Dopisi.
Sklep šolskega leta. Vsled odloka višjega šolskega sveta 3e pouk na državni gvmnaziji v Ptuju konča v soboto, 28. junija. V nedeljo, 29. junija je zahvalna služba božja. Dnevi od 30. junija do 5. julija ae porabijo za konference in ureditev uradnih spisov. Izpričevala se pošljejo učencem po pošti. Sprejemni izpit za I. razred se vrši v soboto, 5. julija od 10. ure naprej. Na ljudski in meščanski šoli se šolsko leto sklene v soboto, 5. julija.
,.Mladika'' v Ptuju se naj imenuje zavod, ki stopi na mesto dosedanjega nemškega „Dekliškega doma". — Na vrašanje glede sprejema, ki so prišla na gimnazijsko ravnateljstvo, se bo strankam odgovorilo, ko bodo sprejemni pogoji odobreni od mestnega šolskega sveta in gercntskega sosveta.
Mestni kino v Ptuju. Mestni kino je s predstavami začel. V kratkem dobi prvovrstne češke, poljske in amerikanske filme zabavne in poučne vsebine.
Škropljenje cest v Ptuju. Opozarjamo hišne   gospodarje,   da so pod   strogo kaz-
—    2    —
ni.jo dolzni o -lepem vremenu Skropiti cesto pred svojimi hiSami in sicer preko cele cente.
Pevski in tambura§ki zbori. Narodila se nam je Jugoslavia in prerodilo bi se naj tudi druStveno zivljenje. Kje so razna pev-ska in tamburaSka druStva, ozir. zbori, ki jih je bilo pred vojno tako lepo Stevilo? Ali bi ne bil zdaj najlepSi cas, da bi merodajni faktorji, med katere priStevam v prvi vrsti nase narodno in vedno z vso pozrtvovalnost-jo delavno uciteljstvo zopet ustanovili pevske in tamburaSke zbore ? V vsaki zupniji bi se naj ozivil pevski, fie ne tudi tamburaSki zbor. Prvi, kjer je petje res najboljSe sred-stvo za ljudsko izobrazbo, drugi, ker je ta godba narodna, prav jugoslovanska in ker se ji je lahko priuciti. Ker so sedaj postale Sol-ske razmere boljSe, bi tudi kazalo, da bi u5i-telji vsaj v visjih razredih poucevali v pev-skih urah sekirice in s tern pripravliali mla-dino za pozneje ter jih usposabljali, ta bi mogli pristopiti k pevskim in tamburaSkim zborom. Upam, da najde pisec teh vrstic pre-cejSnjega odmeva. Star pevee in tamburaS.
Aretecija. V cetrtek, 19. t. m. je bil aretiran Rock Florijan, zelezniCar na tukajSnji postaji radi rovarjenja proti Jugoslavia in agitacije med zeleznidarji, da izstopijo iz jugosl. organizacije. Pobiral je tudi denarne prispevke in jih poSiljal v Novo Avstrijo.
Promocija. Dne (>. t. m. je bil na du-najskem vseudiliSCu promoviran za doktorja filozofije naS srt-diSki rojak Maks Robitf.
SrediSce. Ker sem imel opravek v Sredi-S6u, sem vstopil v trgovino zida Fr . . . . k. Kupil sem vzigalic in sicer sem dal za 10 Skatljic 7 K. Ako ne verjamete, preprifiaj-te se!
Ljutomer, konjska dirka se vrsi v nedeljo dne 6. julija 1919 na dirkaliScu v Ljutorneru. Zacetek ob pol 14. uri (pol 2. uri popoldne.) Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji, namerava dirkalsko druStvo isto prirediti si-jajno z vojaSko godbo. Po dirki koncert. Na-tancneji vapored po lepakih. Jugoslovani — sestre in bratje — pocastite nase obmejne muropoljske Jugoslovane na ta njjhov stavo-obicajni narodni praznik s prav mnogobroj-nim posetom. Sedaj imate lepo priliko, da vidite te obmejne kraje — to vrlo narodno za-vedno ljudstvo in njihove krasne, cile konje.
Citalnica V Rogatcu naznanja, da je likvi-dacijski odsek kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju podaril svojo javno ljudsko knjiznico v Rogatcu z omaro vred novo-ustanovljeni 6italnici v Rogatcu. Omenjeno drustvo izreka tern potom Klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju najsrdnejSo zahvalo in obljublja, da bo sluzila knjiznica kot dosedaj svojemu vzvisenemu namenu, to je, izobrazbi ljudstva.
Crna gora pri Ptuju. Pri nas se na poSti Se vedno sopiri nemskutarska uradnica. Ravno-tako je se tudi poStni pecat vedno nemSki, „Maria Neustift". Sram nas jepred drugimi Slovenci. Zato prosimo in zahtevamo vsi za-vedni Slovenci naCrni gori, dase, 6e zene uradnica pa vsaj posni pecat nadomesti s slo-venskim.
Od Save. (Pozdrav ,,Ptujskemu listu"). DobrodoSel vrli borivnik za nase narodne pravice v Ptuju in okolici! Pozdravljen bodi tudi od bratov s Posavja, ki je zlasti ponosno, da je njegov urednik izSel iz nase sredine ! Vrednost lista cenimo mladi in stari, prvi iz mladeniskega ognja narodne navdusenosti, drugi iz potrebe, zgodovinsko dokazane. Po-trebo lista cenita v nasi dolini osobito dva moza, rodoljuba, Solnika, ki zivita ze veliko let ob bregovih bistre Save, a pred leti, pred dolgo vrsto let sta delala v vzhodnem delu Slovenskih goric, kjer sta Sirila iste narodne teznje, katere zastupa zdaj „Ptujski list". Jeden teh je deloval kot solnik v Liutomeru, odkoder je urejeval Solski list „Slovenski ucitalj" (1. 1873—1877), ki se jetiskal v Ma-riboru. V kaksnem duhu je bil list pisan, pove ze njegov naslov. Dosel v Posavje je bil ustanovnik in urednik nekaterih listov, n. pr. „Dolenjskih novic" v novecn mestu (1. 1884—1890), „Domovine" (celjske) in „Slo-
venske zadruge (Celje). Zakaj   to navajamo ? i Isti domoljub se je pred 20 leti trudil, da bi bili že v tistih neugodnih časih Slovenci usta- [ novili tudi v Ptuju časopis, kakršen je cenjen \ „Ptujski list". Da so bili ptujski Slovenci že takrat čez vse požrtvovalni, vendar   se ome- ! njenemu možu, ki se je  ponudil,   da   bi   bil j list iz daljine kolikor lfj mogoče z vsem pre- • skrboval, ni posrečilo, da bi bil list, ki je bil j tako potroben, že  takrat  zagledal beli   dan. Zato pa zdaj z zadoščenjem   pozdravlja  vrli ; „Ptujski list". — Drugi mož, ki   se lista ve- j seli, je deloval v Ptuju  tudi v   tistih   starih ' časih kot ognjen narodni mladenič, delal ne- I umorno, požrtvovalno  v   šoli in   zunaj   šole, ' v mestu in okolici, z besedo in peresom, sploh „z uma svitlim mečem".   Bil  je   duša   čitalnice, faktor posojilnice, agitator pri volitvah. Nemštvo, to umetno nemštvo se je nad niim jezilo, da je bilo joj.   Vse   nemško   časopisje štajersko,    ,,Tagespost",   ,.Deutsche   Wacht" itd. ga je napadalo brez   konca   in   kraja, a on je stal kot „mož jeklen, trd, neizprosen". V tistih časih je bil v Ptuju tudi gimnazijski profesor Hubad, umrl v   Ljubljani   kot   vpo-kojeni deželni šolski  nadzornik.   Ta   odlična Bolnika slovenska sta na   neki  javni   uradni učiteljski skupščini med  svet razglasila   najboljša pedagoška načela glede   narodnih šol, naečla, katera so takrat šolske gosposke trdovratno zanikavale, ki jih pa zdaj Slovencem v   korist   Častno   zastopa   „Ptujski   list",  gl. štev.  10, z dne 8. junija t. 1.
Rogatec. Opazujemo, da se nekateri ljudje še niso izpreobraili; med njimi najbolj nemškutari znani trgovec Preac, ki nekdaj niti nemški ni znal, ko je bil pri sv. Roku. Sedaj pa nemškutari na vse pretege, kjer koli le more. Toda mož ne premisli, da je beli kruh le od Slovencev, in če bi ga ti zapodili, bi moral otepati ovsenjak in prilivati vodo. Najbrž misli gospod, da bo z nemšku-taljenjem imponiral Slovencem, a moti se. Slovenci bodo lahko živeli brez njega, on pa bolj težko brez Slovencev. Sicer pa bilo bi najboljše zanj, če se kmalu preseli tja, kamor spadajo taki pospodje.                        A.
Pragersko. Nad dopisom v P. L. od 1. 6. se je omenjeni vojni dobičkar L. zelo hudoval. Zadovoljen Jnaj bo, da ni prišlo še kaj drugega na dan. V ptujskem okraju se gostilne zaprejo že ob 6. uri zvečer ; na Pra-gerskem se je še pred nekaj dnevi popivalo do 11., celo do 12. ure; seveda, ker so organi postave predaleč stran in se premalo brigajo za stvar. Zdaj v ča«u, ko so gostilne zaprte, si marsikateri delavec prihrani svoje trdo prislužene vinarje. V naši postajni trafiki se še nič ni poboljšalo; menda zato ne, ker tja vedno zahaja par mladih gospodov in gospodičen znanih nemškutarjev. Ti seveda pušijo fine cigarete in smodke. Lepo je pogledati, če si gospodičina, ki zahaja tja, preganja dolg čas s fino cigareto, mi pa požiramo sline. Opozarjamo tudi našo blagajno na postaji, naj se vozni listki prej dele ne pa, ko vlak že v postaji stoji, da morajo ljudje potem za vlakom tekati ali pa brez listkov vstopati in kazen plačevati. Kako lahko bi se zgodila nesreča, kakor se je to že pripetilo parkrat zjutraj pri vlaku iz Ptuja v Maribor.