oz. konservativizmom nimajo popolnoma nič skupnega. Nikakor ne smemo zamenjati imena stranke z njeno usmeritvijo. Npr. angleški konservativci z Margharet Thatcher na čelu so v Angliji naredili v desetih letih več sprememb kot vlade pred njimi v tridesetih letih. Ali pa v Franciji, kjer so socialisti vodili in vodijo bolj rea-ganovsko politiko, kot so jo tako imenovane konservativne stranke.
Vprašanje reakcionarnosti strank, ki izhajajo iz nekdanjih komunističnih partij, si najlaž-
je razložimo, če primerjamo dele držav, ki so bile razdeljene in so ene pripadali tako imenovanemu socialističnemu, druge pa tako imenovanemu kapitalističnemu svetu. Primerjajmo razvitost Vzhodne z Zahodno Nemčijo, Češke ali Slovenije z Avstrijo, Severne z Južno Korejo itd. Vsakomur je jasno, da so te socialistične polovice nekdanjih skupnih držav v teh štiridesetih letih zelo zaostale v razvoju v primerjavi s svojimi kapitalističnimi polovicami. To pa je tudi odgovor na mojo trditev. Socializem oz. marksizem je najbolj reakcionarna oz. nazadnjaška miselnost, ki je najbolj zavrl napredek človeštva. Tisti, ki ga še vedno zagovarjajo in nasprotujejo njegovi popolni obsodbi, so prav tako reakcionarji, pa čeprav se skrivajo za besede o sociali in socialni pravičnosti. Edina dobra socialna politika je uspešna gospodarska politika. Šele takrat, ko bo lahko vsak razvil svoje sposobnosti in bo v to tudi prisiljen, bodo ustvarjene tudi možnosti za uspešno pomoč tistim, ki nimajo sposobnosti, da bi lahko sami poskrbeli za sebe.
Milan Dobnik
»Samo še piko pristavim,«
.. .je zaklical na koncu svojega pisanja mister Boccaccio in še povedal par besed o tem in onem. Tako bi tudi jaz rada še pristavila piko najinemu razpravljanju o šolskih zadevah, tovariš Žagar. V prejšnji številki sem bila v naslovu tako ovekovečena, da razpoloženja pisca tega članka sploh ni potrebno komentirati. Še preden je nastal današnji članek, sem razmišljala, če ima to sploh kakšen smisel. Pa ne zato, tovariš Žagar, ker ste me prosili, da naj vam odgovorim, ampak zato, ker vam moram pojasniti nekaj zadev. Vsekakor bistva mojega članka, v novembrski številki Savinjčana, niste razbrali, tu nekje pa ste se vrteli. Vsekakor je res, da morda akti in zapisniki konferenc na vaši mizi in v vaših predalih govorijo o urah in dnevnih, prebitih med problemi naših-vaših šo-laijev. O tem ste me prepričevali tudi med najinim slučajnim srečanjem v šoli v Grižah, kjer ste ravnatelj. Kvantiteta je po vaših besedah ogromna, le o kvaliteti ste naredili kar nekako kompromisne zaključke. Ko smo že ravno pri tem: kar 40% otrok v nadaljnjem šolanju, ko zapusti osmi razred, ne uspe. S temi podatki ste mi postregli vi med najinim pogovorom.
Moram vam sporočiti - in vsem tistim redkim, ki so se zgražali nad mojim pisanjem:
veliko učiteljev me je podprlo v mojem prisanju - na takšen in drugačen način, poleg le-teh pa veliko staršev, ki so bili glavni vzpodbujevalci tega pisanja (upam, da ne boste zahtevali seznama enih ali drugih, ker ne želim nikakršnih posledic za zgolj istomisleče. kar pa bi izpolnilo zahteve po argumentaciji). Očitno je kar precej nerešenih zadev v samih šolskih kolektivih in v šolskem sistemu sploh, da vi - kot ravnatelj šole - pravite tako, veliko učiteljev pa drugače. In še več: takšno mnenje, kot sem ga opisala v prejšnjem mojem članku, prevladuje med starši in drugimi zunanjimi opazovalci.
Konec koncev pa ste tudi učitelji starši in sami ste mi dali vedeti, da se v vlogi starša počutite povsem drugače kot učitelj, da obravnavate probleme svojih otrok - šolarjev drugače kot probleme tistih, katerim dajete znanje in vzgojo. In če se še spomnite mojega pisanja, sem več govorila o vzgoji in odnosih v šoli ter o kadrih in ne ravno toliko o znanju, kar bi spet lahko zapolnilo eno celo stran tega časopisa.
Kot strokovnjak s področja izobraževanja bi morali predpostavljati, da govorim v imenu množice prizadetih (v svojem članku ste napisali, da nekaj že veste o meni), katerim ta ali oni razlog preprečuje, da bi
Odprto pismo skupščini občine
Ob odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Žalec (Ur. 1. RS 47/90) sprašujemo, če imamo v občini Žalec res samo dva, tri kulturne spomenike, in to dvorec in park Novo Celje ter park pri graščini Šenek. Mogoče se motimo in so bili posamezni objekti že poprej proglašeni za kulturne spomenike, če pa ni tako, se pa sprašujemo, kateri so ti spomeniki. Mogoče Antični park v Šempetru? To sprašujemo zato, ker smo v našem me_sečniku opozarjali na naravno dediščino, na gradove, na turške tabore, na različne druge spomenike.
Alije šla v pozabo turistično-
planinska karta občine Žalec. ni spomenik?
V letu 1989 smo po Inventarju najpomembnejše nravne dediščine Slovenije opazarjali na naravno dediščino doline, sedaj pa izgleda, da smo na vse pozabili in sta_ nam ostala v spominu le še Šenek in Novo Celje. Lani smo opozarjali na gradove, sestavljalcem odloka pa je ostalo v spominu le Novo Celje, še Šenek ne, torej naj bi bil kulturni spomenik le park. In kaj je z našimi trgi: Braslovče, Žalec...? Naša dolina je znana iz prazgodovine, o tem smo pisali v našem časopisu (november 1990). Bodo naši gradovi sledili usodi Zaloga, bo Žovnek dokončno propadel. Ali ni tudi Žovnek kultur-
iz leta 1989? Njena posebna vrednost namreč je, da opozarja na naravno dediščino, v kateri je označena Krvavica kot naravni spomenik, označeni pa so tudi grajski parki, ki nimajo nič manjše vrednosti kot Šenek in Novo Celje. Označene so nekatere podzemne jame. ki so tudi arheološki spomeniki, pa gradovi, cerkve, graščine. Torej, karta opozarja na slovensko naravno in kulturno dediščino.
Nadalje sprašujemo: je zaščitena Čreta, kjer je bila prva frontalna bitka proti okupatorju leta i941, so zaščitene tise pod Krvavico, in še bi lahko zastavljali vprašanja.
Je bilo naše večletno pisanje in opozarjanje na naravno in kulturno dediščino in na zgodovino doline res odveč? In če je res tako, zakaj? Kdo je tukaj pogrešil?
F. Ježovnik
svoje mišljenje lahko izrazili. Tudi moje mnenje ni strokovno, je pa odkrito povedano. V vsej svoji odkritosti pa se ne bom lotila argumentiranja, saj le-tega tudi ta papir ne bi prenesel.
Ob koncu le še to: ne mislim si z vami dopisovati po časopisih. Zahvaljujem se vam tudi za povabilo na obisk dneva vaše šole. Nisem se ga utegnila udeležiti, vsekakor pa ni bila storjena velika škoda, ker me ni bilo tam, saj ni dolgo, kar sem še sama drgnila šolske klopi. Morda bo bolje, da čas, ko bi si naj dopisovala z vami, uporabim koristneje in zapolnjujem vrzeli, ki mi jih je pustil naš izobraževalni sistem. In ker sem še dovolj mlada (na mladih pa svet stoji), mora to obroditi kakšne sadove. Vi pa - kaj naj vam rečem? Želim Vam boljše rezultate. Lep pozdrav!
Mateja Dolar
Ko nam otrok zboli
Svetuje in odgovarja pediatrinja dr. Eva Dolničar
Kolesa se ne naučiš voziti v šolski učilnici
Če hočeš spoznati življenje, vrzi se vanj, pojdi v life. Če želiš jesti jabolko, posadi jablano. Če si žejen, si vzami kozarec vode. Koliko čejev ima otrok, ko se rodi?! Vselej, kadar sem zaslišala prvi jok, sem nehote pomislila na to, kaj vse je skrito v tem majhnem telescu? Se je morda rodil novi Tesla, nova Maria Curie ali...
To bitje raste hitro ali počasi in upogiba se pač glede na vetrove življenja. Nekateri nikoli ne prilezejo iz toplega puha, drugi kaj hitro ugotove, kaj je življenje.
Majhni otroci se pogosto igrajo, kaj bodo, ko bodo veliki. Igra in domišljija pri tem nimata meja. Običajno želijo postati manekenke, stevardese, miličniki, piloti ali izberejo kakšen drug zveneč poklic. Leta teko in majhni kar hitro postanejo veliki in so že v osmem razredu. Takrat se srečajo z vprašalniki, kaj želijo postati, kateri poklic si bodo izbrali, na katero šolo se bodo vpisali?
Ker je potrebno še zdravniško mnenje, dobim te kartone v roke tudi jaz. Ravnokar sem jih pregledovala in se nad njimi resnično zamislila.
Otroci imajo razne želje, razne ideale. Zastavljeno je tudi vprašanje, če so se starši o bodočem poklicu z otroci tudi kaj pogovorili. Otrok se namreč v tej starosti še ne zaveda, da bo izbran poklic njegovo življenje. Koliko žalostnih in nesrečnih ljudi poznam, ker so se v tej starosti napačno odločili. Svoje delo opravljajo, ker ga pač morajo, pa so pri tem zelo nesrečni. Starši, zavedajte se, da otroci v osmem razredu še ne vedo natančno, kaj si želijo in kaj zmorejo. Običajno tisti otroci s slabim učnim uspehom, zlasti iz matematike, želijo v šolo, kjer je največji poudarek ravno na tem . predmetu, drugi z zdravstvenimi težavami silijo v poklic, kjer se jim bo zdravstveno stanje še poslabšalo. Če otrok ne loči barv (na to je opozoijen pri sistematskem pregledu v sedmem razredu), ne sme in ne more v šolo, kjer je to eden osnovnih pogojev.
Dosti preveč otrok ima okvaro hrbtenice in njim odsvetujemo poklice, kjer se dosti stoji ali je potrebna kakšna posebna drža.
Nekateri so preobčutljivi, alergični na razne snovi. Tem se odsvetujejo oklici, kjer bi prihajali v stik s snovmi, na katere so preobčutljivi, saj bi bolezen še poslabšali.
Starši, verjemite, da se izplača vzeti čas in se z otrokom pogovoriti pred odločitvijo o izbiri poklica. Ne zmigujte in ne mislite, da se z njimi, ker so pač v teh letih, ko so najbolj »pametni«, ne da pogovoriti. Vredno je poizkusiti. Skoda je namreč truda, nerviranja in časa za določeno šolo, ko pa se potem z izbranim poklicom ne smeš uvaijati ali z njim nisi zadovoljen. Pomen teh anket je ravno v tem, da lahko otroku svetujemo in pomagamo. Zaradi slabo izbranega poklica rastejo nezadovoljni delavci, ljudje, ki veliko časa preživijo v bolniškem staležu in ki se predčasno upokojijo-
Nekje sem prebrala, da odpremo vir modrosti, če razumemo razliko med posodo in vsebino. Enoje namreč zunanja plat poklica in drugo, kaj ta poklic vsebuje, kaj zahteva in kaj nudi. Vsi poklici so na svoj način lepi. Vsak nosi v sebi nekaj, kar ga dela posebnega, mikavnega. Starši, pomagajte svojim otrokom najti te vrline. Pokažite jim svetle in temne strani izbranega poklica in izplačalo se bo. kajti zadovoljni boste vi in otrok.
»Pri igri s kartami, ki se imenuje ŽIVLJENJE, igra človek karto, ki mu je dodeljena, po svojih najboljših sposobnostih. Tisti, ki vztrajajo, da ne bodo igrali karte, ki jim je bila dana, ampak tisto, ki naj bi jim bila po njihovem mnenju dodeljena, tisti v življenju odpovedo. Nihče nas ne vprašav ali hočemo igrati. Igrati moramo. VPRAŠANJE JE SAMO KAKO!« (Anthony de Mello).
Starši smo tisti, ki imamo otroke. Naši so, takšni so, kakršni pač so. V sebi nosijo dosti dedne zasnove, okolje in vzgoja pa jih dokončno oblikujeta. Otrok je ob rojstvu kot nepopisan list papirja, kot neobdelan les. Pri njegovem oblikovanju v človeka mu mi lahko dosti pomagamo, zlasti s potrpežljivostjo in ljubeznijo, kajti kot potrebuje vrtnica za svoj dišeči svet sonce in svetlobo, naši otroci pri svojem razcvetu rabijo našo ljubezen. Otroci vselej potrebujejo starše, bili naj bi tista oaza miru, kamor se vsak »popotnik« rad vrne. Sicer pa, dragi moji, saj smo bili vsi otroci, mar ne?
Odprto pismo gospodu Dragu Pušniku, direktorju TT Prebold
Ker možnosti za odkrit razgovor z vami, zlasti o problematičnih in neprijetnih vprašanjih v okviru podjetja, pravzaprav ne obstojajo, se obračam na vas javno, preko sredstev obveščanja. Vsi vemo, da je gospodarstvo Jugoslavije in Slovenije v poraznem stanju, na robu prepada ter da je položaj primarne tekstilne industrije prav na dnu splošne krize. O vzrokih, ki so večinoma jasni in izvirajo iz povojne preteklosti danes propadajočega enopartijskega sistema samoupravnega socializma, dogovorne ekonomije in družbene lastnine, tokrat ne bi razmišljal, mislim pa na trenutno prehodno obdobje na poti v tržno gospodarstvo, evropsko usmerjenost in zahodno raven kvalitete življenja. Za obdobje zadnjih nekaj let, zlasti pa letošnje leto po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah, so značilne bistvene spremembe. Spremenila se je miselnost, bivši partijski monizem je zamenjal pluralizem, spreminjajo se oblike gospodarjenja, oblike podjetij, lastnine, spreminjajo se metode dela, vrednotenje rezultatov, odnos do odgovornosti itd. Žal me dogajanje v TT Prebold, ki jo vodite vi kot generalni direktor, o vseh teh spremembah ne prepričuje, da res živimo v obdobju sprememb. Nasprotno, občutek imam, da živimo in delamo v zlatem obdobju re-alsocializma z vsemi banal-
nostmi vred, ki so povzročile današnje katastrofalno stanje. Danes, ko postajajo demokracija, človekove pravice in različnost mišljenja pravzaprav edini kriteriji za karšnokoli približevanje Evropi, v TT Prebold živimo in delamo, kot da so nas vse spremembe obšle daleč naokoli. Mislim, da so vzrok temu tudi nekatere sporne metode delovanja in vodenja firme vas osebno.
Pred približno dvema letoma nas je večinska skupina pretežno višje in visokošolsko izobraženih delacev, zlasti tehnoloških profilov, na DS podjetja naslovila peticijo, v kateri smo izrazili precej kritičnih pogledov zlasti na določene načine in metode vodenja in v kateri smo med drugim zahtevali tudi:
-	takojšnji začetek spoštovanja in izkoriščanja strokovnosti,
-	takojšnjo uvedbo konkretnih zadolžitev s konkretno odgovornostjo,
-	popolnoma spremeniti sistem nagrajevanja, ki naj temelji na konkretnih rezultatih,
-	bistveno izboljšanje obveščenosti strokovnih delavcev,
-	govorico argumentov, podkrepljeno s strokovnimi mnenji...
Na koncu smo zaradi znanih nedemokratičnih metod pritiska na posameznike za-
pisali tudi, da se kot posamezniki nismo pripravljeni pogovarjati z nikomer, vendar pa pričakujemo odgovor s konkretnimi stališči za začetek razreševanja nakopičenih problemov.
S strani DS uradnega odgovora nismo prejeli, neuradno pa je bilo slišati silovit napad na podpisnike ter tudi predloge o izključitvi iz podjetja. Uradno ni bilo slišati niti vašega osebnega stališča, ostaja pa dejstvo užaljenega, vzvišenega in arogantnega odnosa vas in še nekaterih iz vodstva podjetja do podpisnikov peticije. Ker so se diskvalifikatorske metode do strokovnjakov nemoteno nadaljevale in tudi stopnjevale, vi pa niste in še vedno ne pristajate na dialog zlasti s tehnično inteligenco, je podjetje po vrsti začela zapuščati večina, in to ne samo tehnoloških strokovnjakov. Podjetje je na ta način izgubljalo na strokovnosti in tudi na ugledu, ker pa smo med tem časom po kriteriju osebnih dohodkov pristali na zadnjem mestu med vso industrijo občine Žalec ter predzadnjem mestu med več kot 70 podjetji tekstilne industrije Slovenije, je danes zanimanje tekstilnih in drugih strokovnjakov za zaposlitev v podjetju takorekoč nično. Problem vidim v tem, ker strokovnemu kadru ne nudite niti izobrazbenemu nivoju primernega starta niti napredovanja po kriteri-
mi kot posledica številnih odhodov, povečuje kaotično stanje. Ker pred vami in vašimi metodami, ki so današnjemu času že povsem neprimerne, očitno vlada že panični strah, me niti več ne preseneča, da na sestankih, kjer naj bi argumenti različnih mnenj oblikovali končna stališča, vlada grozljiva molčečnost, preverjeni člani DS pa s stoodstotno sinhroniziranim dvigovanjem rok v času pluralizma delujejo vsaj smešno, če ne skrajno neresno. Veliko pomanjkanje strokovnosti nas od Evrope obupno oddaljuje, nezadržno vztrajanje na preživetih načinih vodenja in upravljanja pa nas vodi v vse slabše in slabše stanje. Zato vas ob koncu javno sprašujem naslednje:
-	ste v stanju s povsem konkretnimi potezami vzpodbuditi ustvarjalnost, jo nagraditi in omogočiti zdravo konkurenco,
-	premorete idejo, voljo, način in pripravljenost zadržati odhajajoče strokovne kadre ter najti način za prihod novih,
-	ste sposoben konkretno nagraditi uspehe, kaznovati slabe rezultate in uvesti vsaj prve korake v sistem odgovornosti, ki ne bo zgolj načelen,
-	ste pripravljeni pristati na enakovreden dialog tudi s tistimi, ki vaših stališč in metod ne podpirajo, kajti nismo vaši sovražniki, smo pa vaši odločni nasprotniki?
Ne glede na vaše namene, ki bi jih utegnilo vzpodbuditi to pismo, vam sporočam, da smo ljudje, ki bomo v vsaki situaciji poskušali obdržati pokončno držo, kajti čas je preveč resen, gospodarsko stanje pa preslabo, da bi se prepustili ohranjanju metod, ki dokazano ne da-
ju primernosti glede na dosežena rezultate. Danes se le še jejo pozitivnih rezultatov, s številnimi neprimernimi po- S spoštovanjem, tezami »rešuje« katastrofalen	Darko Rudi
kadrovski položaj in z neneh-	ing. oblikovanja
nimi dvomljivimi premestitva-	tekstilij in oblačil
Prisluhnite mi, prosim...
Čudno, nerazumljivo človeško življenje. Zakaj mora biti tako?
Ker je človek del narave s pomladnimi in jesenskimi dnevi; s poletno toploto in zimskim hladom, ker je naše bitje stalno ponavljanje Življenja in Smrti.
Človek neprestano išče sprememb v svoji bližnji okolici in se jih veseli, saj so spremembe običajen del zdravega življenja. Pri tem pogosto žele ubežati bolečini. Se skriti pred strahom. Zakriti rane v sebi. Premagati osamljenost. Navadno mu to uspe. A podatek, da se na celjskem območju zgodi po sto samomorov letno, ali, da je v minulih prazničnih dneh na istem območju tako ugasnilo šest življenj, govori o tem, da je med nami preveč od življenja strtih ljudi.
Mogoče se tudi vam dogaja, da je vse naokrog črno in brezizhodno. Vaše življenje se vrti v začaranem krogu,
v katerem se izmenjujejo strah in bolečina, tesnoba in obup. Kot da luči, ki bi razsvetlila temen prostor, sploh ni. Bliža se samoten konec tedna. Ob nedeljah, pravijo, niso dolga samo jutra. Dneva nikakor noče biti konec. Bližajo se prazniki in vnaprej se bojite gluhe praznine prazničnih dni. Samote, v kateri ni nikjer nikogar, ki bi ti podal roko, te prijazno pogledal in povedal, kako dobro je, da si.
Se upogibate pod težo bolečine, ki se ji ne da ubežati;, trpljenja, ki se mu ne morete izogniti?
Je zaradi vaše duševne stiske ogrožena vaša gotovost,
morda celo telesno zdravje in je vaše bivanje postalo tako zapleteno, da komajda zmorete naloge vsakdanjega življenja? Imate občutek, da
ponedeljek in petek od 18. do 21.ure
z vami nihče več ne ravna iskreno, zdravo in zrelo - zato ne morete premagati občutkov strahu, besa, zavrtosti ali bolečine?
V množici hitenj in vsakodnevnih MORAM je človeška bolečina postala neopazna, da gremo mimo nje, ne da bi jo zaznali, če ne zadene ravno nas samih. S komolci se dotikamo drug drugega, pa smo vendar osamljeni.
A neka možnost izbire je v vsakem življenju, v vsaki situaciji. Le videti jo moramo. To pa je tisto, česar zaradi svojega bremena ne zmorete. Zato smo tu ljudje, vaši sogovorniki na telefonu POGOVOR V STISKI, ki želimo, da bi bilo drugače, mogoče vam ne bomo mogli pomagati ali vam odvzeti bremena, ki ga nosite. Gotovo pa vam bomo prisluhnili in se z vami pogovarjaliSBaj to je v našem svetu najbolj narobe: pozabili smo se pogo-varjati. Prisluhnili vam bomo od 4. februarja dalje. Pokličite nas! Ob ponedeljkih in petkih od 18. do 21. ure na telefon: (063) 713-182
Pohvale in tudi kritike
Čeprav so prednovoletna dogajanja šla že skoraj v pozabo, pa vendarle kaže nekaj misli zapisati o dobrih in tudi slabih straneh teh dogodkov. Pohval in kritik se je nabralo kar precej, pa tudi zmedenosti ni manjkalo, kar pa ni nič čudnega, saj smo prvič praznovali kar cel mesec. Začelo seje z Miklavžem, ko je Demos pripravil obdaritev socialno najbolj ogroženih otrok. Koliko otrok je obdaril Miklavž, nihče ne ve, gotovo pa ne vseh. ker pa pri otroku ni dobro delati razlik, je Občinska zveza DPM tudi letos poskrbela za enotno obdaritev vseh otrok. V Žalcu pa seje dedek Mraz s kočijo pripeljal na žalske ulice, pri Nami in Savinjki pa je mladež uživala ob zanimivem programu. Organi-zatoiji niso bili zadovoljni z obiskom, zato je bodočnost dedka Mraza vprašljiva. Škoda bo le, ker bodo zaradi tega prizadeti predvsem malčki. Tisti, ki so prišli na žalske ulice, so se dedka Mraza in njegovega spremstva razveselili, kar je videti tudi na posnetku.	jk foto: Tonica
Osmislimo življenje
KAKO NAJ STAREJŠI ČLOVEK OHRANI TELESNO IN DUŠEVNO ZDRAVJE TER USTVARJALNI ZANOS, KO GA DRUŽBA Z UPOKOJITVIJO PORINE V PODREJENI POLOŽAJ IN JE KLJUB NAPREDKU GERONTOLOGIJE ŠE VEDNO HUDO ZAPOSTAVLJEN, TAKO DA JE SAMO V IZJEMNIH PRIMERIH MOŽNA USMERITEV V ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE.
Človek je usmerjen v sožitje z ljudmi, v življenje z drugimi. Skozi vsa življenjska obdobja je to ena njegovih temeljnih potreb. V današnjem času pa je človek vedno bolj osamljen, četudi mogoče ne živi sam. Prav ta osamljenost in z njo povezana nepotrebnost je v tretjem življenjskem obdobju obremenjujoča in daje občutek
brezperspektivnosti. Če se temu pridruži še izguba zakonskega tovariša ali kak drug dogodek, ki ima za posledico izgubo, to človeku oteži življenje.
Nazadovanju in naglemu upadu vitalnih osebnih interesov se lahko izognemo, če razvijamo in plemenitimo svojo osebnost ter napravi-
mo vse za boljše, bolj človeške odnose med ljudmi. Organizirajmo se. Ustanovimo SKUPINO ZA SAMOPOMOČ, katere dejavnost bo usmerjena v krepitev prijateljstva, medsebojne pomoči sočloveku, otroku, odraslemu, starejšemu, potrebnemu pomoči, prenos izkušenj, znanj, modrosti drugim...
Žalec bo z vašo pomočjo postal KULTURNEJŠE IN HUMANEJŠE mesto
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ SE BO SREČEVALA ENKRAT TEDENSKO V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ŽALEC OD 9. DO 11. URE.
USTANOVITVENI SESTANEK BO 28. JANUARJA OB 9. URI V KULTURNEM DOMU ŽALEC.
Zainteresirani se lahko predhodno prijavite za sodelovanje pri IRENI POTOČNIK, socialni delavki v CENTRU ZA SOCIALNO DELO ŽALEC, telefon: 711-249, ali MILICI DIKLIČ, tajnici DRUŠTVA UPOKOJENCEV, Žalec, telefon: 711-182.
Sožitje z drugimi osrečuje!
Nagradna novoletna križanka
Med 333 prispelimi rešitvami nagradne novoletne križanke je predstavnica Savinjskega magazina Žalec, Simona Tkalec izžrebala naslednje nagrajence:
1 nagrado - MIK-ov darilni bon za 1.000,00 din prejme: Marta JUG, Pohorska 6, 63000 Celje,
2.	nagrado - darilni bon Savinjskega magazina za 500,00 din prejme: Ivanka GROBELNIK, Partizanska 25, 63310 Žalec,
3.	nagrado - darilni bon Savinjskega magazina za 300,00 din prejme: Sara PODBREGAR, Pongrac 1/b, 63302 Griže
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Čestitamo!
OO LDS Žalec obdarja
V soboto, dvanajstega januarja so se zbrali v prodajalni ALF - trgovini z otroškimi artikli na Šlandrovem trgu 5 v Žalcu prireditelji koncerta za poplavljene otroke in od Rdečega križa izbrani otroci s starši iz krajevnih skupnosti Vrbje in Petrovče. Dvajset otrok je prejelo od LDS Žalec darilni bon v vrednosti petsto dinarjev,. na katerega je dala trgovina ALF še desetodstotni popust na izbrane artikle.
S tem bonom so starši kupo- petali in s skupinsko sliko vali za svoje otroke. Ob prirediteljev in otrok zaklju-manjši zakuski in s požirki čili sobotno dopoldne, coca-cole so sproščeno kle-	G. V., Foto: E. Masnec
izdelava računalniških rešitev obdelava podatkov
v praksi preverjene rešitve - dolgoletna tradicija in izkušnje zrela strokovna ekipa
so jamstvo, da bodo rešili tudi vaš problem na področju informatike
Zaključene 27. delavske igre
PODJETNIKI - TRGOVCI
V soboto je bila v hotelu Prebold krajša slovesnost, na kateri so razglasili in podelili pokale in priznanja za 27. delavske športne igre žalske občine. Lani je na njih sodelovalo več kot 2000 zaposlenih, ki so se tudi tokrat skozi vse leto pomerili v devetih športnih panogah za množičnost in v tekmovalnem delu. V tekmovalnem delu se je lani število ekip nekoliko zmanjšalo, prav tako pa tudi skupno število nastopajočih. Na področju programa množičnosti se število nastopajočih ekip ni bistveno spremenilo. Pri izvedbi tekmovanj ni bilo posebnih problemov. Bilo je nekaj protestov, ki so bili upravičeni in so nastali zaradi nepoznavanja pravil, ne zaradi kakega drugega razloga. Kakšne bodo igre letos, še ne vedo natančno. O tem se bodo pogovorili na posvetu, ki bo organiziran pred začetkom prvega tekmovanja.
Vrstni red tekmovanja tek-
movalnega programa; starejše članice: 1. Skupščina občine Žalec, 2. TT Prebold, 3. Sigma Zabukovica; mlajše članice: 1. SIP Šempeter, 2. Savinjski magazin Žalec, 3. TT Prebold; veterani: 1. Juteks Žalec, 2. Sigma Zabukovica, 3. skupščina občine Žalec; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Garant Polzela, Juteks Žalec; mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3. Strojna Žalec, TT Prebold itd. Vrstni red tekmovanja programa množičnosti: I. skupina: 1. LIKO Liboje, 2. PM Žalec, 3. Elektro Šempeter; II. skupina: 1. SO Žalec, 2. Sigma Zabukovica, 3. Gradnja Žalec: III. skupina: 1. Juteks Žalec, 2. Ferralit Žalec, Garant Polzela; IV. skupina: 1. SIP Šempeter, 2. KIL Liboje, 3. Društvo upokojencev Žalec itd. Skupni vrstni red: 1. SIP Šempeter, 2. TT Prebold, 3. Juteks Žalec itd. Na slovesnosti so Veri Čretnik in Mariji Satler podelili plaketi. T. Tavčar
Predsednik komisije za delavske športne igre pri občinskem svetu ZSS Žalec Vinko Banovšek in sekretar Občinskega sveta ZSS Žalec Forto Turk podeljujeta pokale najboljšim ekipam.
Foto: T. T.
prevzem blaga kalkulacija
obračun prometnega davka prodaja fakturiranje
finančno knjigovodstvo spremljanje terjatev in obveznosti virmanski nalogi obdelava tekstov in tabel
s pomočjo integriranega paketa, ki ga instaliramo na vašem osebnem računalniku - če ga nimate, vam priskrbimo najustreznejšo opremo svetujemo pri organizaciji poslovanja in postavitvi evidenc
Novo poslovno leto je pravi čas za ureditev poslovanja, zato nas čim prej pokličite oziroma obiščite, da se dogovorimo o podrobnostih sodelovanja.
»HMEZAD«
RAČUNALNIŠKI CENTER
Podjetje za informacijski inženiring, d. o. o., Hmeljarska 7. 63310 ŽALEC tel.: 712-531, 711-195, fax: 713-114
Smučajmo vsi
Živimo v upanju, da bo ta zima bolj bela in tako tudi smučarska. Seveda so se časi spremenili, ne samo po debelini snega, ampak tudi na račun standarda (debeline denarnice), kar bo nedvomno vplivalo na množičnost na urejenih smučiščih, na večjo udeležbo mladih na smučarskih tečajih, na nakup smučarske opreme ipd.
Prepričan sem, da zanimanje ljudi za smučanje kot enega od sredstev množične (slovenske) športne rekreacije ne upada, kar pomeni, da je potrebno na tem področju še marsikaj storiti, da bo zadovoljstvo (ob smučiščih, na smučiščih) splošno, še posebno glede varnosti.
V tem sestavku se želim dotakniti vprašanj o ukrepih za varnost pri smučanju na smučiščih ob žičnici. Odločitev je bila preprosta, glede na to, da prave smučarije ni bilo že kar tri leta (v dolini).
Tudi pri razmeroma preprostem izletniškem smučanju in še posebno pri visokogorskem turnem smučanju, so potrebni nekateri ukrepi za varnost. Varnostne ukrepe za smučanje ob žičnicah in s tem združene naloge lahko zajamemo v tele skupine:
- seznanjanje smučarjev
s prometnimi predpisi, ki veljajo za smučanje na smučiščih ob žičnicah;
-	seznanjanje smučarjev z osebnimi ukrepi, ki so potrebni za čim varnejše smučanje;
-	opozarjanje smučarjev na velik pomen telesne pripravljenosti tudi z vidika varnosti (še pred sezono);
-	primerna ureditev smučar-sih prog - smučišč;
-	odgovorno vzdrževanje zemljišča in žičnih sistemov preko leta (upravljalec smučišča)
Prometni predpisi FIS-a še vedno veljajo. Povzemimo jih na kratko:
-	na smučišču je treba upoštevati prisotnost drugih smučarjev. Vsak smučar mora ravnati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugih;
-	smučar naj obvlada hitrost in način krmarjenja, prilagoditi jih mora svojemu znanju, terenu in vremenskim razmeram;
-	izbrati je treba primerno smer. Smučar, ki krmari navzdol, mora izbrati takšno smer, da ne ogroža tistih, ki smučajo pred njim;
-	kako prehitevati? Smučar lahko prehiteva z vseh smeri, vendar v takšni oddaljenosti, da ne bo oviral tistega, ki je pred njim.
Med najboljšimi
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur iz Žalca nadaljuje tradicijo šol Savinjske doline, ki so bile vsako leto med najboljšimi pri oceni športnih tekmovanj in pri oceni šolskih športnih društev. V šolskem letu 1989/90 je Center šolskih športnih društev Slovenije ocenjeval ekipne uvrstitve v posameznih športih in po tej oceni je bila Žalska osnovna šola četrta v Sloveniji. Šolsko športno društvo pod vodstvom mentorja Bogdana Kučerja je tako doseglo lep uspeh. Uspeh bi bil zagotovo še lepši, če bi se ocenjevanje razširilo še na druge dejavnosti. Omenimo samo planinstvo in poudarimo dejstvo, da je Bogdan Kučer eden redkih mentorjev, ki vodijo učence po Savinjski planinski poti in na razne druge planinske akcije.
Strelstvo
Novoletni turnir mladih
SD Celje je ob veliki prizadevnosti svojih najstarejših članov, predvsem g. Toneta Jagra, g. Marjana Dobovični-ka in Ervina Seršena priredila veliko tekmovanje mladih strelcev, katerega so poimenovali Novoletni turnir mladih. Turnir naj bi postal tradicionalen, saj se poleg normalnega tekmovanja strelja play of, v katerem tekmuje najboljših osem posameznikov prvega glavnega dela tekmovanja. Prizadevni organizatorji so uspeli zbrati tudi lepe praktične nagrade za najboljših osem posameznikov. Prvega novoletnega strelskega turniija mladih se je udeležilo osem ekip, in sicer: SD Trzin, SD Juteks Žalec - dve ekipi, SD Avto Celje, SD Celje, SD NTU Slov. Gradec, SD Dušan Poženel Rečica in SD Pohorje-Vita-nje. Skupno je tekmovalo 30 strelcev. Ekipna zmaga je pripadla ekipi strelcev Juteks 1 Žalec v sestavi: Aleš Klovar, Simon Vošnjak in Kristijan Pukmajster. Drugo mesto je, pripadlo ekipi Ju-teksa 2 Žalec v zasedbi: Simon Seibert, Mateja Der-stvenšek in Matej Kraševic. Tretje mesto pa je osvojila ekipa SD Trzin pri Ljubljani. Po vrstnem redu rezultatov so sledile ekipe: SD Vitanje, SD Dušan Poženel - Rečica, NTU Slov. Gradec, SD Celje in SD Avto Celje. Posamezno je prvo mesto in zmaga pripadla Alešu Klovarju, članu SD Juteks Žalec, kije na-streljal skupno 258 krogov kljub težkem psihičnem naporu play offa, predvsem dvoboja z drugouvrščeno Mojco Habjan iz Trzina.
Tretje mesto posamezno je osvojil Boštjan Pogorelc iz Vitanja. Mateja Derstvenšek pa je z osmim mestom ponovno dokazala svojo kvaliteto. Pri izvedbi turnirja pa sta strokovno pomagala tudi sodnika in trenerja Janko Melanšek in Jani Pukmajster.
Pokal heroja Rajka
SD Rudnik Hrastnik je organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju za prehodni pokal heroja Rajka. Udeležilo se ga je deset ekip širšega dela Slovenije, skupaj okoli 50 strelcev. Preteklo sezono je ta pokal osvojila ekipa pionirjev Juteksa Žalec, to leto pa so prvo mesto in pokal osvojili pionirji SD Trzina, ki so. nastreljali 502 kroga. Ekipa Žalca je na-streljala 501 krog in zasedla odlično drugo mesto ekipno. Tretje mesto pa je zasedla ekipa pionirjev SOP.Lesko-vec-Krško. Za ekipo Žalca so tekmovali naslednji strelci:
Nanizal sem samo nekaj predpisov, katere je potrebno spoštovati, da bi se vedno vračali veseli s smučarije.
Mislim, da ne bo odveč, če poudarim še nekaj splošnih stvari, ki so neločljivi spremljevalec slehernika, kije udeleženec bele opojnosti:
-	z največjo, svojim zmogljivostim primerno hitrostjo smučaj le, če si ogret;
-	kadar čutiš prvo utrujenost, prenehaj smučati;
-	smučaj na terenu, ki ustreza tvojemu znanju in telesni pripravljenosti;
-	preglej si vezi in jih naravnaj na ustrezno jakost (kg);
-	ne vrivaj se v vrste čakajočih na smučišču ob žičnici.
Vsi vemo, da primerno urejena smučišča, razvrščena po zahtevnosti glede na različne kategorije smučarjev, dajejo naj večjo varnost in zadovoljstvo tistemu, ki si privošči rekreacijski dan na svežem zraku.
Ne pozabimo, da je največji prisMfvek k varnemu smučanju aobra telesna pripravljenost - še je čas za smučarsko gimnastiko (hojo v gore, rekreacijo v telovadnici ipd.)
Adi Vidmajer
Preboldčani vodijo
Košarkarji Prebolda so tudi po 10. kolu v republiški območni ligi - II. skupina na čelu lestvice, potem ko so s 75:59 premagali v gosteh moštvo Brežic in vodijo pred ekipo Janč iz Ljubljane in ekipo iz Hrastnika.
Na sliki košarkarji Prebolda od leve proti desni; čepijo: Cvar, Širše. Cmak, Lesjak, Repovž, Tavčar. Stojijo: trener Srnec, Udrih, Kuder, Turnšek, Črnila, Polavder in predsednik kluba Kvartič.
Šah
Šahovski klub Žalec je s pomočjo Petrola Celje izvedel tradicionalni novoletni nagradni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 18 šahistov. Zmagal je Dušan Brinovec ml. pred Francem Brinovcem st. in Vombekom. Pri članicah je bila najboljša Suzana Urisek, pri mladincih pa Andrej Kampuš.
Na štirih turnirjih občine Žalec za leto 1990 je zmagal veteran Franc Brinovec, ki je zbral 65 točk, pred sinom Dušanom Brinovcem in Lesjakom.
Tudi šahisti ŠK Savinjčan iz Šempetra so pripravili novoletni posamezni hitropotezni turnir, na katerem je zmagal Jože Peternel pred Stanetom Skokom in Jožetom Štor-
Simon Seibert, Kristijan Pukmajster in Matej Kraševic, ki je bil s 172 krogi tretji najboljši posameznik.
Prva republiška liga - vzhod
V	sedmem kolu prve republiške lige vzhod so se v Hrastniku srečali strelci SD Juteks Žalec in domačini SD Rudnik Hrastnik. Po pričakovanju je zmagala ekipa Hrastnika, lanskoletni državni prvak, katerega je s 1472 krogi gladko premagala ekipo SD Juteksa Žalec, ki je nastreljala 1458 krogov. Najboljši posameznik je bil Cvetko Rajmund, Hrastnik s 371 krogi. Za ekipo Žalca so streljali: Mladen Melanšek, Justin Smrkolj, Bernad Martinovič in Jani Pukmajster.
Druga republiška liga-jug
V	Škofji Loki so se v sedmem kolu druge republiške lige jug srečali strelci SD
Uspeh žalskih policistov
Vsako leto Inšpektorat milice UNZ Celje organizira tekmovanje za nabolj športno enoto v celjski regiji. Tako se je lansko leto med sabo pomerilo dvanajst enot, ki so tekmovale v obvladanju samoobrambe, juda, streljanja s pehotnim orožjem, streljanja z zračno puško, orientacijskem pohodu, v peteroboju, smučanju, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, nogometu in v košarki. Žalski policisti so se v preteklem letu v teh igrah zelo dobro izkazali, saj so v večini od navedenih disciplin zasedli eno izmed prvih treh mest. To jim je tudi zadostovalo, da so v končni razvrstitvi zasedli odlično drugo mesto pred PM Mozirje, za PM Celje pa so zaostali samo za nekaj točk. Tekmovanje se nadaljuje tudi letos, najprej pa jih čaka preizkus iz samoobrambe.
L. B.
Liga rekreacijske košarke
Na rednem letošnjem mesečnem turniiju je zmagal Skok pred Štormanom in Pev-nikom.
Na regijskem šahovskem tekmovanju celjske regije za mladince je bil Andrej Kampuš drugi, Mitja Urisek pa tretji.
Šahovski klub Slovenske Bistrice je pripravil memorialni ekipni šahovski turnir, na katerem so bili šahisti Žalca na drugem mestu in so prejeli za to spominski pokal. Za ekipo so nastopili: Franc Brinovec, Dušan Brinovec, dr. Džordže-vič in Virtič. Med 16. ekipami se je žalska uvrstila na odlično drugo mesto.
J.	G.
Od lanske jeseni so organizirane v telovadnici stare osnovne šole v Žalcu ob četrtkih popoldan tekme rekreacijske košarkarske lige. Liga obsega območje občine Žalec, organiziral pa jo je AVC Charly šport.
Po 11 kolih je najuspešnejša ekipa FORMIN Drešinja vas. Lestvica po 11. kolu:
Ekipa
1.	FORMIN Drešinja vas
2.	AVC CHARLY ŠPORT
3.	OLD BOYSI
4.	SIP Šempeter
5.	METULJČKI
6.	ŠTEF
7.	YOUNG BOYSI
Rezultat	Točke
331:241	16
347:294	16
216:217	12
302:259	8
275:286	6
296:296	6
273:412	0
Turnir v Petrovčah
Škofja Loka in SD Slavko Šlander iz Šempetra. Zmagali so domačini z rezultatom 1456 krogov, ekipa Šempetra pa je zbrala 1443 krogov in srečanje izgubila. Najboljši posamezno je bil Dolenc s 374 krogi, pri ekipi
S.	Šlandra pa Ošep s 362 krogi.
Občinska liga
Na strelišču v Žalcu so se v četrtem kolu občinske lige po razporedu srečali ekipi Juteks 1 in Juteks 2. Kljub temu, da so bili vsi tekmovalci strelci Juteksa, je bilo zanimivo, saj so se mladi strelci z vso resnostjo pripravili in tekmovanje tudi izvedli. Za ekipo Juteksa 1 so tekmovali: Dušan Novak, Simon Vošnjak, Lucija Klovar in Kristjan Pukmajster. Za ekipo Juteksa 2 pa Janja Habjan, Renata Flego, Aleš Klovar in Žiga Cimerman. Najboljši tekmovalec tega srečanja je bil Kristjan Pukmajster s 353 krogi. Najboljši rezultat ekipe Juteksa 2 pa je dosegla Renata Flego s 351 krogi.
V petem kolu občinske lige so tekmovale ekipe SD Juteks 1 in SD Žalec 89. Novo ustanovljena ekipa Žalec 89 je morala priznati premoč veliko mlajši ekipi Juteksa 1, za katero so tekmovali: Renata Flego, Janja Habjan, Kristjan Pukmajster in Aleš Klovar. Za ekipo 89 pa so streljali:	Andrej Čehovin,
Rudi Kotnik, Gustl Mastnak in Darko Paradiž. Najboljša strelca srečanja sta bila pri ekipi Žalec 89 - Čehovin s 335 krogi in pri ekipi Juteksa 1 - Klovar s 356 krogi. Končni rezultat srečanja je bil 1381:1305 krogov v korist ekipe Juteksa 1 Žalec.
Jani Pukmajster
TVD Partizan Petrovče je ob novem letu pripravil namiznoteniški turnir, ki se ga je skupaj udeležilo 22 tekmovalcev in tekmovalk iz raznih krajev občine in Celja.
Vrstni red pionirke: 1. Čerič, 2. Verlič, 3. Bračun (vse Petrovče); mlajši pionirji: 1. Račnik (Šempeter), 2. Korun (Prebold), 3. Reberšek (Žalec); starejši pionirji: 1. Reberšak G.(Ža-lec), 2. Turecki (Prebold), 3. Zupan (Griže) itd. Vsi nastopajoči so prejeli spominske nagrade, prvi trije v kategoriji pa še medalje.
T. T.
Planinstva
Novoletni planinski pohod
Planinskih pohodov v novoletnem času je veliko, med njimi je precej znan pohod na Kum iz Trbovelj, ki se ga udeležuje precej planincev tudi iz naše občine. Vse premalo pa je znan pohod na Dobrovlje na drugi dan novega leta. Prireja ga Planinsko društvo Dobrovlje iz Braslovč, in to že od leta 1985, lani pa so zanj prvič pripravili pohodne izkaznice in je tako nekaj letošnjih pohodnikov dobilo vanje že drugi žig. Običajno se pohoda, ki se začenja v Braslovčah, udeležuje okoli 20 planincev.
Pohod ni naporen, saj je do doma slabi dve uri hoje, tisti, ki se mu zahoče daljše poti, pa
gre lahko mimo Destovnika, kjer je hoje nekaj več. Lahko gre tudi iz Letuša mimo Sv. Urbana. Čeprav pot ni markirana, pa jo je zlahka najti
V domu na jugovzhodni planoti se lahko tudi prenoči, če je sneg, pa je v bližini smučarska vlečnica in morda bo kdaj končana tudi smučarska skakalnica na severnem pobočju Man-drge (833 m). Z nje, kot z Be-zovca, pri lovski koči, je lep razgled na dolino, Goro Oljko in Savinjske'Alpe. Tu je tudi žig Savinjske planinske poti, ki jo je lani prehodilo 52 pla-
B. J.
Savinjska planinska pot
Savinjska planinska pot še vedno živi, bi lahko zapisali ob poročilu, ki ga je pripravila Štefka Jordan. Štefka zelo prizadevno zbira podatke o prehojeni poti, vodi evidenco pohodnikov. Ža leto 1990 je ugotovila, da je pot prehodilo 52 pohodnikov iz 22 društev. Število pohodnikov pomeni, da ni množičnih pohodov po poti in ob tem se postavlja vprašanje: kje so šole, zakaj s pomočjo poti ne seznanjajo učencev z dolino? Izjema je Osnovna šola Peter Sprajc Jur, ker je Bogdan Kučer odpeljal manjšo skupino učencev po poti.
Pot je do sedaj prehodilo 1.428 pohodnikov, od tega iz MDO Savinjska 981, ostala PD Slovenije 344, ostala PD Jugoslavije 96 itd. Pot je priljubljena med planinci iz Zagreba. Med drugim bi morali gornje podatke popraviti, povečati za tri petdesetletnike iz Zagreba, ki so pot opravili zadnje dni lanskega leta.
Prav tako bi morali gornje podatke popraviti, povečati še za dva pohodnika, ki sta pot opravila v lanskem letu, dnevnike dostavila v letošnjem letu. To sta ustanovni član PD Zabukovica, Maijan Rednak, rojen 1. 1924, in njegov vnuk Danilo, rojen 1. 1977. Marjan kljub častitljivim letom in kljub slabemu zdravju rad popelje vnuka v hribe. Če ne drugam gresta na Burkeljčev hrib nad Gornjo vasjo. Skupaj sta prehodila Šaleško pot, Marjan je bil 100. pohodnik po tej poti, skupaj sta prehodila tudi Savinjsko pot. Iz dnevnika razberemo, da je Maijan vsako leto ob 1. maju popeljal vnuka na Savinjsko pot. Tako sta bila 1. 5. 1990 na Dobrovljah, 1. 5. 1989 na Šmohorju itd. Ohranil je staro proletarsko navado, da se za prvi maj gre v hribe!
Savinjska planinska pot še živi. Ste jo že prehodili?
F. J.

MATJAŽ
Montaža Zastopanje Posredovanje
i\. n r
Griže
KOMPAS'
d.o.o. Petrovče
Podjetje Matjaž postaja na domačem trgu vse bolj poznano in priznano.
Kupcem nudimo kvalitetna dvižna vrata za garaže, delavnice in industrijske objekte. Gre
za vrata priznane nemške firme Hormann, ki že s svojim imenom zagotavlja kvaliteto. Izdelana so iz nerjavečega materiala lahkih kovinskih konstrukcij in imajo izredno dolgo življenjsko dobo. Dimenzije so različne, prilagajajo se željam in potrebam kupcev.
Dodatna možnost daljinskega vodenja nudi lastnikom popolno udobnost. Tudi cene so dostopne in na slovenskem trgu absolutno konkurenčne.
SODOBNO-VARNO-UDOBNO
Telefon: 063/776-262 63301 PETROVČE 232
Ugodna prodaja in montaža oljnih gorilnikov priznane znamke KLAMKE in BLAVVTHERM, LIBELA
Opravljamo tudi meritve-nastavitve vašega gorilnika, da bo poraba olja minimalna, peči pa se bo podaljšala življenjska doba.
Informacije vsak dan od 17. do 19. ure Telefon: (063) 771-922
Salon lepote »MAVI»,
Dobriša vas 2/c, Petrovče Telefon: 063/776-263	NOVO!
Delovni čas: od 8. do 19. ure	PEDIKURA
Hkrati obveščamo cenjene stranke, da imamo 15% popust ^ na usluge z aparati MY0LIFT in COSMOMED:	R
KOMPAS INTERNACIONAL
vas vabi na:
•	zanimive izlete
BENETKE - PUSTNI KARNEVAL, 9. 2.
MUENCHEN - Z E L O U G O D N O - 25. 01. AMSTERDAM - odhodi 11. in 18. 4.
BANGKOK - SINGAPUR - MALEZIJA 13.-26. 2.
•	vsebinsko bogat dunajski abonma:
DUNAJ, MUSICAL »FREUDIANA«, 26. 01 DUNAJ, OPERETA »ZIRKUSPRINZESSIN« 8 3 DUNAJ, MUSICAL »FANTOM OPERE«, 22. 3.
•	strokovne sejme v
KOELN - DOMOTEHCHNIKA - sejem gospodinjske opreme 19.-21. 2.
MILANO - MIFLOR - VRTNARSKI SEJEM - 22.-23.
2.
DUESSELDORF-DIDACTA- sejem učil-24.-27. 2.
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV
• Gorenje • Elma • Iskra • Tiki
•	popravilo gospodinjskih aparatov
•	popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija)
DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152
telefon: 063/701-038
Sprejem strank od 10. do 16. ure
DREV BERNARD,
Prelska 2, 63320 VELENJE
Gradbena mehanizacija - nizke gradnje
Iščemo strojnika za to dejavnost. Po možnosti vozniški izpit kategorije C in E.Informacije: 063/ 853-283
za odstranjevanje:
•	celulita
•	strij
•	gub okrog oči
•	aken
za korekcijo:
•	prsi
•	obraznih mišic
•	brazgotin
•	limfna drenaža obraza
• za vzbujanje omrtvičenih živcev
yi7/Z//Z///7///77/77777//7777//7/7/777/7////7//7/7/;/7/7777/7/7777777J7777777&.
FOTO TONICA
ŽALEC, ŠLANDROV TRG 9 Telefon: 063/712-252
Za vse ujete trenutke, zase in za tiste, ki šele pridejo...
PO KONKURENČNIH CENAH
•	ekspres izdelava fotografij za dokumente
•	razvijanje in izdelava amaterskih fotografij (v treh dneh)
V BARVNI IN ČRNO-BELI TEHNIKI
Se priporočamo!
TRGOVINA HIT PROIZVODOV PO HIT CENAH iz uvoza
TESTENINE TOMADIN11/2 kg	10,00	din
NOUGAT NAPOLITANKE	5,50	din
ROLL BREAKFAST	8,50	din
KEKSI ELLED11 kg	44,60	din
KOZMETIKA M CLUB - 10% popust BUTELJČNA VINA - privatnih proizvajalcev ter obilica raznovrstnih daril!
DO 20. FEBRUARJA PREJME VSAK KUPEC DARILO
fHB18Q»BIMIgflaaOBOOOOOQOOQOOOOOQOOOO<l(
ecoaooooooGoooeoooseoeoeeeeeeoGCOoooeosooaooeos
NflPM
HM1ZAD TRGOVSKO PODJETJt NAMA v o ŽALEC
jjem oddamo 1 delovne ršine v taži
‘blagovnice na Žalec.
Informacije: vodja veleblagovnice, tel.: 711-231 , int. 14
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250
Odprto od 8. do 18. ure

vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista
velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal prizna nih izdelovalcev
uvožene dioptrijske plastične leče fotostekla
aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer)
FRIZERSKI SALON IN TRGOVINICA
Prenovljenemu frizerskemu salonu se je pridružila še trgovinica, kjer nudijo vse za nego pričeske, telesa in prostora.
Na voljo so vam od 7. do 18.30
Priporoča se
Franc POZNIČ, VRANSKO 36
Telefon: 063/724-109
^irvvTirinnrsttTnrvTra~i~ o TTnmrBTTffTrBTnnmrg
Trgovsko podjetje p. o.
”Savinjski magazin Žatee”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
Kolektiv BLAGOVNICE POLZELA v teh dneh praznuje 10. obletnico. S tem namenom smo v II. etaži Blagovnice Polzela prenovili tekstilni oddelek in ga na novo založili z blagom, seveda po ugodnih cenah.
Vabimo vas, da nas obiščete v oddelku tekstila Blagovnice Polzela, saj vas bomo prijetno presenetili!
Tekstil vam nudimo na potrošniško posojilo brez pologa ali s pologom, pri nakupu nad 2.000,00 din pa vam priznamo 10%-ni popust.
<$PTJS0J ŽALEC,
Trinan Telefon: 063
TRG 2
063/712-303
•	hitra izdelava očal
•	kontaktne leče
•	popravila očal
•	elektronsko merjenje vida
NASVETI OKULISTA!
HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p o ŽALEC
Šivilji ali krojačici
nudimo pogodbeno zaposlitev v Nami Žalec.
Informacije: vodja veleblagovnice, tel.: 711-231, int. 14
JOŽE KLEP
MONTAŽA POHIŠTVA. PARKETA.TALNIH IN STROPNIH OBLOG
63301 Petrovče, kasazeSl Telefon: 063/776-927
Želite imeti v vašem domu parketna tla, sintelon, pluto ali topli pod, morda pa hočete stara parketna tla obnoviti, da bodo kot nova?!
Za vse to se bomo potrudili mi!
Iz policijske beležnice
Prometne
nezgode
Nemajhno presenečenje so 21. 12. doživeli stanovalci ene izmed stanovnajskih hiš v Parižljah. Tega dne sta se namreč vanjo zaletela voznik osebnega avtomobila N. K. in sovoznik M. G. iz okolice Maribora. Pri trku v stanovanjsko zgradbo sta se oba huje telesno poškodovala.
Istega dne so se policisti pokazali tudi v luči socialnih delavcev. Na avtobusnem postajališču v Ločici so namreč našli spečega M. A., ki se zaradi alkoholne utrujenosti ni mogel vrniti v svojo domačo posteljo. Da pa je do nje kljub vsemu prišel, se ima zahvaliti policistom, ki so mu požrtvovalno nudili brezplačen prevoz.
. Močno utrujen je bil tudi Š. B. iz Zabukovice, ki je tik pred izdihom sedaj že pokojnega leta 1990 zaspal kar ob cesti. Tudi v tem primeru so se policisti šli taksi službo.
Kazniva
dejanja
Če že prometnih nezgod ni bilo prav posebno veliko, pa so se naši vrli soobčani izkazali prav na področju prekrškov zoper javni red in mir, tisti, ki pa si upajo še malo več, pa so pridno zavihali rokave in tako povzročili kar nekaj slabih uric za nesrečne oškodovance.
Da si hočeta T. D in A. D. polepšati bivalne prostore, je popolnoma razumljivo. So pa bili brez razumevanja prodajalci Savinjke iz Žalca, ko so 21.12. zgoraj navedenima dopovedovali, da morata zavese, ki sta jih vzela, tudi plačati. Spor bo rešil sodnik.
Telesne hormone je moč sprostiti na več načinov. D. V. iz Levca in J. D. iz Ka-saz sta jih poskušala tako, da sta se v gostišču Pospeh v Kasazah pretepala. Ko so na kraj nereda prišli policisti, je D. V. napadel tudi te. Le ti za njegove hormone niso imeli razumevanja, pa so ga s fizično silo obvladali in odpeljali na zastonjski počitek kar k sebi v službo.
23. 12. je bil P. B. nemalo presenečen, ko je ob vrnitvi z zabave v diskoteki Quin opazil manjko v svojem vozilu. Neznanec je iz nezaklenjene vise odnesel par hlač, zračno tlačilko, gasilni aparat in dve igrački - robota. Storilcu sporočamo, naj se v prihodnje igra z njima, da bo manj škode in vroče krvi.
V noči z 21. na 22. december je neznanec odnesel iz Hmezadove kmetijske preskrbe v Žalcu videorekorder. Policisti iščejo vse, ki so se pred kratkim vpisali v eno od izposojevalnic video kaset.
Zaenkrat še neznani gozdar v Gotovljah vadi posek s svojo motorno žago. Da pa z njim ni vse v redu, nam pričajo objekti, ki se jih v gozdarski zagretosti loteva. 24. 12.‘je tako v škodo V.I. požagal 40 vinskih trsov, v noči z 11. na 12. 1. pa še okoli 100 sicer že starejših trstnik. Gozdar se naj oglasi k oškodovanki B.F. iz Ponikve, ki mu bo dobrohotno razložila, zakaj se rabi motorna žaga in s čim se obrezuje vinska trta. Pa še kaj drugega se bosta pogovorila.
Objestnežem, ki so novo leto praznovali tako, da so
pred hotelom v Žalcu prerezali dve, pred hotelom v Preboldu pa kar šest avtomobilskih gum, policisti sporočajo, da so jim že na sledi. Da ni to grožnja v prazno, povejmo, da se vozijo z rdečo 101.
1. 1. je M. M. iz Vranskega v slaščičarni udaril svojega sovaščana K. S. Le ta je tako nerodno padel po tleh, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Celje, kjer pa mu na žalost niso mogli pomagati. K. S. je čez nekaj dni v celjski bolnišnici podlegel poškodbam.
Naslednji dan so v Zapla-nini v gozdu žagali drva. Pri tem je prišlo do hude nesreče, ko je ena izmed vej udarila po glavi Z. M. iz Zaplani-ne. Udrec je bil tako močan, da je Z. M. za posledicami umrl.
Ne ve se še, kdo je iz gospodarskega poslopja v Orli vasi, ki je last P. F., dnesel okoli dve toni pšenice in ječmena ter 150 kg moke iz domače pšenice. Da pa je bilo delo utrudljivo, mu lahko verjamemo. In ker človek ob tem postane lačen, si je neznanec vzel še kos slanine za malico.
V zadnjem mesecu je bilo več tatvin koles in koles z motoijem. Tako so stanovalcu iz bloka v Žalcu 23. 12. vzeli rdeč Tomos avtomatik, ki ima na motoiju vtisnjeno številko 779616. Pred novim letom so Z. S s Polzele vzeli APN6 srebrne barve. Drugega dne v tem letu so neznanci odpeljali rdeč APN6, ki ima vtisnjene številke 347443. Moped je last J. O. iz Griž. F. Z. iz Praproč je 7. 1. ostal brez svojega metalno sivega APN6. Nikar ne kupujete mopeda s številko 347995. Sicer pa, mogoče ga je lastnik že dobil nazaj.
O pretepu skupine mladcev iz Vinske gore in Gaberk ste verjetno že brali. Ne veste pa še, da je C. M. iz Pon-graca 9. 1. okoli dveh ponoči vrgel večji kamen v vrata gostišča Podobnik v tem kraju. Sedaj pa se bo moral zago-vaijati pri sodniku.
Dne 11. 1. je Ž. J. iz Laikove vasi v Grižah pred bifejem Doma upokojencev napadel P. D. iz Griž. Napadel je tudi policista, ki ga je prišel mirit, sedaj pa se sprašujemo, če si bo upal napasti tudi sodnika za prekrške in tistega sodnika, ki bo obravnaval kazensko ovadbo zoper njega. Pa veliko poguma!
Kdo so lastniki?
Po novem letu so se policisti iz modrih uniform preoblekli v bolj prikladne sive delovne uniforme. Da ne bo ugibanj, ali so možje postave rezervisti ali pa celo specialci, nam je komandir policistov v Žalcu povedal, da so se za spremembo odločili zgolj zaradi tega, ker je v sivih uniformah lažje delati. Da pa se storilnost res veča, je dokaz tudi kup koles in koles z motorji, ki so jih policisti pri svojem delu v zadnjem času našli na terenu. Tako sedaj pozivajo vse občane, ki jim je bilo tako prevozno sredstvo odvzeto, da se oglasijo na postaji milice in pogledajo, če med najdenimi kolesi in mopedi ni mogoče kakšno njihovo.
NOVO • NOVO • NOVO
SERVIS AVTOGUM ŠMAJS, Polzela 70
•	montaža in popravilo zračnic za vsa osebna vozila
•	montaža in centriranje gum za osebna vozila
Odpiralni čas: vsak dan od 14. de 18. ure v soboto in nedeljo
od 8. do 12. ure
telefon: 063/721-289
PRIPOROČA SE SERVIS AVTOGUM ŠMAJS
DEŽURSTVO NA VODOVODU
Komunalno podjetje Žalec, Nade Cilenšek 5 sporoča, da so za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec v času od 28. januarja do 25. februarja dežurni:
od 28. 1. do 4. 2. 1991:
Vlado ŠUPER, Velika Pirešica 5/E od 4. 2. do 11. 2. 1991:
Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 11.2. do 18. 2. 1991:
Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 105 od 18. 2. do 25. 2. 1991:
Marko DOLINAR, Griže 35
Opomba: dežurni se nahaja na sedežu DO od 12. do 12.30, in sicer le v času prostih dni (sobota, nedelja, prazniki), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO.
Trgovsko podjetje p. o.
\0E) ” Savinjski magazin Žatec”
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
NAGRADNO ŽREBANJE,
DNE 28. 12. 1990
SAT - Jože Viher, Podvin, Žalec, TV COLOR - Elizabeta Štorman, Šempeter, VIDEORECORDER
-	Karel Farčnik, Prekopa 14, Vransko, GORSKO KOLO-Jana Hlačar, Zabukovica 59, Griže, 10-DNEVNI PAKET ČATEŽ - Eva Korun, Breg 56, Polzela, VlkEND PAKET ROGAŠKA Silvo Cestnik, Šempeter 286, MIKROVALOVNA PEČICA - Slavica Vasle, Ločica 54 d, FRITEZA
-	Martina Zagoričnik, Polzela 205, SVINJSKA POLOVICA - Marjeta Koštomaj, Špeglova 4, Velenje, 10. TRENIRKA - Edi Antloga, M. Pirešica, BUNDA UNIVERZALE - Mojca Lebič. Petrovče 1, KOVČEK - Metka Štorman, Prebold 2č, APARAT ZA PEČENJE KORUZE - Martin Praprotnik, Gotovlje 15, Žalec, KOŠARA FRUCTAL - Berta Kruleč, Arja vas 40, Nada Vukič, Migojnice 111, Griže, Marija Brinovšek, Ljubija 85, Mozirje, Zvone Markon, Dolenja vas 53 b, Prebold, Alojz Rojnik, Sp. Grušovlje 2, Šempeter, KOŠARA ROGAŠKA - Vlasta Močnik, Polzela 207, 12X1,51 JUPI - Bernarda Pošekal, Loke 45, 12x1,51 COCTA - Nežika Goropevšek, Prekopa 37, Vransko, 12x1,5 I COCA COLA - Slavko Petrinjak, Vransko 29, SENČNIK RADENSKA-Stanko Serdoner, Šentrupert 11, Gomilsko, Bojan Vaupotič, Liboje 119, Terezija Goršek, Pongrac, Griže, STROJ ZA DROBTINE - Mili Puncer, Letuš 77, Alojz Smeh, Zabukovica 91, DEŽNIK RADENSKA - Rado Kovač, Kardeljevo 70, Žalec, Jani Čremožnik, Gotovlje, Darja Kos, Ponikva 36 b, Marjana Dobrlšek, Breg, Polzela, Ivan Ločan, Andraž 52, IZDELKI MLEKARNE ARJA VAS - Ciril Šuster, Pongrac 12, Griže, Drago Železnik, Orova vas 1, Polzela, Branko Vidic, Gotovlje, 206, Žalec, Jana Pogačnik, Breg 9, Polzela, Ivica Govc, Prebold 45, Milan Krbič, Partizanska 4, ŽaleCj Mirko Onič, Gomilsko 66, Jožica Obreza, Studence 45 a, Amalija Hriberšek, Cankarjeva 5, Žalec, Ivanka Pirnat, Prapreče 20, Vransko, IZDELKI KOLINSKA - Alojz Božič, Kvedrova 5, Žalec, Terezija Rehar, Pernovo 14, Žalec, Marija Hudovernik, Arja vas 6, Petrovče, Vida Divjak, Cesta v Vevče 21, Velenje, Urška Juvančič, Pongrac 117, Griže, Irena Zakunšek, H. Staneta 6, Žalec, Vida Romih, Polzela 233, Marija Pančur, Dobrteša vas 86, Šempeter, Tilen Suholežnik, Petrovče 87, Miljana Avsec, Kasaze 70 a, Petrovče, IZDELKI PALOMA - Fanika Brinar, Latkova vas 42, Prebold, Rajko Žohar, Gornja vas 50, Prebold, Andrej Aristovnik, Arja vas 25 a, Petrovče, Ivan Blagotinšek, Polzela 103 b, Roman Toplak, Kasaze 105 a, Petrovče, Žinka Šporn, Parižlje 38 a, Braslovče, Damjana Ferlič, Polzela 205 c, Hribernik, Šempeter 124, Helena Breznik, Zg. Grušovlje, Šempeter, Ani Lončar, Gomilsko 27, Silvo Bračun, Parižlje 123, Braslovče, STROJČEK+KOZMETIKA - Majda Šanca, Kasaze 48, Petrovče, Amalija Čede, Petrovče 106, Marija Končnik, Kardeljeva 6, Žalec, Štefanija Zabukovnik, Dobrič 23, Polzela, PROIZVODI KOZMETIKA ZLATOROG - Dimitrij Ješič, F. Pohlina 3, Žalec, Bogdan Ivanc, N. Tesla Žalec, Jernej Dušlč, Založe 56, Polzela, Zvonka Pirš, M Hrib 10, Laze v Tuhinju, Marija Žagar, Ložnica 19, Žalec, Marta Matko, Polzela 26, Martina Kajtna, Griže 34, Milena Žerič, Dobrteša vas 41 b, Šempeter, IZDELKI PALOMA - Danijela Klančnik, Podgora 18, Šmartno ob Paki, Alenka Muhovič, Prebold 43, Angela Kopše, Latkova vas 110, Prebold, Ivica Slapnik, Zaplanina 22, Vransko, Nataša Stepišnik, Drešinja vas 13, Petrovče, DARILNI KARTON VINAG 3 st. - Klemen Čuk, Založe 70, Marjan Rajh, Braslovče 40 a, Metka Lukman, Črni vrh 15, Tabor, Franc Žerjav, Arja vas 78, Petrovče, Silva Mikek, Bočna 58, Šmartno ob Dreti, Milan Podgoršek, Kapla 39, Tabor, SVEČE+DESKA ZA MESO - Lenko Plder, Prapreče 30, Milka Gnelšek, Parižlje 91, Ušen, Rakovlje 18, Braslovče, Terezija Pušnik, Jeronim Vransko, PIVO GOLDHORN DOZE (8 DOZ) - Marija Danijel, Petrovče, 117, Fani Potočnik, Kasaze 5 a, Petrovče, Stanko Pilih, Pongrac 35 b, Griže, Vanda Melanšek, Šempeter 156 b, Marija Tavčar, Kaplja vas 58, Prebold, Dušan Širše, Prebold 84, Fanika Matko, Vransko 28, KARTON SOK FRUPI - Marija Korent, Rakovlje 17 c, KARTON VINO URBAN - Martin Ograjenšek, Ponikva 51, Marija Tisovec, Košnica 25 e, Celje, IZDELKI DROGA - Jožica Bevc, Na Zelenici 15, Celje, Amalija Volovšek, Sav. čete 9, Žalec, Anica Tavčer, Prebold 153, Karel Menart, Žvirče 5 c, Tržič, ' Danica Krnlčnik, Prekopa 21, Vransko, Mirjana Lovrek, Čopova 6, Žalec.
Črna
pika
Komu mar zelenica
V Soseski V v Žalcu že nekaj časa vztrajno čaka počitniška prikolica na poletno sezono. Lastnik najbrž ni našel primernejšega prostora za postavitev prikolice, očitno pa njega in stanovalce nič ne moti, da stoji na zelenici in da tudi izgled okolice bloka ni zgleden.
AKUPRESURA
BIOENERGIJA
STJEPAN
ŠEPAT,
Hotel Žalec,
vsak četrtek od 12. do 14. ure.
Telefon: (063) 714-211
Oglašujte v Savinjčanu tel. 711-433
Mali
oplaši
Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko, nakar boste dobili potrebna navodila. Šifra: DELO.
Iščem mlajšo upokojenko za
pomoč v gospodinjstvu, in sicer 4 ure dnevno v Petrovčah. Ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro: POMOČ.
Renault 21 TL, letnik 1989 prodam. Telefon 771-987.
MALI
OGLASI
Cena do 10 besed je 100,00 din, vsaka nadaljnja beseda je 10,00 din. Znesek je treba nakazati po položnici do 15. v tekočem mesecu, do takrat se sprejemajo tudi besedila, na žiro račun ČZP Savinjski občan: 50750-603-36329, ali se oglase prinese osebno na uredništvo.
ZAHVALA
Kje si ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
Ob boleči izgubi mame, stare mame, babice, prababice in praprababice
NEŽKE BURJAN
roj. Grebovšek, iz Pongraca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam kakorkoli pomagali.
Posebna hvala govornikoma Ivanu Grobelniku in Ludviku Zupancu za poslovilne besede, godbi iz Zabukovice, pevcem iz Petrovč ter duhovniku za opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal?
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek
IVAN TERGLAV
iz Tabora
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem, darovali v druge namene, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Petru Strouhalu za razumevanje in nesebično pomoč, vsem duhovnikom za opravljen obred, še posebej g. dekanu Selčanu in g. opatu Kolšku za poslovilne besede. Nenazadnje tudi lepa hvala g. Branku Pepelu in Dejanu Podbregarju.
Vsi, ki nosimo v srcu bolečino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
JOŽEFE JAGER
JUŽNOVE MAME iz Marija Reke pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter denar za cerkev in maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem Svobode Prebold, cerkvenim pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradeda
KARLA
KLINCA
iz Pongraca 107, Griže
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za sočustvovanje in pomoč. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala govorniku, godbi in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
■ FRANCU ŠMARČANU
iz Zavrha pri Galiciji
Čeprav gre čas svojo pot, nam nihče ne more vzeti bolečine in spomina na 22. januar, ko mineva eno leto, odkar se je končalo tvoje dragoceno življenje.
Po tihem odhajamo, kot sence resnice, v tisto domovanje, kjer spiš nezdramno spanje.
Hvala vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina in mu prižgete svečo.
Za teboj žalujejo: žena Ivanka, otroci z družinami ter brata in sestra
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA BALOHA
iz Matk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih urah. Iskrena hvala zdravnikom in sestram gastro oddelka bolnišnice Celje. Hvala dr. Cvetki Krk za njen trud in vsem, ki ste darovali vence, dali za sv. maše ali drugače pomagali.
Posebna hvala gasilskemu društvu Matke, rudarjem iz Velenja, upokojencem iz Griž, godbi in pevcem iz Prebolda, g. župniku za opravljen obred in PD Žabukovica. Iskrena hvala govornikom in Vinku Petku.
Žalujoči:
žena Milka, sinova Jože in Branko ter hčerka Olga z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata in starega ata
MAKSA HROPOTA
iz Gotovelj 42, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih.
Posebna hvala medicinskemu in strežnemu osebju Doma Polzela, sodelavcem, govornikom in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 1. februar 1990, ko si nas za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA
ORTL
iz Topovelj 15, Braslovče
Žalujoči:
hčerke in sinovi z družinami in vsi, ki se je spominjajo
Jft	ZAHVALA
ll	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
	starega ata in brata
" - p '¿j? ,	JOŽETA
disk	1 DEBELAKA
	z Velike Pirešice
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Bizjaku, gasilcem, pevcem in sodelavcem.	
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi	
V SPOMIN
S svojim vedrim nasmehom vsakogar osrečiti si znal.
Pred človeško hudobijo sam nemočen si ostal.
ZAKAJ?
24. decembra 1990 je minilo leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi brat
ROMAN KROFLIČ
iz Liboj
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Ivi z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
ALOJZA BECA
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in namenska sredstva ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Cukjatiju in sestri Tanji Valenčak za lajšanje bolečin, g. župniku za opravljen obred, g. Dolarju za poslovilne besede, kvintetu Lastovka s Polzele za odpete žalostinke in sosedom za nesebično pomoč.
Žena Erika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
FRANCA JELENA
iz Ponikve pri Žalcu
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki so mi izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Posebna hvala sosedom Lokanovim za nesebično pomoč v času njegove bolezni in ob smrti, g. župniku za opravljen obred, gasilcem, govornikom ter pevcem.
Žalujoča: žena Mici
POGREBNE STORITVE
HITRO IN SOLIDNO
•	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
•	postavitev mrtvaškega odra na domu
•	vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano
•	dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop
•	ureditev kompletne dokumentacije
DELAMO	'VAN STEBLOVNIK,
NON STOP	BRASLOVČE, PARIŽUE 11,
telefon: 721 -667, 721 -395
ZAHVALE
Cena je 1.500,00 din, znesek je treba nakazati po položnici do 15. v mesecu, do takrat se sprejemajo tudi besedila za tekoči mesec, na žiro račun ČZP Savinjski občan: 50750-603-36329, ali se oglase osebno v uredništvu.
MARJAN AMON IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Slatina 9/A
Šmartno v Rožni dolini Telefon: 063/38-672
20%
IZVENSEZONSKI POPUST
Plačilo na dva obroka
JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3
telefon: 063/712-261
POGREBNE STORITVE
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepeljitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje
S Savinjčanom v Evropo in naprej
Savinjčani smo pa res lahko veseli, da s hitrimi koraki grabimo v Evropo 92, če ne že kar dlje! Za ta pomemben korak niso pomembna stara imena, saj smo naenkrat od občanov postali kar Savinjčani, časopis pa, kot se spodobi, SAVINJČAN. To je sicer šele prvi korak, saj bo kmalu postal kar TIMES OF THE SAVINJA VALLEY, urednik bo postal general editor, nič več Janez, temveč John, tajnica pa secretary lady Lady in tako naprej.
To se je pričelo, čeprav od zdaj, v zadnji številki, kjer naš cenjeni Times of the Savinja valley že uvaja international tekste: Come and kili the ordinary music of the concert, ki ga je organizirala in podprla naša LDS societe. (Upajmo, da na ryem niso postregli še z LSD-jem.) Editor ga je nekoliko polomil, da se pod vabilo nista še podpisala secretary Gregori Wolf and presidente Volf-gang Suppe. To je zagotovo storil namenoma, da je mister general editor John preskrbel svoj prostor za svoj December fest - tiskovni škrat je napisal namesto »z« »c«, sicer je pa kar v redu. Za konec leta pa bo že tako: Ein Sanntaler dezember fest, če mu ne bomo dodali še gros-

V Runtolah so se slučajno srečali štirje junaki. Pred pošto sredi tega lepega in zelenega mesta so si zaželeli: srečno, zdravo in uspešno novo leto. Stisnili so si roke, po-ljubčkali pa se niso! Bog si ga vedi, zakaj? Menda so se bali aidsa, ali pa je ta bolezen bila le pretveza, da se poljubljati ni bilo treba.
Zgolj naključje je hotelo, da so te osebe bile v različnih političnih strankah, Johan, ki je že v pokoju, je pri Slovenski demokratski stranki, Pavle je blizu krščanskim demokratom, Karl in Fri-drih pa sta prenovitelja. Pa so začeli zbijati šale. Takole nekako je tekel pogovor:
»Kako si kaj, Johan, sedaj ko si v pokoju?« je vprašal Karl.
»Hvala dobro,« odgovori Johan. »Malo se sprehajam po mestu, ker imam toliko časa.«
Karl je bil trdovraten!
»Kaj pa s politiko se kaj ukvarjaš. Trideset let si bil komunist, sedaj Pa slišim, da si presedlal med demosovce. A je sedaj kaj boljše? Se med temi novimi boljše počutiš«?
»Daj no, nehaj me provocirati, Karlek!« je že hotel povišati glas Johan. »Saj dobro veš, da je vse skupaj isti šmoren. Ljudje so vsi enaki in oblast je od ljudi in ne od boga. Ljudje pa, saj veš, imajo radi oblast. Tudi teh se bom rešil.«
Pa seje oglasil Fridrih: »A, a. K nam nazaj te že ne bomo več vzeli. Več kot trideset let si delal škodo komunistom, prenoviteljem pa ne boš. Nak, smo se te komaj rešili! Takšnega balasta.
se, verjetno že kar v Sack-senfeldu. Tedaj bodo v naš Times pisali jurnalisti: Frenk, John, Antony and company. Seveda bosta prvi dve strani še vedno rezervirani za president of the Savinja valley.
Snovi sicer ne bo manjkalo, če pa se to zgodi, pa jo bo popolnila kakšna story of the Saloon pri river Zibika, ki mu po cele noči ne da spati, kot tudi bližnji okolici. Tudi jurnalisti bodo obširno lahko poročali, kot na primer mister Darko o Blues concert en Pragwald, editor John pa o uspehih ansembly Neron Sacksenfeld.
Skratka, postali bomo zreli za Evropo, če nas pa ta ne bo hotela, se bomo pa poslužili kar predloga gospodiča Brajdiča, ki predlaga, da v tem primeru napademo ZDA. Če zmagamo, bo tako vse najboljše, če pa izgubimo, bodo pa oni zasedli Savinja valley in bo tudi OK. Tako bomo prišli še dlje, če nas slučajno ne bo kakšen trubarsko zaveden Savinjčan zbudil: »Moji ljubi Savinjčani ino ostali Slovenci, tak nehajte ga s..., kdaj se boste sploh korenin zavedli!«
Pa pozdravljeni!
Vanč-ij
Kar tam ostani, kjer si. Vidim, da v demosovih strankah jemljete oblast dobesedno v svoje roke. Ste že z golimi rokami začeli urejati pravno državo. Ne, ne, ne boš nas več sramotil.«
Pavel je posegel vmes. »Mogoče si pa, Johan, bil kdaj ministrant. To bi lahko bila olajševalna okoliščina, da bi te sprejeli med krščanske demokrate. Odpuščati je krščansko. Saj se je Jazus usmilil tudi Magdalene. Ni hudič, da se ti ne bi spreobrnil, sicer si se pa že obračal po vetru!«
» V mladih letih sem res bil ministrant,« je zamrmral Johan. »Ampak... stroka mi je začela ugajati!«
Tu ga je prekinil Friderik.
»Daj no, Pavel. Malo mu poglej roke. Krvave ima do komolca in če je izdal one iz p rej rje stranke, bo prej ali slej tudi vas. Samo da malo popiha, bo blatil vas, kot sedaj prenoviteje...»
Pogovor bi se verjetno nadaljeval, če se ne bi oglasila pogumna starejša gospa, ki ni mogla po pločniku mimo štirih vročekrvnih »politikov«. Seveda jih je poslala »kaj delat.«
Na hitro so se poslovili. Karl in Friderik pa sta po-modrovala takole: Lažje se diha, čeprav je nas prenoviteljev malo. Znebili smo se »karieristov«, hijen in drugega balasta, kateri so pokopali naš ugled.
Noja. Sedaj so na drugi strani. Sreča! Pokopali bodo tudi njihovega.
Podobnost z resničnimi osebami in dogodkom je zgoj slučajna.
Franci Žagar
Je čas deta in je čas počitka.
Je čas zrelosti in je čas staranja.
Slednje marsikdaj prinaša kar preveč težav. Nemalokrat se življenje tudi poigra z usodo ljudi, ki so nam najbližji. Kruto poseže v miren vsakdan in pretrga običajni ritem življenja.
Ljudje, ki jim starost, bolezen ali nesreča onemogočijo živeti zdravo, samostojno življenje, potrebujejo pomoč pri delih, ki jih sami ne morejo več opravljati. Potrebujejo nego in občutek varnega zavetja, saj v vsem stvarstvu ni ničesar bolj tujega kot človek, ki je sam.
V takšnih stiskah smo vam pripravljeni pomagati!
POMOČ IN POSTREŽBA STAREJŠIM OBČANOM
SVETOVANJA S PODROČJA SOCIALNE POLITIKE
BOJAN JEREB, soc. del., Heroja Staneta 7, Žalec, telefon 063/713-357
Novoletni sprejem za duhovnike
Tudi po vseh spremembah, ki so jih doživeli na družbenem in političnem življenju tudi v žalski občini, tukaj nadaljujejo s tradicijo vsakoletnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Letošnje srečanje je bilo v hotelu Golding v Žalcu. Zbrane je najprej pozdravil Milan Dobnik, žalski župan, ki se jim je zahvalil za njihovo poslanstvo in jim zaželel tudi v bodoče uspešno delo med njihovimi ovčicami. V imenu duhovnikov seje za sprejem zahvalil Adolf Piki, starosta duhovnikov v žalski občini, ki je dejal, da se, že zaradi svojih visokih let, ni nadejal takih sprememb v slovenski družbi, ki pa jih je srčno vesel, vendar pa je bilo tudi prej sodelovanje med duhovščino in občinskim vodstvom dobro. V sproščenem razgovoru so premleli problematiko, ki nas danes vse zanima. Na sliki: Tako sta nazdravila župan Milan Dobnik in starosta duhovnikov v občini, Adolf Piki.	Tone Tavčar
Amerika, lep dan ti želim
Kdor poreče, da so jugoslovanski avi-oni drvarnice, je velik lažnivec ali pa se še nikoli ni peljal z avioni JATA. Prostoren trup, kar osem sedežev v eni vrsti, res malo bolj dotolčene stevardese, kot na kakšni LUFTHANSI ali P AN AMERICAN, toda še vedno obilna hrana, zadovoljivo pivo, dobra prepečenica in dobro balkansko vzdušje. Poleteli smo okrog
12.	ure. Čeprav je polet trajal več kot devet ur, smo zaradi časovne razlike med dvema kontinentoma prispeli v to tako dolgo željeno in opevano kot deželo neizmernih možnosti še pri belem dnevu. Ura v Clevelandu je kazala po lokalnem času 15.37. Pristali smo elegantno, tako da so prestrašeni potniki, ki jih je strah pred letenjem delal vijoličaste in so občasno spominjali na junake znanega Muppet showa, navdušeno zaploskali.
Pozabljeni so bili tresljaji ob naših vzletih v neuija in oblačno vetrovne va-kume. Ob pogledu na Velika jezera, kjer pa bi težko našli kaj živega, kajti polucija jezer Michigan, Ontario in Eire je tolikšna, da te voda spominja na preostanek kavnega zoca, ki ti ostane v skodelici, ko spiješ kavo, smo si odahnili. Lahko si predstavljate, kako izgleda ubog Štajerc, ki je navajen sramotno majhnega toda prijetno domačega brniškega letališča, ko izstopi na že kar okultno skrivnostnem in strahu vzbujajočem gromozanskem mednarodnem letališču. Uradniki so sicer prijazni, četudi imaš jugoslovanski passport. Dali so mi vstopno vizo kar tja do septembra, čeravno sem mislil kar tisti trenutek pobegniti nazaj domov.
Oj, Dobriša vas, moja preljuba domača, kako velika je ta tujina! Kako najti v tej štirinadstropni stavbi, če ne štejem kleti in stopnic do subwaya (podzemne železnice), dostop do moje uboge in osamljene prtljage. Tako kot te najprej preseneti šest ur daljši dan, te zbije na tla realno dejstvo, da naenkrat nihče več ne govori slovensko. Toda Slovenec je poliglot in zato slej ko prej najde rešitev. Prijazna,
snažilki podobna mamica, v modrem delovnem plašču in zagorele polti me napoti v nadstropje, kjer končno med milijoni kovčkov in potovalk uspem priti tudi do svoje.
America, here I am coming. Neumen kot sem, se seveda zavalim do izhoda, kjer stojijo taksiji. Vsi ostali pametni potniki šibajo na podzemno, ki je desetkrat cenejša, toda prvič tukaj, prvič butast. Taksist je korpulenten črnec s sončnimi očali in do kolen segajočimi kavbojskimi škornji. Ko sem mu povedal, da sem iz Jugoslavije, me je navdušeno pozdravil in povprašal, če sem prišel s tistim svinjsko velikim avionom. Petelinu je takoj zrasel greben. Of course, v Jugoslaviji je to itak najmanjši avion, mi ne poznamo takšnih aeroplančkov, s kakršnimi se vi fijakate. Ne glede na najin prijeten pogovor mi je dedec zaračunal krepkih sedemnajst dolarjev za prevoz od letališča do Greyhound station (avtobusne postaje) v centru mesta. S kislim obrazom poraženega Bedanca in z jezo francoskega kralja sem zapustil drag taksi.
In kakšni so bili prvi vtisi? Res je Cleveland milijonsko mesto, toda ceste so skoraj tako slabe kot v naši prelepi Savinjski. Luknja pri ljuknji, grbina ob grbini. Slovenci, čas je naš zaveznik, potrebujemo le še pridno delo in kapital, ceste pa že imamo iste kot Amričani. Avtomobili so res veliki, res cestne ladje, ljudje pa so večinoma črni in beli.
S svojim vseopletajočim kovčkom sem vstopil na postajo. Poiskal sem prvo telefonsko govorilnico. Poklical sem person to person call, to je tako imenovani collect call - centrala te zveže z željeno številko, jo pokliče in najprej vpraša osebo na tisti številki, če je voljna sprejeti na svoj račun klic od te in te osebe iz tega in tega mesta. Osebo, ki sem jo poklical, Abiggail Žane, sicer nisem poznal od prej, vendar je bilo dogovorjeno od tretje osebe, da bom pri Abby lahko prenočil. Tako sem si kupil rezervacijo za avtobus
na relaciji Cleveland-Columbus, ki je glavno mesto ameriške zvezne države Ohio. Ko sem kupil karte, sem videl, da imam do pol osmih še dobro uro časa, ki sem jo namenil preživeti v kje drugje kot najbližnjem bifeju. Privoščil sem si tradicionalno hrano in pijačo. Hamburger in large čoke. Hrana je bila solidna, coca cola obilna (0.51) s pravo ameriško dozo ledu. Led zajamejo iz posebne kante, tako da ga dobiš poln papirnat kozarec in na to zimo ti spustijo pijačo, ki jo po mojih izračunih gre potem v kozarec le še dva decilitra. Pijuckal sem svojo Ameriko, opazoval črnce z lačnimi očmi, belce z zatripanim gibanjem in natakarja s slonjimi rokami. V kotu lokala sta sedeli, komaj kakšen meter od avtomatov za obiranje ljudi, ki so neizbežen sopotnik vseh postaj, dve zanimivi osebi. Šlo je za mlado, po moji oceni kakšnih dvajset let staro črnko z viklerji v laseh in debelo-ustničnim triletnim otrokom v naročju. Ker mi je otrok takoj začel mežikati, se mi je seveda priljubil in takoj sem mu bogato povrnil svojo zbirko oslov, fig in »pokanja« frisov in kar kmalu sva postala prijatelja. Mama je najino spakovalno spoznavanje ignorirala z visoke distance in si je z mirnodušno spako na obrazu vstavljala nove viklerje na svoje lase. V tem času sem si ogledal tudi avtomate okoli sebe, ki jih je bila polna čakalnica, postaja, bife in celo še sekreti. Poleg igralnih avtomatov, ki jih poznamo tudi pri nas (pokri, avtomobilske dirke, računalniške igrice, flippri itd.), imajo tudi avtomate za cigarete, avtomate za kavo, hrano, drobne stvari (kot so majhne čokoladice, zavitki lešnikov, kikirikijev itd.) in seveda ne smem pozabiti avtomatov za pijače. V celi Ameriki (ali bolje ZDA) se tepeta za prevlado dve firmi, to sta Pepsi in Coca cola. Živopisani avtomati, reklamni spopadi, spoti, koncerti in podobno.
Čutil sem dobro znani pritisk v mehurju in moral sem po stopnicah do najbližjega WC. Spominjam se, da sem kot otrok svojo radovednost, ki je še danes neizmerna, najprej potešil, da sem v vsakem novem okolju šel lulat. Prav radoveden sem bil tudi tokrat, kakšen je WC v tem okolju. Pogledal sem na levo in desno. WC je bil prazen, tako da sem se lahko v miru razgledal. Vrata v posamezne sralne separeje so tolikšna, da lahko vidiš noge sedečega (stoječega), isto kot v filmih. Lulalniki so podobni šovinističnim straniščem pri nas. V tistem pa meje presenetil velik črnec, ki je vstopil v t. i. restroom. Pričel sem scati, prav tako tudi on. Nisem se mogel zadržati, obrnil sem glavo in ga pogledal. On meje že ves čas gledal. Ko sta se nama oči ujele, se je zarežal, mi poslal poljubček in storil samemu sebi milo potezo. Odžgal sem jo iz stranišča, kot bi me gnali peklenščki.
Ko sem na avtobusu opazoval odhajajoči industrijski Cleveland, poln slovenskih imen (Novaki in podobni) na reklamnih panojih industrialcev, sem se spomnil minulega dogodka in se dodobra narežal. Dan je končno klonil v zasluženo noč.
V. G.