Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, ured- nik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davku na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). ; i ~**™‘ POSLOVANJE INGRADA V PRVEM TROMESEČJU Izguba v dveh TOZD Kljub itemu, da so trije meseci prekratka doba za kompleksno oceno poslovanja, ugotavljamo že prve vplive zaostrenih gospodarskih gibanj. Na zbornih delavcev in delavskih svetih v temeljnih organizacijah so že obravnavani rezultate poslovanja v prrvtilh treh mesecih, namen sestavka pa je informirati kolektiv o poslova- nju delovne 'organizacije kot celote ter na osnovi analize, ikii je bila opravljena, opredeliti vzroke nastanka izgube v temeljnih organizacijah IGM Medlog in v Mehanizaciji. Za oceno poslovanja delovne organizacije prikazujemo elemente celotnega prihodka in sicer primerjalno z istim obdobjem prejšnjega leta (v 000 dinj: Elementi I-IIi/61 I-III/82 Imd. Cellotmi prihodek 786.636 906.916 115 Porabljena sredstva 567.166 593.421 105 Amortizacija — min. 18.064 32.152 178 Dohodek 219.470 313.485 143 Oisiti dohodek 150.381 215.370 143 Osebni dohodek 119.460 149.331 125 Rezervni sklad 7.365 5.829 79 Posiltavni sklad 11.014 43.673 396 Izguba 12.694 12.816 101 Porast celotnega prihodka za 15 odstotkov, upoštevaje visoko inflacijo v lanskem letu, kaže, da je bil fizilčnii obseg proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta manjši, 'porast porabljenih sredstev za 5 odstotkov pa na to, da so si temeljne organizacije prihranile ob koncu leta dokaj »-rezerv«. Skokovit porast amortizacije je posledica zakona o amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev, ki je bistveno povečal osnove za obračun amortizacije. Posledice tega zakona so že prisotne predvsem v kapitalno intenzivnih temeljnih orgamitzaiaijaih. Bruto skladi so prav tako porasli, pojavite se jfe izguba lin sicer v isti višini kot lani, vendar s povsem drugačno in širšo paleto vzrokov. Kot že omenjeno, je temeljna organizacija IGM Medlog v prvem tromesečju izkazovala izgube v višini 8.585 tisoč din in temeljna organizacija Mehanizacija 4.232 tisoč din. Analiza -poslovanja temeljnih organizacij, ki izkazujeta izgubo, je opredelila naslednje vzroke nastanka izgube: — Temeljni organizaciji imata izrazito sezonski značaj dela. Neugodne vremen- ske razmere v zimskih mesečih so vzrok za dokajšen izpad proizvodnje, kar kaže tudi doseženi celotni prihodek, ki je v temeljni organizaciji Mehanizacija dosežen e 95,3 % v primerjavi z lanskim letom. — Izredni porast porabljenih sredstev. V obeh temeljnih organizacijah se v zimskem času opravijo re- monti delovnih strojev in naprav. Stroški remonta so zaradi nenormalnega porasta cen rezervnih delov, avtomobilskih plaščev in gum za gradbeno mehanizacijo (devizna sovlaganja; izredno pora sili. Prav tako so izredno narasle cene goriva, maziva in ogrevanja. — Sprememba zakona o amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev je prav tako povzročila porast obsega porabljenih sredstev. Kot vzrok za ta nastanek izgube ne smemo prezreti dejstva, da se kiljub porastu cen reprodukcijskega materiala, surovin in energije, cene storitev, ki jih opravlja TO Mehanizacija in proizvodov TO IGM Medlog, niso povečale od marca lanskega lleta. Dejstvo pa je tudi, da je zaradi restriktivne investicijske politike padel irealni obseg proizvodnje omenjenih temeljnih organizacij. Nadaljnja, predvsem tržna analiza jie pokazala, da že lahko v prvem polletju pričakujemo uspešno poslovanje teh temeljnih organizacij. V mesecu aprilu in maju so bite pridobljena večja investicijska dela, ki bo- do ob večjem koriščenju kapacitet zmanjšala fiksne stroške na enoto proizvoda, doseženo je bulo povišanje cen v okviru resolucije, del prostih kapacitet (kvalificirana delovna site) pa je angažiranih ina obsežnih delih v inozemstvu. Kljub nakazanim številnim vzrokom za nastanek izgube, lahko z gotovostjo trdimo, kar potrjuje proizvodni obračun za mesec april, da bosta temeljni organizaciji IGM Medlog iin Mehanizacija poslovali v bodoče uspešno, kar je tudi pogoj socialne varnosti vseh nas, ki združujemo delo v delovni organizaaijii GIF Ingrad Celje. Ivo Stetile ■ ■ « 3. junij 3. junij je Dan gradbenikov Slovenije. Letos smo ga proslavili v Mariboru. V okviru praznovanja je bilo tudi proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije. V petek, 4. 6. dopoldan je bil plenum gradbenih delavcev Slovenije, zvečer pa svečana akademija ob dnevu gradbenikov. Slavnostni govornik je bil Marijan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. fr f * * »er 2^* si. Jf * V celjski soseski Otok-IIl S v gradnji market Center z montažnim sistemom Ingrad. Izvajalec del: TOZD Gradbena operativa Celje V dneh od 26. do 29. junija bo v Beogradu 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Med delegati kongresa bo tudi naš družbenopolitični delavec Ivan Rebernjak iz TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina, predsednik delavskega sveta Ingrad. Želimo mu uspešno delo. Na proslavi so podelili plakete RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije iin letošnje Kavčičeve nagrade ža uspehe na področju izobraževanja v gradbeništvu. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za novega predsednii-ika Republiškega Odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je bil izvoljen Milan Šinkovec, za podpredsednika Miro Pri-morac dn za sekretarja Štefan Praznik. V soboto, 5. 6. je bilo proizvodno tekmovanje, nato pa podelitev priznanj in pokalov. V skupni uvrsti ti vi VII. proizvodnega tekmovanja je Ingrad dosegel 6. mesto, bolje pa iso se izkazali špontki, ki 'so letos na 31. športnih igrah osvojili 1 mesto in tako že devetna j-stdč postali prvaki Slovenije med gradbeniki. Vlili Šuster Delegati in delegacije Uredniški odbor je na svoji seji predlagal, da v Glasilu odpremo novo stalno rubriko »Delegati in delegacije«. V rubriki bomo opozarjali na zanimivo gradivo, objavljeno v Delegatskih poročevalcih občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti, objavili kratke izvlečke iz gradiva in pripombe delegatov s sej, ki bi zanimali širši krog bralcev, v kratki besedi predstavili najbolj aktivne delegate itd. Zelo bi bili veseli, če bi se v rubriki oglašali tudi vi bralci s predlogi. Namen rubrike ni, da bi vam natresli kopico številk, ampak v razumljivi besedi podali bistvo aktualnih dogajanj na delegatskem področju. Da pa ne bi bila ta rubrika namenjena samo celjskim delegatom, pozivamo tudi delegate temeljnih organizacij zunaj celjske občine, da nam tudi oni poročajo o svojem delu in predstavijo tudi kakšnega aktivnega delegata. V zadnji številki GiliasiiiLa smo vam predstavili! noveli zvaljene delegacije ZZD in SIS po TOZD. Delegacije so se že kmstiituiiralLe na svojih prvih sejah .v mesecu aprilu, nekatere pa so že začele z resnim delom, saj so že imele v maju alti v začetku junija svoje druge seje. Siicer so 8e v času od 1. do 3. junija sestale skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Celje lin občinske komunalne skupini as ti. Dnevni red Samoupravne stanovanjske skupnosti j- bil tokrat zelo obsežen, za vise nas pa je bila najbrž najbolj zanimiva točka, ki je obravnavala Predlog plana samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1982 in Pravilnik o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj iiiz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati zbora združenega delila so se že drugič sestali na seji zbora dne 27. maja liln so tudi sicer najbolj aktivni delegati, saj imajo redno vsak mesec sklicane skupščine. Dnevni red tokratne seje je obsegal 11 'točk, med njimi pa je treba vsekakor bollj na drobno pregledati vsaj nekatere : — 4. točita govori o razpisu 3. samoprispevka v celljiskii občini za obdobje od 1. 8. 1982 do 31. 7. 1987. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje, ikd stalno prebivajo ina območju občine Celje po stopinji 1,4 °/o od neto prejemkov. Iz zbranih sredstev se bo sofinancirala izgradnja objektov na področju vodooskr-be, nabavila -medicinska oprema za Zdravstveni center, zgradite posebne delavnice za Hzobražievanje duševno prizadetih ljudi, zgradil otroški vrtec v Novi vaisi in veliko komunah nih dbjelktov v nekaterih krajevnih skupnostih. Pri 5. točki, kjer je podana ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje v letu 1981 in nove možnosti razvoja v -sred- njeročnem obdobju 1981 — 1985, bi se ustavili predvsem pri tačkah, kjer je naša konferenca delegacije ipodaila pripombe, oziroma -pasitaviila skupščini ZZD vprašanja: 1. Kaj je vzrok za po-m-ainjikanje urejenih staiv-b-niih zemljišč v občini Celje za dndmd-ualnO gradnjo in kakšni so predvideni ukrepi, ida se zaideva uredi. 2. V zvezi s stanovanjsko gradnjo je treba pospešiti izvajanje zakona o stanovanjski gradnji, ki je bil sprejet v začetku leta 1981. 3. Gllede na -kritično situacijo pri zaposlovanju mladih, predvsem pniipravniilkov, je 'potrebno še pred koncem šolskega leto sprejeti samoupravni sporazum o zaposlovanju za leto 1982. 4. V -kateri -smeri se bo oeflijisiklo gospodarstvo prestrukturirate? V -naslednjih točkah dnevnega reda je navedena vrsto predlogov odtokov. Na V torek, 22. junija bo že tretja seja celjske občinske skupščine in tako tudi tretje zasedanje zbora združenega dela. Delegati bodo tokrat med drugim odločali o podelitvi desetih priznanj samo-upravljalcu za letošnje leto. Med kandidati za to visoko občinsko družbeno priznanje je tudi Stane Gorjup, visokokvalificirani zidar iz našega kolektiva in znan družbenopolitični delavec. Sicer bodo delegati razpravljali o obrambnih pripravah in uresničevanju nalog SLO v občini v lanskem letu pa tudi o uresničevanju družbene samozaščite in o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja v minulem letu. V predlogu dnevnega reda za sejo zbora združenega dela je še predlog družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v celjski občini za tem poročilo o uvajanju usmerjenega izobraževanja In več osnutkov odlokov. zadnjih straneh Delegatskega poročevalca smo lahko prebrali tudi odgOvore -na postavljena vprašanja naše delegacije, na seji 16. 2. 1982. Na vprašanje, zakaj je povprečna rast za,poštenosti v letu 1982 v negospodarstvu večja -kot v gospodarstvu, je izvršni -svet odglo-vonii1, da je nastala to -razlika pred,vsem zato, ker je 'V negospodarskih organizacijah zaposleno bistveno manj delavcev. Zato .pomeni vsaka dodatna zaposlitev višjo stopnjo rasti kot v gospodarstvu. Napovedane zaposlitve v negospodar- stvu so vezane na povečane kapacitete družbenega standarda (Zdravstveni center vzgojimo-varstven-e ustanove, lekarne itd.) din na povečan obseg 'poslovanja usmerjenega izobraževanja. V zvezi z nadaljnjo gradnjo prometne 'povezave zahodnega dela Celja smo dobili pojasnilo da je predvidena gradnja v treh etapah. V prvi etapi bi ise naj gradil odsek Mariborska-Vrunčeva ullioa (že v drugi polovici letošnega leto), v drogi etapi bi gradili odsCk Čopova — Ipavčeva ulica, v tretji etapi odsek Ipavčeva — Vrunčeva ulica s pod- vozom Kersnikove ulice. Na klancu pa še nekaj vrstic o aktivnosti pni delu delegacij! Večina novoizvoljenih delegatov že opravlja sprejete -naloge, opažamo pa, da nekatere de-Ife-gaciije še niso zaživele kot bi morale. Delo delegacij je odvisno predvsem od aktivnosti njihovih vodij, zato pozivamo vse vodje, da resno pristopijo k svojemu delu. Na začetku se bodlo -pojavljale pri vašem delu težave, zato vas prosimo, da se za pomoč obrnete na strdkOv-ne službe. Skupaj borno probleme lažje reševali. Marta Ograjen šek INFORMACIJA Za pravilno razumevanje Lani in letos je več naših vodilnih delavcev pričelo z delom v tujini. Med drugimi sta v Irak odšla dipl. inž. Jože Brodnik, v maju letos pa tudi dipl. inž. Marjan Prelec, doslej glavni direktor delovne organizacije. Ker pa se je letos upokojil tudi pomočnik glavnega direktorja Franjo Čevnik, se je pojavilo več vprašanj glede nadaljnjega vodenja kolektiva pa tudi vprašanj kadrovskega značaja in podobna. Na vsa ta vprašanja so takoj reagirale družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji, ki so se tudi odločile za posredovanje ustreznega pojasnila ne samo članom vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, temveč tudi vsem delavcem v temeljnih organizacijah in skupnih službah. Informacija temelji na -Delavski svet se je sestal na drugem rednem zasedanju dine 20. maja -letos. Razpravljal dn sklepal je o naslednjih zadevah: Sprejel je sklep o — razrešitvi’ liinž. Marjana Prelca del in nateg individualnega poslovodnega organa zaradi njegovega začasnega odhoda iz delovne organizacije Gl P »Ingrad«, — imenoval je vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa Janka Goloba, dipl. oec., dosedanjega direktorja fiinan-čnora-čumkega sektorja ter mu dail pooblastila za zastopanje delovne organizacije. — razpisal je prosto dela dn naloge individualnega 'poslovodnega organa in 'imenoval -razpisno komisijo, — razrešil je Franja Cev-riifca, dosedanjega pomočnika glavnega direktorja zaradi odhoda v pdkoj. Sprejel je Informacijo o uvedbi tretjega saimopri-s,pevka v CeHju. Odobril je nakup dodatnih počitniških kapacitet 'in sicer 'stanovanjsko hišo v Baša-nliiji, v neposredni bližini že obstoječega Imgradovega počitniškega naselja v Baša-inii-jii. V tej hiši boste lahko letovali v eni izmeni dve dejstvu, da je dipl. inž. Marjan Prelec odšel na delo v Irak predvidoma za dobo dveh let. Po tem času naj bi se znova vrnil v našo delovno organizacijo. V času dela v Iraku pa združuje svoje delo v delovni organizaciji SCT Ljubljana. Zaradi njegovega odhoda je delavski svet 20. maja letos imenoval za vršilca dolžnosti glavnega direktorja Janka Goloba. Družbenopolitične organizacije v Ingradu so podprle to imenovanje in hkrati želijo, da bi se Janko Golob tudi prijavil na razpis za dela in naloge glavnega direktorja delovne organizacije Ingrad Celje. Vrh tega družbenopolitične organizacije vztrajajo, da do konca letošnjega leta uresničimo v kolektivu sklep konference družbeno-poitlčnih organizacij o uve- družinii. Dalije je odobril l nakup šest stanovanjskih enot na otoku Cresu, kjer 'bo lahko letovalo šest družin v enli izmeni. S temi nakupi bomo delno krilil izgubljene počitniške kapacitete v Vatoviinah pni Pulju (4 družine v eni izmeni), povečanje 'kapacitet pa je za letovanje štirih družin v enii izmeni. Razpravljal je o kritju izgube Salonita Anhovo dn o sanaciji ite delovne organizacije. Predlagali1 je, da naše temeljne organizacije sprej-imejo -samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih udelležncev sporazumne sanacije TO Cement Skale v sestavu DO Salonit Anhovo in pa samoupravni 'sporazum o pokrivanju izgube, ugotovljene po zaključnem računu za leto 1981 po predlogu deleža, ki naj bi ga prevzela posamezna -TOZD. iPo predlogu delavskega svete so deleži posameznih TOZD talko za sanacijo ikot za kritje izgube naslednji: Celje 19J22 od- stotkov, '"Laško 6,95, Šentjur 6,15, Konjice 7,82, Žalec 7,92, Ljubljana 13,40, Rogaška Slatina 9,32, Medlog 14,70. PO 5,41, Lesni obrati ljavitvi kolektivnega vodenja delovne organizacije. Seveda pa je treba v tem času vsebino in obliko kolektivnega vodenja temeljito proučiti. Sicer pa je za rešitev te naloge imenovano posebno telo. Družbenopolitične organizacije se zavedajo, da je lahko zaradi začasnega ali stalnega odhoda nekaterih visokostrokovnih kadrov iz kolektiva ogroženo redno delo, tudi razvoj. Prav zato, da bi se temu izognili, je tu pobuda, da se kadrovske izpopolnitev čimprej opravijo. Kot sestavni del celovite informacije je tudi poročilo o poslovni uspešnosti temeljnih organizacij, oziroma delovne organizacije. In ne nazadnje je bil sprejet tudi plan informi- 3 DPO DO GIP Ingrad Celje sveta 1,62, Mehanizacija 6,97 dn Projektivni biro 0,52 odstotka. Imenovali je delegata v delavski svet Poslovne skupnosti Rudis Trbovlje in sicer Karla Vidalija, gradbenega 'tehnika. Imenoval je odgovornega urednika za izdalian-je Glasila Ingrad, Franca Berginca, dipl pslih. Sprejel je poročite komisije za izobraževanje. Pomočilo je zajemalk) problematiko mladinskega doma Dušana Finžgarja, pillan šti-;pendistov in učencev za teto 1982. Po tem programu sprejme Ingrad v letošnjem letu naslednje štipendiste: 42 zidarjev, 38 tesarjev, 15 železokrivcev, 40 gradbincev sl (skrajšan program), 5 mizarjev, 1 strugarja, 5 strojnih ključavničarjev, 2 obratna elektrikarja, 2 avtomehanika, 3 stavbne ključavničarje, 10 stavbnih kleparjev, 3 soboslikarje in 5 monterjev klimatskih naprav — prezračevanje, skupno 171 različnih poklicev. Komisija je dalje podala nelkaj predlogov za odobritev šolnin za študij ob delu In poročilo o sestanku za poklicne usmerjevalce na 015. Sklepi delavskega Sprejel je informacijo o prevzetih dedih aa dete 1982, kar je razvidno iz posebnega sestavka, objavljenega v tej šetvilki. -Paobdastlil je Janka Goloba, da do izbrisa GP »Me-grad« iz registra OZD pod- pisujte vse pogodbe dm druge listine, ki se nanašajo na poslovanje GP »Meg--rad«. Potrdil je zbirnik postlov-niih rezultatov za prvo tromesečje DO GIP »Ingrad«. Sprejel je nove cenike za gradbeni material in polizdelke, ki jih dobavlja TOZD IGM Medlog gradbeni operatM in cenike za storitve TOZD Mehanizacija in TOZD Prevozi. Ivica Bezlaj enotni, samokritični, dovolj široki, b|o tudi v prihodnje komisija prisiljena uporabil jati subjektivna merila, s tem pa so možne tudi nepravilnosti. Celo kadrovanje v komisijo bo vedno težjo, saj je njeno delo odgovorno, zelo izpsta,vijemo, dela pa je zelo veliko. Samokritični odnos vsakega nosilca prijave za letovanje je prvi pogoj, d« bodo rfjo dobrino lahko koristili vsi, ki ito želijo. Dolfii Strašek Proizvodno delo za učence Proizvodno delo za učence prvega razreda usmerjenega izobraževanja se za to šolsko leto izteka. Skupaj smo limeti na proizvodnem deillu 94 učenčev, od tega 48 naših štipendistov in še 46 drugih učencev. Po usmeritvah smo jdh imeli: 74 učencev gradbene, 14 elektro in 6 kovinisike usmeritve. Za vse učence smo imeli uvajalni seminar, kjer smo jih senzanili z organizacijo naše delovne organizacije in tudi s samoupravljanjem. Temeljito so se seznanili s predpisi iz varstva pri delu. Gradbeniki so dobili osebna zaščitna sredstva, ki jih bodo imeli vsa ileta izobraževanja. Zaključimo 'lahko, da je ta oblika izobraževanja v naši delovni organizaciji iepo stekla. Večina je Ik temu resno pristopila, saj se zavedamo, da se bodo učenci naučiti praktično svojega poklica samo toiliko, ikar jiih bomo naučili pri nas. Zelo mi je bilo všeč... Zanimalo inas je, kako se učenci, ki so pri nas na proizvodnem delti, počutijo, zato smo jdh o tem povprašali. Odgovarjali so: Jože Podpečan, Aleksander Menčak (oba sta se vpisala za elektrikarja), Ernest Zavec in Rajko Zavolovšelk (oba želita biti elektrotehnika). Vsi štirje slo delalli v elek-tro delavnidi. Kakšne vtise boš odnesel s proizvodnega dela? Podpečan: iZelo dobro se počutim in to že od prvega dne. Z vsemi v delavnici se dobro razumemo. Menčak: Vedno so nam razložili, kar smo vprašali, zlasti sikupinovodja. Zavolovšek: V šoli je več časa in lahko bolj na dolgo lin natančno razložijo, tu pa bolj na hitro in moraš hitreje razumeti, pa pogledaš, ikako je narejeno na drugem izdelku ..., pa gre. Podpečan: Kar smo narobe naredili, smo pač popravili:. Ali je razlika med delom v šoli in v podjetju in kako vam je to delo všeč? Podpečan: V šdli se je potrebno učiti, tu pa ne. Ko napišemo dnevnike, smo prosti. Menčak: Tu je bolje kot v šoli. Zavec: V šoli smo delali v strojni delavnici, pilili in naredili neko orodje, električnega dela nismo imeli. Pri osnovah elektrotehnike so nam te malo pokazali, v glavnem smo računaiH. Podpečan: V etekitro delavnici še nikoli nisem bil. Zavolovšek: Delo je zelo zanimivo, težkega dela sploh nismo imeli, Zavec: V šolli so nas nekateri strašili, da bomo imelfi težko deilo, da bomo pni Ingradu samo jarke kopali. Zavolovšek: Spoznal sem, kako se preklapljajo števci, kako se vežejo elektrooma- rtice. Kakšno mnenje ste dobili o Ingradu? Podpečan: Sploh nisem vedel, da je tako velika flirma. Zavolovšek: Mislil sem, da se tu samo zida, da drugo izvajajo druga podjetja. Nisem vedel!, da imajo toliko teh delavnic. Zavec: Delavnice so zelo povezane, pomagajo si. Ce česa nismo imeli, smo šli k drugim in so nam dali. Zavolovšek: Videl sem, da je velika firma, ker so biili načrti za omarice iz različnih krajev in da vsepovsod deliajo. Menčak: Tudi v redu naredijo, če ni dobro narejeno, je trdba popraviti. Ko sem nekaj naredil in se ni dobro pokrilo, sem moral še enkrat. Podpečan: Ostankov ne -vržejo stran, lahko bi jdh še več porabili. Zavec: Enkrat smo vse ostanke žic pobrali, jiih peljal v kamnolom, zakurili, da se je plastika stopila in smo z rokavicami ves baker pobrali. Brez tega ne dobijo nove žice. Fantje so ibilli s prakso zelo zadovoljni in vsi bi radi prihodnje leto zopet prišli ik Ingradu. Tudi v delavnici so bili z -njimi zadovoljni. Vodja delavnice, Lončar jim je obljubil, da bo prihodnje leto, ko bodo znali že boillj paziti nase, zanje še bollj zanimivo, ko bodo šli tudi na gradbišče. Edi ta Čebela DOPUSTI IN LETOVANJE Kako ustreči vsem ? Ni še skopnel zadnji sneg, že se je bite treba odločiti, kdaj in kam na dopust. Načrtovali smo v družini, s prijatelji in sodelavci ter se pretežnjo odločili za drugo polovico julija ali prvo dekado avgusta. Za dopust pni Ingradu so ise odločili tudi tisti člani -kolektiva, -ki že vrsto let niso letovali v naših 'letoviščih. Po združitvi nas je več, zato se že nekaj časa čutijo potrebe po nabavi novih počitniških prikolic, toda žal jlilh tudi letos ni bilo moč pravočasno nabaviti. Se več, -dobili smo celo odpoved (koriščenja hišic v Vaijovinah pri Puli. Prijav pa je bilo preko štiristo. Komisija je 'bila v -zagati, zato je zmanjšala čas teto-vamja v Bašanijii, kljub predhodni opredelitvi 101 KOOS, da naj bo letovanje vsaj HO-dnevno. Stekli so tudi pogovtori o pridobitvi vrstnih počitniških hlišic na Cresu din dodatno v Bašaniji ter o prikolicah v Medveji. Potrebno je bilo prerazporediti kraj im čas itetova-njla, zato srno pričakovali negodovanje, 'toda, kako u-slišati želje, ki so bide precej večje od možnosti? SkušaM smo upoštevati ikraj ali čas letovanja, šo-loobveznost Otrok, -bolezen in invalidnost, 'kolektivni dopust partnerjev, načrtovanje dopustov v Ingradu, sezono dela (polletni obračun) iter vrsto dodatnih želja člatnov kolektiva. Zial, vsem ni -bilo možno ustreči.. -Predvidevali smo, :da bodo nekateri odjavili letovanje v sezoni, pa jih jfc -bilo malo. Dobili smo celo nove prijave iz Iraka in drugih gradbišč, češ, da nislo bili pravočasno obveščeni. Zato smO jih dodatno upoštevali. Tudi pritoževali so se. Nekateri upravičeno, drugi z dodatnimi utemeljitvami, toda večina je vztrajala na svojih predlogih. Ni še končamo, čakamo še na odjava, da ustrežemo zadnjim desetim. Po dopustih bo treba iz-delaiti -temeljito analizo in evidenco o koriščenju naših kapacitet ter po potrebi nabaviti nove počitniške prikolice. Se več, 'kot vemo, je v obravnavi predlog pravilnika o letovanju GIP Ingrad Oetijie. Iiz _ prispiaHh pripomb 'je razvidno, da je bila razprava marsikje ozka, pripombe pa odražajo še ožje interese. V primeru, če ne borno pri opredeljevanju skupnih, kriterijev dovolj V počitniških domovih še prosto Vse zaposlene in zainteresirane v GIP »Ingradu« obveščamo, da -so še proste naslednje počitniške ikapaoi-tete: Bungalovi v Bašanijii, od 2. 9. dalije — 10 enot, 3-6 ležišč; Kamp prikolice Baška, od 21. 6. — 1. 7. in od 30. 8. do 30. 9., 5 enot po 4 ležišča; Kamp prikolice v Medveji, od 30. 8. — 30. 9., 2 enoti po 4 ležišča; Hišice v Miholjaščici na -Cresu, od 21. 6. — 1. 7. in od 30. 8. -datlje — 6 enot po 6 ležišč; Kamp prikolice v Novaljii, od 21. 6. — 1. 7. in od 30. 8. — 30. 9. — 7 enot po 4 ležišča; Dom v Petrčanih pni Zadru, od 1. 7. — 11. 7. in od 20. 8. — 30. 8. — 1 solba s 3 ležišči; Dom v Piranu, od 24. 6. — 1. 7. — 3 sobe po 3 ležišča, od 12. 8. — 2. '9. — 3 sobe po 4 ležišča; Dom v Portorožu, od 21. 6. — 1. 7, — 9 sob (po 2-4 ležišča) od 20. 8. — 30. 8.- 3 sobe (2-3 težišča) od 30. 8. -dalije 1,1 -sob (2-4 ležišča); Hišica -na Rogli, 1 enota (5 ležišč) od 5. 7. — 12. 7., Olbe lenoti (5 ležišč) od 6. 9. dalje. NNNP '82 Dobro smo se odrezali Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. V okviru akcije »NNNP 82 sita občinski sekretariat za ljudsko obrambo In občinski odbor RK tudi letos razpisala tekmovanje v preizkusu znanja eki-p ;iz prve medicinske pomoči. Iz naše delavne organizacije smo na preizkus znanja poslal člane sanitetne enote, tri ekipe prve medicinske pomoči, skupaj 18 -pripadnikov CZ. Samo tekmovanje je potekalo po sektorjih. Naš -sektor -je imel -tekmovanje 15. maja v organizaciji štaba CZ Medlog, -na prostorih ob osnovni šo.1: Slavka Šlandra. V tem sektorju je sodelovalo 23 ekip iz raznih delovnih organizacij iin krajevnih skupnosti. Naše ekipe so dosegle 4., 5. in 6. mesto, kar je isaimo potrdilo veliko mero znanja mlad ekipami. V vseh sektorjih pa ie skupaj sodelovalo 99 ekip -iz občine Celje. Tu so bile naše ekipe na 10., 12. in 14. mestu Dne 29. maja je potekal preizkus znanja na občinskem nivoju, katerega so se udeležile najbolje plasirane ekipe iz posameznih sektorjev, -skupaj 41 ekip prve medicinske pomoči. Občinskega -tekmovanja se je udetežila ena ekipa Ingrada iin dosegla odlično 6. mesto, za kar je tudi prejela posebno priznanje. V ekipi so bi-Li: Ivan Ahtik, Ema Mauer, Rozalija F rumen (prva trojka), Jožica Gnlilšek, Anica Podhraški, Brigita Brioman (druga trojka), Angela Vinder in Fanika Skamen pa -sta -bili rezervi. Vsa -ta 'tekmovanja, oziroma preizkus znanja, spadajo v sklop dodatnega u-sposaibiljanja iin praktičnega preverjanja lastnega znanja in sposobnosti. Vii.il1 Oienšek IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD TOZD Projektivni biro najboljših Na vrhu Raziskovalna skupnost Slovenije je zastavila Gradbenemu centru Slovenije in Gipossu nalogo, da izbereta dva projekta za stanovanjska objekta P + 4 in P 4- 8, iki ibi služila kot »vzorčni 'projekt« za izračun izhodiščne cene stanovanj. Projekti, ki so bili predlagani v ožji izbor, so tiilii ocenjeni in dokončno izbrani na osnovi kompleksnega vrednotenja z upoštevanjem kriterijev uporabno vrednosti stanovanj iin stanovanjskih objektov, racionalne porabe energije, stopnje in-dusibriailizaoije, iracionalnosti in relativne ustreznosti tehnolloškega sistema. Od 69 načrtov, ki so bili v preteklosti v SRS re- alizirani, sta biila izbrana kot najugodnejša projekta P -j- 4 niz C im P + 8 niz B iz stanovanjske soseske na Hudinji v Celju. Projekte je izdelal G1P Ingrad, TOZD Projektivni biro, v februarju 1981. leta iln sicer: arhitektura — Janez Kovačič dipl. inž. arh.; popisi in predizmere — Slavka Podsedenšek, gradb. tehnik; statika — Vida Vengust, dipl. gradb. inž.; strojne instalacije — Milan Putiko, dllpl inž. stroj.; elek-tndinstalacije — Mllisav Mandič, dipl. inž. el. in tehnološki projekti Zdenko Pniislan, gradbeni tehnik. Objekt je grajen v teh-ndlogijli litega betona v prostorskih »ootinOnd« opažih. Razponi nosilnih zidov so izmenično 3,60 iin 4,20 m. Fasada je iz montažnih a. b. sendvič elementov, razen stranskih fasad, ki so obložene s silikatno opeko, kot toplotna izolacija pa je predviden vmesni sloj stiropora debeline 5 cm. Streha je predvidena kot dvokapnica z leseno strešno konstrukcijo in salonitno kritino. Rezultati vrednotenja in presoje objektov so zbrani v publikaciji »vzorčni projekt«, 'ki jo je izdal Gradbeni center Slovenije, kjer je razvidno, da sita objekta P + 4 iin P + 8 na Hudinji v Ceiju med objekti, ki iso prišli v ožji 'izbor, najugodnejše ocenjena v vseh točkah vrednotenja. Janez Kovačič T7.|)5 360 p m..E 420 fr 560 f 360 360 360 (N _________________:_______:__________m--------------------------------------- S »>-g- rajo hiti vodilo za naše delo v prihodnje. Zapojmo pesem Skupaj o življenju, delu in svobodi, to so morda misli, ki so se utrnile ob poslušanju recitala mladih učencev, ob zvokih instrumentov in ob taktih folklorne skupine OS Ivan Novak-Očka. Ob koncu sta predsednik DS in OO si'ndika'ta podelila letošnje prvomajske nagrade delavcem, ki so pri delu dosegli najboljše uspehe. Nagrade so prejeli: Jožica Skbk - servirka hrane, Franc Jenko — krojilec furnirja, Vinko Gre-gorš — stavbni mizar. Alojz Papež — gaitenist, Stane Barle — vzdrževalec in strojnik DPO SOib Ljutiljana-Siš-ka pa so podelile priznanje za aikitivno družbenopolitično delo pri uveljavljanju delegatskega sistema naslednjim tovarišem: Andreji Juvan, Gregorju Perparju, Milanu Koprivniku, Pavlu Vrečarju, Mirku Spahiiču, Janezu Žlebniku in Julija-nu Gantarju. Proslava je biila tako zaključena. Delavci srno se zadržali še na zakuski, ki so jo pripravili marljivi organizatorji iz vrst sindikata. Stekla je beseda o delu, sodelovanju, pa tudi o dogodkih izpred 41 let. Gregor Perpar TOZD GO Celje V BiH smo dela Vrvi uspehi dobrega dela pri izgradnji štirih trgovskih hiš v Bosni, so tamkajšnjim investitorjem vlili zaupanje do naše temeljne organizacije. V izgradnjo smo dobili novo veliko de- lo. Tako smo 24. maja letos položili temeljni kamen za izgradnjo 40-stanovanjske-ga bloka v Srbcu. Z investitorjem SIS za stanovanja in komunalne objekte Sr-bac smo sklenili pogodbo za izgradnjo 2.364 m’ stanovanjske površine v vrednosti 49.658.000 din. Za ob- dobili nova sežno nalogo imamo na voljo 12 mesecev. S pripravljalnimi deli smo pričeli 30. maja. Teh pa ni malo, ker bomo postavili naselje za bivanje in še marsikaj bo potrebno narediti, da bo delo zadovoljivo steklo. Zaradi omejenih investicijskih sredstev, se je naša temeljna organizacija odločila, da bo gradila kjerkoli bodo dane možnosti, ker bomo le tako lahko izpolnili postavljene planske naloge. Milica Franc S k:i Hudinja, lamela 7, 8, n/Lz B — b trosobno 81.68 m2, c 3 dvoinpolsobno 70,33 m2 iin 1, 2 enosobno stanovanje 41,42 m2 Soseska Hudinja, lamela 9, 10, niz C — al tnolnpolaobno 81,52 rri, c 2 dvoinpolsobno 68.50 m2, d 2 dvosobno 59,05, d 5 dvosobno 60,06 iin 1,2 enoso hno .stanuvanje 41,42 m2 Utrinki s proslave v TOZD Mobilia Praznik dela, združen z dnevom osvoboditve, smo proslavili 22. apnila 1982 v jedilnici TOZD Mobilia Ljubljana. Osnovna organizacija sindikata je organizirala krajši kulturni program, katerega so izvedli učenci OS Iivan Novak-Očka. Bo končanem programu smo naj-pnizaKtevmejšiim delavcem podeliti prvomajske nagrade in priznanja za ddo v družbenopolitičnih organizacijah. Po uvodni zborovski pe- smi Internacionali, kn jo je zapel mešani otroški pevski zbor, nas je zbrane pozdravil direktor ing. Trošt s krajšim govorom o bližnjih prazničnih dneh. Posebej je poudaril sklepe, ki so bilM sprejeti na 0. kongresu ZKS in dejal, da mo- TOZD GO Laško Sodelovali pri ureditvi Titovega spom. parka Ob koncu meseca aprila smo sprejeli dopis organizatorja akcije, v katerem nas je prosil, da sodelujemo pri ureditvi Titovega spominskega parka v Laškem. Mladinci naše osnovne organizacije smo se dogovorili, da bomo v akciji sodelovali s prostovoljnim dedm. Tako smo prevzeli obveznost, da bomo uredili novO sprehajalno stezo, ki bo potekala ob 88. dreve- sih. Ograditi je bilo potrebno več kot 200 m betonskih robnikov v zelo kratkem času — patih dneh. Prod pričetkom akcije smo se s strahom spraševali, alli inam bo to 'res uspelo. Danes smo zadovoljni, saj smo svojo obljubo izpolnili. Pri tem pa je potrebno povedati, da so pri akciji sodelovali vsi ne glede na leta starosti. Jožica Ivezič IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD Iz TOZD GO Šentjur Priznanje za dobro opravljeno delo V Železarni štore sta je, 11. maja letos, v jeklarni, porušila na vrhu strehe prezračevalna kupola Robertson v dolžini 25 met-trov lin tako poškodovala streho, da je bila proizvodnja začasno ustavljena. Po mnenju strokovno službe v Železarni se je podrite Delo je sltekilo zelo hitro. Klub temu, da so morali biti cMavoi ves čas dela prfivezani z varnostnimi pasovi na jekleno vrv in de-'ltarbi od jutra do večera tri dni neprekinjeno, je bilo vse v redu in kar je naj-važnejšte, iminiiilo je brez poškodb. TOZD GO LAŠKO ima sklenjenih pogodb, skupino e ostankom ilz 1981. leta, za din 195.027.000, od tega za teto 19a3 din 100.000.000,—. Večji objekti, za katere smo sklenili pogodbe v letu .1982 so: VVZ — Kolemov graben v zneslku 11,082.000 din (rok 15. 12. 1982); Kovinarska Krško — Dole pri Litiji — 28.000. 000 (15. 11. 1982); sitanovanjsiki blok Debro — 110.000. 000 (2 bloka avgust 1983, 3 bloki avgust 1984); stan. iblok Kolenov graibem — 35.000.000 (julij 1983); 4 stan. bloki Jurklošter — 10.000. 000 (1. 1983); most BOšitanj — 15.000.000 (rok 31. 5. 1983). TOZD GO! ŠENTJUR ima sklenjenih pogodb, skupno z ostankom iz 1981. leta, za din 172.802.000. Za leto 1983 nima sklenjenih pogodb, prav tako nismo za ‘1. 1982 sklenili pogodb za večje objekte. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE ima sklenjenih pogodb, skupno z ostankom iz teta 1981, za 192.537 000 diiin. Večji objekti za katere smo sklenili pogodbe v letu 1982, so: UNIOR Zreče — Stari trg v vrednosti 72.000.000 (rok 30. 11. 1982): KONUS — Skladišče surovin — 8.634.000 (30. 6. 1982). Nov stroj v kleparski delavnici za krivljenje in rezanje pločevine si je ogledala tudi občinska komisija za Inventivno dejavnost (V. Š.) TOZD GO ŽALEC ima sklenjenih pogodb, skupno iz ostankom iz leta 1981. za din 369.641.000. Večii objekti. za katere smo sklenili poeodbe v letu 1982. so: TT-Pretodld — BiOerad na m. v znesku 54.167.000 tonik 1. 10. 1982): Garant Polzela — 'kotlovnica — 11.753.000 (30 . 7. 19821: DEM Maribor TP-PndlOe — 17.220 000 (10. 10. 19821: dokončanje bteieovnlce Bev-če — 39.778.000 (31. 12. PREGLED ZASEDENOSTI KAPACITET GRADBENE OPERATIVK V LETU 1982 Kaj delamo in kaj bomo? Letni plan gradbene ope-rative znaša 3.257.000.000 din. Dp 30. 4. 1982 je bilo realizirano 1.203.787.000 din ali 37 % letnega plana. TOZD GO CELJE ima sklenjenih pogodb skupno z ostankom ilz lanskega leta za din 1.064.567.000,— od tega za d. 1983 155.000.000. Večji objekti, za katere smo sklenili pogodbe v letu 1982 slo: Glasbena šola Celje v vrednosti 38.830.000, rok izgradnje je 30. 1. 1983; Petrol Celje — 291.533.000 din (30. 6. 1983); Žična Celje — nadstrešnica 8.542.000 (31. 6. 1982); Market Otok III-S — 23.400.000 (15. 10. 1982); sanacija Jugamont — 23.500.000 (30. 11. 1982); modernizacija bolnice — 75,507.000 (31. 12. 1982); stan. 'blok Srbac BiH v vrednosti 50.000.000 din (30. 5. 1983). 1982); iprizidek k telovadnici Polzela — 5.089.000 (30. 6. 1982); stan. tillok A Žalec .38.390.000 (maj 1083); stan. blok B Žalec — 36.011.000 (avg. 1983); TT — Juteks skladišče — 36.000.000 (25. 12. 1982); TT — Juteks energ. objekt — 14.000.000 (30. 9. 1982). TOZD GRADBENIŠTVO ROG. SLATINA ima sklenjenih pogodb, skupno z z ostankom iz leta 1981, za din 362.078.000, za leto 1983 50.000. 000 din. Večji objekti, za katere smo sklenili pogodbe v letu 11982, so: Osnovna šola Pregrada v znesku 60.000.000 (rok 30. 6.. 1983); Blektronadzorni- štvo Krško — 5.519.000 (31. 9. 1982). TOZD GO LJUBLJANA ima sklenjenih pogodb, Skupno z ostankom iz leta 1981, za din 589.200.000, za leto 1983 100.000.000 din. V letu 1982 nismo sklenili pogodb za večje objekte. Iz pregleda sledi, da sta TOZD Šentjur in TOZD GO Ljubljana nezadostno zasedeni. Naloga komercialne službe, skupno z vodstvom obeh TOZD je, da v najkrajšem času pridobi della, da bosta ti dve TOZD lahko dosegli predviden tetini plan. K arel Vi dali Iz TOZD Proizvodni obrati zaradi preobremenjenosti. Takoj po nesreči so .v Železarni pristopali k reševanju z organiziranjem ekip, da ne bi ibillo prevelikega izpada proizvodnje. V aktivno razreševanje nastale 'Situacije ise je vključite tudi naša temeljna organizacija GO Šentjur z ekipo delavcev. Njena nadloga je bila odstraniti prah in ruševine s strehe. Ob njej pa so imeli delavci Mostograd-nje liz Zagreba nalogo, da razmečejo železno konstrukcijo na manjše dele in talko omogočijo težje odstranjevanje posameznih delov. Opravljati delo pod tako težkimi delovnimi pogoji pa je vsekakor plod dobre organizacije im sodelovanja kolektivov. Za dobro delo so prejeli naši delavci od Ždlezame posebno priznanje — denarno nagrado. V inaši ekipi so delali: Jože Ključainič, Mladen Duša-rnlič, Zdravko Nedič, Ivan Horvat, Božo Dobrovšak, Miladln Ansenovič, Mufoiibi-ja Ahrnič, Radivoj Bogda-ndč, Vinko Tustamič in Tone Gradišnik, ki je podatke posredoval. — mj GLAS MLADIH Vsi smo čutili enako Dne 25. aprila je sonce radodarno razdajalo svojo toploto. Le razigrani veter mu je od časa do časa ponagajal, s sabo pa nosil praznično vzdušje. Nedelja kot toliko drugih, a vseeno popolnoma drugačna! Ta dan je naše mesto počastilo prihod štafete mladosti. Izza ovinka so se prikazali praznično okrašeni avtomobili, za njimi pa pionirji in mladinci z rožami, zastavami in štafetno palico. Ta mala reč, ki je na videz tako preprosta in skromna, v resnici izžareva povezanost naših narodov in narodnosti, mir, neodvisnost, ljubezen in bratstvo. Ko je bila v našem varstvu, nas je popeljala med potne in zagorele delavce, zgarane kmete in njih žulje, v študij zaverovane študente, ki bodo nekoč krmarili ladjo naše usode, prav tako med cicibane, ki danes še z odprtimi usti poslušajo in opazujejo svoje vzgojitelje. Za hip so se naše misli ustavile tudi med mladimi brigadirji, med vojaki, med izmučenimi ribiči, pastrji v prelepih gorah ... Naenkrat nas je obdalo strašno bobnenje. Hitro smo spoznali, da to ni glas vojne, bil je glas strojev v naših tovarnah, glas ki toliko naših bratov in sester spremlja iz dneva v dan... vseskozi pa je v naših ušesih udarjala beseda TITO, TITO. Nenadoma so pred nami stali mladinci druge delovne organizacije. Ob predaji bi jim najraje vsi hkrait zaklicali: »Prijatelji, ne veste kakšno doživetje vas čaka! Prepričani smo, da boste tudi vi v teh kratkih minutah z naSo Štafeto čutili isto kot mi — popolno predanost in PRIPADNOST NASI DOMOVINI .'-h Mladen, Stanko in Štefka Naši mladinci ponosno nosijo štafetno palico Na obisku v Hiši cvetja Dogovoril® smo se, da gremo v maju v Hišo cvetja, v Beograd. Najboflj aktivne mladinke to mladinci iso pod vodstvom svojega predsednika Petra Ograjen-ška dne il'5. maja obiskali mitov grab v Hiši cvetja. Šestintrideset mladih ne bo Milko® pozabilo sončne pomladanske nedelje pod sinjim beograjskim nebom, iko so se v nepregledni vrsti pomikal® proti Hiši cvetja iZ besedami se ne da opisati občutka, ko stojiš ob grobu In zreš v ploščo, ki nosii napis JOSIP BROZ- Timo. Tiho se vprašaš, zakaj je napis pravzaprav tako skromen, saj bi lahko nos® naslove primerne za človeka, ki je dal toliko za Ju- goslavijo to za mir na svetu. Sete tedaj spoznaš, kako zelo skromen je bil naš imairšal Tito. Živeli je le za svoj narod to njegov napredek ter e eno samo željo - OHRANITI SVETOVNI MIR! Težka in napama je bdita njegova pot k temu oilju. Žal, vse prerano je prenehalo biti njegovo zlato srce, bojevito srce bojevnika za mir in blagostanje vseih miroljubnih ljudi na svetu. V notranjosti čutimo ve-iliiko zadovoljstvo, da smo počastil® njegov spomin, ga obiskal® in tako glasno povedal, da stopamo po njegovi poti, kli je za nas edina pravilna lin edinstvena, M vodi v socia®zem po začrtani poti samoupravljanja to enotnosti med vsemi narodi Jugoslavije. Ni slučaj, da smo š® v Beograd v maju. S tem smo prosJiavi® DAN MLADOSTI, ikd ga je maršal Tito podaril za večno svojii ljubljeni milladini. Vsako leto bo mladina z velliiko vnemo proslavljata 'ta dan v spomin na svojega učitelja din velikega prijatelja. Mladii iz INGRAD-a so bit® nadvse zadovoljni z obiskom v Hiši cvetja in ogledom Beograda. Obljubil® .so, da bodo z še večjo vnemo dedova® v krogu svoje organizacije in tudi na terenu. Lea Skupinski posnetek pred muzejem 25. maj v Beogradu Recital naših mladincev Večkrat rečemo: »Naša mladina ni v redu, ni delovna, ni takšna, kot smo ihti® mi.« V resnica je mladina takšna, kot smo jo vzgojil®, oziroma jii pokazali pot v življenje ter ji na to pot pomaga®. Dne 5. maja letos so mladi pripravili recital v čast rojstvu .tovariša Tita in v spomin na obletnice, ikii jliih iletos praznujemo. iPredvsem smo se spominja® maršala Tita, obujali spomin na njegova dejanja to prezgodnjo smrt. Obiskali nas je Marjan Ravnikar, predvojni komunist dn borec NOV. Njega radi posOiušaimo, saj zna tako lepo povedati o liku imaršala o njegovi dejavnosti na področju borbe za mir v svetu to o vsem, kar nas druži z njim. Mlladi iso pripraviti recitacije, ansambel mladih glasbenikov je igral borbe- ne pesmi, izkazali sta se tudi peVkli M‘iša Bračun to Vera Smerc. Vsem smo glasno zaploska®. Sprašujem se pa nekaj, ikar me vsakokrat zbode v srce: zakaj ne pridejo vabljeni vodje, šefi in direktorji na takšne nastope? Čeprav je bila dvorana nabito polna, je bil tokrat prisoten en sam direktor in dva šefa. Daa C mak se Vokalno instrumentalni ansambel Ingrad uspešno predstavil 11. KONGRES ZSMS BO OKTOBRA V NOVEM MESTU Rešiti moramo še veliko nalog Priprave na kongres so taille, če smo odkriti, dose-daj nekako v senci majskih aktivnosti mladih. Čeprav so bile le-fe obširne, niso opravičilo za zanemarjanje priprav na kongres. No, osnOve so -tu. Na aprilskem posvetu celjske mladine je bil sprejet program predkongresnih aktivnosti in izvoljeni so -bili delegati občine Celje za kongres. Med petimi delegati mladih iz Celja je bil za področje družbenoekonomskega položaja mladih izvoljen Pavel GRABN-ER, sekretar koordinacijskega sveta ZSMS GIP »Ingrad« Celje, sicer pa eflektro inženir, zaposlen v TOZD Projektivni ibiiro. »Pavle, kako gledaš na potek javne razprave o kongresnih dokumentih?« »Kot si že omenil, je bil Seminar na Dvodnevnega seminarja na Dobrini, ki ga je omogočil GIP Ingrad, so se udeležili člani centra za MDA pni OK ZSMS Dalje lin člani štabov brigad, ki gredo letos ina akcije ter predstavniki klubov brigadirjevi. Seminar je -potekal v dveh oblikah. Pinvi del je bdi': predavanje, ki mu je sledila živahna razprava. Predavanja so bila na teme : samoupravljanje na akciji, naloge članov štabov brigad in klubi brigad. Drugi del je bil!: delo po skupinah, kjer so se izmenjavala mnenja in izkušnje o delu brigad na akcijah, srečanje s težavami pred odhodom na akcijo in PARANOJA Prelepo, spomladansko zvezdnato nebo. Trojka iskrih konj, dirja po nebeškem svodu z ognjenim vozom. Iz daljiine prihajajo apokaliipsini jezdeci, ki, kakor krokanji prežijo na plen. V vozu ves razžarjen, potuje Parnas. Z in-jitm ravninsko polje, panonski topoli, gozdovi poti!... V daljavi teče utrujena reka, pokrita z jutranjo meglico. Nekdo prihaja! Divji žrebec, kakor sneg bele -barve, sprehajajoč se, po ju-tramjii meglici. Ullovtil te bom! UOtoviim te, bel žrebec, čeprav, me vlečeš čez polja to gozdove, mesta in vasi. Ulovim te -na Parnasu, razžarjenem, od nebeške svetlobe. Takrat to tam, boš vedno moj • ■ ■ Miiirko Onič-Tobak na aprilskem posvetu sprejet program predkongresnih aktivnosti v Celju. Osnutek programske usmeritve kongresa so prejele ivse osnovne organizacije ZSMS. Ti dokumenti so osnova za javno razpravo, vendar ne talko, da se razpravlja zgolj o dokumentih, ampak o konkretnih vprašanjih, problemih in položaju mladih v osnovnih oragnizacijah in seveda tudi o reševanju le-teh. De tako bomo lahko na -kongresu oblikovali dokumente, ki bodo odsev resničnih problemov mladih.« »Kaj bi bilo potrebno še storiti za uspešne priprave?« »Poleg razprave v osnovnih organizacijah, je treba mlade aktivirati še na več načinov kot so: okrogle -mize, posveti, kjer naj bi Dobrni na sami akoij-i. Poudarek je bil tudi na -tem, da je treba najprej delati v klubih brigadirjev, kajti to naj -bi bila sredina, iz katere hi pridobivali kadre za akcije v naslednjem letu. S (klubi brigadirjev bi tudi premostili .mrtvo sezono, -ki nastopi, ko se -brigade vrnejo z akcije in traja do niasllednj-ega evidentiranja. Po končanem seminarju je tiilla izvedena anketa, kii je pokazala dokončne stvarni, med drugim tudi ito, da je seminar večini pripomo-gal za nadaljnje delo, da si takšne oblike -dela to izobraževanja še želijo in da so zadovoljni. Davor Kucljak Mladinski turizem Od 21. 5. do 23. 5- letos je Počitniška zveza Slovenije organizirala v Krškem posivet vseh počiitničanjev, ki delujejo na področju mladinskega turizma, tako v sami poslovalnici, v KS, šolah, delovnih organizacijah to občini. Posveta se je udeležilo 19 udeležencev iz Slovenije. -Podanih je bilo veliko -novih predlogov to mnenj, (kako in ina kakšen način ihi lahko naše turistične poslovalnice .poslovale boljše to privabljale mlade -turiste na naše Jadransko obalo, saj vemo, da je mladinskega turizma vse premalo. Center za mladinski turizem v Celju ima veliko kapacitet v turističnem centru »SAVINJA« v Makar-slkd, kjer se zbirajo mladi to sklepajo prijateljstva z drugimi sosednjimi mladinskimi kampi, katerih v Makarski ni malo. Miilša razpravljali o .konkretnih problemih mladih. Poleg -tega pa moramo v razpravo vključiti tudi druge družbenopolitične organizacije to delavce, ne glede na to ali -so člani ZSMS ali ne|.« »Kako je s potekom javne razprave v Ingradu?« »Problemov mladih v Ingradu je veliko. Naj omenim saimio nekatere kot so: nagrajevanje po delu, reševanje stanovanjskega vprašanja, položaj mladih delavcev iiz drugih republik. O vseh teh problemih smo že razpravljali na pro-gramsko-ivofllilinih konferencah OO ZSMS. Pred nami PLAKETA ZA LEO CMAK Osrednja prireditev mladih db Dnevu mladosti je -bila v celjski občini 24. maja 1982, v -hali Golovec. V programu so sodelovali sestavljeni pevski zbori celjskih osnovnih to srednjih Sod! ter vojakov, ireaitatorji, ansambel celjske garnizije, pevci, kultur noamaterske skupine itd. Prisrčen je bil -nastop cicibanov iz Vzgoj-no-varsfcvenega zavoda Anice Cemejeve. V takem ambien-tu je Darko Končan podelili najvišja priznanja občinske -konference ZSMS zaslužnim -mladincem to trem mentorjem za njihove pomembne dosežke v občin- je še volilno-programska konferenca ZSMS Ingrad, na kateri se bomo morali odkrito pogovoriti o vseh problemih, M nas pestijo im seveda, kako se borno vključili v njihovo reševanje. V mesecu juniju borno tudi organizirali okroglo -mizo o problematiki mladih v Ingradu, na -katero bomo povabili še predstavnike ostalih .družbenopoii-tiičmih organizacij in strokovnih služb. Prepričan sem, da bomo s tem mladi iz Ingrada dali svoj prispevek pri oblikovanju -dokumentov za XI. ski konferenci ZSMS in članstvu ZSMS v celjski občini. Veseli smo, da je to priznanje »PLAKETO MLADOSTI« prejela tuldi naša mentorica, LEA CMAK. Čestitamo! P. O. Dogodki naše revolucije ALI VESTE? ... da so Nemci izvedli desant na Drvar z vojaki SS padalskega lovskega bataljona. Računali so, da bodo -med tako dobro pripravljeno akcijo -zajedi vrhovnega komandanta NOV to POJ .maršala TITA. Nemški vojaki so bili v -Drvarju 25. -maja 1944 na 92. Tiitov rojstni dan. Prvi napadalni val je sestavljalo šest bojnih skupin, v katerih so bili večinoma SS vojaki to krimi-nallti, katerim -so -Nemci obljubili, da bodo prosti, če zajamejo TITA. Sodelovala so motorna to jadralna Seballa. -Napadalci naj bi ,se v treh skupinah spustili v samo središče DRVARJA. Takrat so -bili v Drvarju sedeži OK KPJ, AVNOJ, vrhovnega štaba, zavezniških -misij in različnih drugih ustanov to organov. Tam je bdi- tudi naš Tito in sicer v Bastasih, Okoli šest fciibrnetrov iz Drvarja. Vse to so približno vedeli tudi Nemci. Izvedli so -desant, ki -je tone! cilj: dobiti Tita živega ali mrtvega! Ušteli So .se! Drvar je res krvavel1, ljudstvo je trpelo, a nihče — niti otroci — ni izdal Titove pečine, čeprav 8o vsi vedeli, (kje je. Nekaj pa so Nemci le dobili — Titovo uniformo, pa še ta »uspeh« so morali plačati z visoko ceno. -Maršal Tito je s štabom -pravočasno zapustil pečino in se -kmalu zatem preselil na osvobojeni VIS. Drvarčani so se -borili skupaj z borci, ki -so bili razporejeni v Drvarju, na dotoiča glavici, na Bastasih to pri zavezniških vojaških misijah. Tam je bila tudi oficirska šola vrhovnega štaba z okoi 100 predavatelji to slušatelji. V samem Drvarju je -bila .tudi 6. Hiška proletarska brigada, ki je imela glavno vlogo v zaščiti vrhovnega štaba. Naši so imeli strahovite izgube, a tudi Nemci so pusti® v Drvarju preko dve tretjini svojih vojakov. Izgube so bile grozotne .na naši in nemški strani, vendar je maršal Tito ostal živ, to pa je takrat to kasneje pomenilo zelo veliko za vse narode Jugoslavije. Hitlerjev poskus, da uniči Tita, je ostal samo poskus, zračni desant na Drvar pa je -bil pravzaprav isaimto dejanje obupanca, željnega -maščevanja in -brezupen poskus likvidacije glavnih voditeljev vstaje v Jugoslaviji. Vstaja je modiillia sadove, ki -jih še danes uživamo vsi Jugoslovani. L. C. OBVESTILO VSEM MLADIM IN ČLANOM ZB GIP INGRAD CELJE Vabimo vse, da se udeležijo pohoda na Poljane, kjer -je bila zadnja (bita v maju 1945. leta. Z -nami bo tudi Marjan Ravnikar, ki ibo povedal vse o zadnjem boju to osvoboditvi naše domovine. Predsedniki mladinskih organizacij naj prijavijo čimveč mladih, da se -bodo pohoda udeležili. Vabljeni so tudi (borci NOV. Pohod bo 26. -junija 1982 ob šesti uri izpred poslovnega centra Ingrad, Oelje -Lava 7. Prijave sprejema Miša Bračun, .tajnica v komercialni siliužbi (telefon 22-852, interno 260). Vabi KO ZSMS GIP Ingrad Celje kongres ZSMS.« Peter Ograjenšek Festival dela Festival dela, proizvodno tekmovanje mladih, je bilo letos na Reki. V ekipi cčljske občine so letos že .tradicionalno zastopali »Ingrad« naši priznani mladi strokovnjaki svojih poklicev. Prispevali so velik delež celjski ekipi h končnemu 4. mestu med 142. ekipami iiz 132 mest vse Jugoslavije. Poglejmo uvrstitve naših: Janez Kopinšelk, učenec zidar — 23. mesto; Pavel Sllatinek, KV tesar — 7. mesto; Vojli-sflav Rakanovnč, KV žefe7x>kirtivec — 2. mesto; Sead Atič, KV siikoplieSkar — 5. mesto; Milladen Kralj, učenec elektrikar — 4. -mesto; Mijo Kovačevič, učenec elek-tromehand-k — 13. mesto. Pni tem -je potrebno povedati, da so ,-vsled napake pri razpisu to prijavi celjske ekipe .naši zidar, tesar to žeie-zofcrivec tekmovali brez pomočnikov, ki bi jiim sicer pripada®. Zato je dosežen uspeh vreden toliko več. Veseli nas, da tudi letos nismo ostali brez medalje, -ki tokrat srebri prša našega Vojislava. On in ostali so dokazali, da imamo sposobne in nadarjene mlade moči. P. O. Mladi smo praznovali Igre mladosti 1982 Organizatorji letošnjega internega tekmovanja v počastitev Dneva mladosti so bilii TOZD IGM Medlog (kegljanje, mali nogomet, odbojika, plavanje), TOZD GO Laško (namizni tenis, streljanje, šaih, vleka vrvi j din Koordinacijski svet ZSMS Ingrad v sodelovanju s Spoajtmim društvom Ingrad. Tekmovanje je letos potekalo v dveh delih In sicer 22. maja v Oalju im Laškem, zaltilj učni del pa v soboto 12. junija na Gomillskem, kjer je bilo po končanem tekmovanju srečanje vsižh športnikov Ingrada, vmes pa razglasitev rezullltatov in podelitev medalj, diplom lin pOkalov. Prizadevni in uspešni organizatorji pa so poskrbeli še za druga presenečenja. Prisotni so bdite najbolj zadovoljni s arečelOvom, saj je bilo izžrebano precej vabljivih nagrad. Rezultati: ODBOJKA: 1. Lesni ob-ralti, 2. Skupne službe, 3. GO Šentjur (sodelovalo 9 ekip j M. NOGOMET: 1. GO Ljubljana, 2. IGM Medlog, 3. Skupne službe, 4. GO Celje (sodelovalo 14 ekip j PLAVANJE: 1. GO Celje, 2. Skupne službe, 3. Proizvodni obrati (sodelovalo 6 ekip j KEGLJANJE: 1. Prevozi, 2. Proizvodni obrati, 3. IGM Medlog, 4- GO Ljubljana (sodelovalo 12 ekip j NAM. TENiIS: 1. Mehanizacija, 2. Skuipne službe, 3. Projektivni biro (sodelovalo 10 dkip) STRELJANJE: 1. GO Celje, 2. Proizvodni obrati, 3. Skupne službe, 4. Mehanizacija (sodelovalo 10 ekip) S AH: 1. Sk upne sl užbe, 2. GO Celje, 3. Proizvodni obrati, 4. Mladinski dom Cellje (sodelovalo 8 ekip) <-;4 ■ > • Strelska ekipa iz PO osvojila 2. mesto Nogometne tekme vedno pritegnejo gledalce Marko Rojšek — najhitrejši v plavanju s puško VLEKA VRVI: 1. IGM Medlog, 2. Prevozi, 3. GO Laško, 4. Proizvodni obrati (sodelovalo 14 ekip) SKUPNA UVRSTITEV: L. Skupne službe 75 točk, 2. IGM Medlog 74, 3. GO Celje 72, 4. Proizvodni obrati 70, 5. Mehanika cilja 50, 6. GO Laško 46, 7. Mladinski dom Celje 46, 8. GO Ljubljana 38, 9. GO Žalec 32, 10. Prevozi, 11, Dom učencev Lj., 12. Projektivni biro, 13. Mobila, 14. Lesni obrati, 15. Gradbeništvo Rog. Slatina, 16. GO Šentjur in 17. GO Slov. Konji- ce Prehodni pokal je po mnogih lletih v skupnih službah. Prve tri ekilpe v skupni uvrstitvi so prejele pokale, ki so jih izdelali v TOZD IGM Medlog v obliki betonskih stebrov, medalje liin diplome pa so prejele prve tri ekipe v vsaki panogi. Vili Šuster Nekateri predlagajo, da bi v interna srečanja vključili tudi proizvodne discipline kot kvalifikacije za republiško tekmovanje Zbiranje rezultatov ? v, ij fT : : l'hE| tEčifli '"',1 ^ MF; ‘i:" ' * l • ■$ > ifej Letos smo uvedli novo panogo v naše interno tekmovanje — plavanje z modelom puške. V pokritem bazenu Golovec so se odvijale zanimive tekme. RAZPIS ZA SODELOVANJE NA IV. KULTURNEM SREČANJU GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Republliši odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je zaupal organizacijo IV. kulturnega srečanja SOZD IMP — delovni organizaciji IZIP. Srečanje bo v Ljubljani od 18. do 22. oktobra 1982. Za sodelovanje se lahko prijavijo delavci gradbenih organizacij, IGM ki Projektivnih organizacij v SR Sloveniji. Kulturno srečanje obsega naslednja področja: 1. likovno in fotografsko 2. literarno 3. glasbeno iin folklorno Prijave je treba poslati do 30. junija 1982, prijavnice dobite pri Viliju Šusterju — Skupne službe, soba št. lil 3. A. Natečaj za likovna in fotografska dela Izbor predloženih likovnih del In fotografij bo opravila strokovna žirija po kriteriju kakovosti. Osnovni pogoj je, da so dela izvirna. Vsak avtor lahko pošlje več del. Dopuščene so Običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter čmobela in barvna fotografija. Vsebina likovnih del je svobodna. Slike naj ne bodo širše od 1 metra, za razstavo morajo biti uokvirjene, fotografije naj bodo formata 30 x 40 cm ali iz tega formata izvedene. Izbrana dela bodo prikazana na razstavi, organizator bo izdal katalog razstave. Sprejemanje del bo od 25. avgusta do 6. septembra 1982. Obvestilo o sklepih žirije bo do 30. septembra. B. Natečaj za literarna dela Sodelujejo lahko avtorji s prozo, poezijo iin z gledališkimi deli. Prispevki so lahko napisani v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti. Svoja dela pošljite v treh izvodih (tipkano) in 'sicer največ po 6 pesmi, 2 črtici ali noveli, 1 potopis, 1 gledališko delo. Vsa dela 'bo prebrala strokovna žirija, (ki bo tudi predlagala način predstavitve na literarnem večeru. Rok za oddajo del je 15. avgust 1982. Naša recitacijska skupina ni brez izkušenj, zato upravičeno pričakujemo prijavo in nastop na IV. kulturnem srečanju gradbenikov Slovenije C. Natečaj za glasbene in folklorne skupine 1. Vtdkalno področje Prijavijo se lahko: — najmanj Oktet, — pevski zbori. 2. Instrumentalno (področje Prijavijo se lahko: — godbe na pihala, — ansambli resne ali narodne glasbe, — vokalno instrumentalni ansambli zabavne ali narodnozabavne glasbe. Prijave je (treba poslati do 30, junija 1982 iin priložiti program, karakteristiko sestava in število izvajalcev, podatke o dosedanjem delu, podatke O vodji in naslov odgovorne osebe. 3. Folklorno področje Prijavijo se lahko skupine z navedbo programa dveh narodnih plesov. S tem razpisom Vabimo vse kulturne ustvarjalce v Ingradu, da se predstavijo širši javnosti in obogatijo to tradicionalno prireditev. Podrobnejše informacije in pojasnila vam bo dajal Vidi Šuster. Vlil. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIKOV Naši šesti Letošnje proizvodno tekmovanje je bilo 5. junija v Mariboru, v organizaciji GP Stavbar. Proi zivodno tekmovanje gradbenih delavcev liima svoj namen v čimširšem vključevanju neposrednih proizvajalcev v tekmovalne discipline. S tem tekmovanjem se teli spodbuditi in dokazati sposobnost, kvaliteta in hitrost dela posamezni kov An prija vi jenih ekip na pr>di'Očju Osnovnih delovnih nalog iz gradbeništva. K proizvodnemu tekmovanju »o lotos spodbujanja delavcev k 'izpopolnjevanju njihovih Obrambnih sposobnosti. V posameznih panogah so se naši uvrstili takole: med 14 ekipam' zidarjev je Ingrad sedmi, med tesarji; je nastopilo 13 ekip, med želtizdkrlivci pa 12, v obel panogah pa so naše ekipe bile zadnje, bolje sta se Izkazala žerjaiv.iista z drugim mestom med 11 ekipami, med 14 ekipami od-rarjev pa je Ingrad prvi. V panogi SLO in DS je nastopilo 14 ekiiip, Ingrad je deseti. Teodor Miklavčič in Janko Šuirvga sta med odrarji prepričljivo osvojila 1. mesto. 3. Memorial Eda Šunka dodali še 'tekmovanje iz SLO in družbene samozaščite, s oilUjem preverjanja stopnjo pripravljenosti te določenih veščin SLO in protipožarne zaščite ter Skupna uvrstitev: 1. Stavbar, 2. Konstruktor, 3. Gradbinec ... 6. Ingrad itd., sodelovalo je 14 delovnih organizacij. Vili Šuster V spomin na pokojnega sodelavca in športnega tovariša Eda Sunka so kegljači Ingrada in športniki TOZD Mehanizacija organizirali v dneh od 4. ,do 6. Zorc, Jože Lipovšek im Albert iRamšaik. Prvli tri ekipe so prejele pokate v trajno last, zmagovalec pa še velik prehodim polka!’.. Vlili Š. junija kegljaško tekmovanje v mednarodnem slogu ti' x 200 Ihčajev, katerega se je udeležilo 8 ekip te Slovenije. Vrstni red: 1. KK Celje 5163, 2. KK Konstruktor Maribor 5029, 3. KK Ingrad 4989, 4. .Pionir Novio mesto 4906, 5. KK Kovinar Store 4905, 6. Stavbar Maribor 4872, 7. KK Partizan Šoštanj 4853 in 8. Obnova Celje 4568 .podrtih kegljev. Za ekipo Ingrad so tekmovali : Dušan fin Viktor Vanovšek, Ivan Šrot, Franc MEDNARODNA ZMAGA KEGLJAČEV Kegljači Ingrada so se 10. aprila letos pomerili z avstrijsko ekipo S.C. Elsfab-rik z Dunaja na kegljišču Golovec v Celju in jo premagali s 5276 proti 4785 podrtimi keglji v tekmi 6 x 200 lučajev. Za to prijateljsko športno srečanje so gosti podelili našim kegljačem lep pokal. Dušan Vanovšek 31. Športne igre gradbenih delavcev Slovenije Ingrad devetnajstič prvak Letošnje 51. letne športne igirc gradbenikov tidove-nije so se končate s prepričljivo zmago togradovuh športnikov .v skuipoi razvrstitvi. Sodelovalo je okoli 2800 gradoenih delavcev iz od delovnih orgainiiziaonj. 'tekmovanje je potekalo apnila in maja meseca v razmn krajih tilovenmje, organizacijo pa so si razčlenite gradbene delovne organizacije po panogah. KEGLJANJE V MARIBORU V organizaciji SGP Konstruktor, je bilo tekmovanje 24. aprila iv Mariboru. Udeležilo se ga je 33 moških in 17 ženskih ekip. Piri moških je bili vrstni red: I. Konstruktor (843), 2. Beton Zasavje, 3. Cementarna Tr-bavilje, 8. Ingrad (798 podrtih kegljev), med ženskimi ekipami: 1. Ingrad (1680), 2. Gradis, 3. Stavbenik itd. V naši ekipi so nastopale: Metka Lesjak, Tanja Gobec, Tončka Pečovnik in Ljuba Podbrežnik. STRELJANJE V ZAGORJU V organizaciji GIP Beton Zasavje je balo tekmovanje 8. maja v Zagorju. Udeležilo se ga je 18 moškiih In 14 ženskih ekip. Pni moških je bil vratni red: 1. Beton Zasavje (873), 2. Kograd, 3. Stavbar itd., 6. Ingrad (845 krogov), med ženskami ekipami pa: 1. Pionir (498), 2. IBE, 3. Salonit litd., 8. Ingrad (416 krogov). Mted posamezniki je od naših najbolje streljal Marko Kobale (22. mesto — 172 krogov), med ženskami pa se je izkazala Milena Petrič, ki je osvojila 13. mesto s 150 ikirogi. ŠAH V NOVEM MESTU V organizaciji SGP Pionir je bilo tekmovanje 8. maja v Novem mestu. Med 19 uvrščenimi ekipami so ša-histi Ingrada osvojili L mesto, 2. Konstruktor, 3. Gradis ditd. V zmagovalni ekipi so nastopili 'in osvojili točke: Franc rBli-novec (10.5), Jože JI Zorko (12.5), Tomo Studnič-ka (10.5), Zvone Streicher (12), Vinko Harinski (11.5) In Darko Plahuta 9.5 točk. NAMIZNI TENIS V LJUBLJANI V organizaciji GIP Gradis je bilo tekmovanje 15. maja v Ljubljani. Nastopilo je 16 moških lin 8 ženskih ekip. Pri moških je bil vrstni red: 1. EUekfcra, 2. Gradis, 3. Cevovod, 4. Ingrad itd., pri ženskah pa: 1. Ingrad. 2. Gradis, 3. ser itd. V zmagovalni ekipi sta nastopili! Ljuba Podbrež-nik in Irena Jager. BALINANJE V LJUBLJANI V organizaciji Zavoda za raziskavo materiala An konstrukcij je bilo tekmovanje 15. maja v Ljublani. Sodelovalo je 19 ekip, vrstni red: 1. PAP Ljubljana, 2. Konstruktor, 3. Gradis... 6. Ingrad, itd. ODBBOJKA V NOVI GORICI IN KANALU Organizator Salonit Anhovo ije tekmovanje pripravil v Kanalu An Novi Gorici 22. maja. Sodelovalo je 14 moških in 13 ženskih ekip. Pri moških je bil vrstni red: 1. Salonit, 2. Ingrad, 3. Kograd itd., pri ženškah pa: 1. Pionir, 2. IBE, 3. Salonit, 5. Ingrad itd. MALI NOGOMET V CELJU Ongamlzacijo zadnje panoge iletošnjih SlG v malem nogometu je prevzelo -naše Športno društvo, ki je imenovalo pnipravljallmi odbor v sestavi: Stane Turk, Franc Berginc, Albert Ker-koš, Franc Ramšak, Vilii Šuster, Rafko Kampuš, Marjan Dimnik, Miša Bračun, Marija Jan, Metka Hrastnik, Jelka Gorišek. Manija Pšaiker in Darinka Goršek. Tekmovanje je potekalo na igriščih Tehniške šole In Posebne šdle 29. maja v Celju. V predtekmovanju (v 3 skupinah) so naši nogometaši premagali Aiprem s 3:0, Tekol z 10:1 in PAP Lj. 1:0, v finalu pa so se pomerili zmagovalci skupin, kjer so naši premagali Primorje 1:0, izgubili pa z Vegradom 1:2, vendar medsebojne tekme še niso dale zmagovalca, zato so odločale sademmetirovke. Tu ista -se izkazala naš najboljši strelec Janko Kuder in odličen vratar Marjan Lipovšek. Vrstni red: 1. Ingrad, 2. Primorje, 3. Vegrad. V zmagovalni ekipi so .nastopili: Marjan Lipov- šek, Veljko Curkovič (kapetan), Dušan Vanovšek, Dte.vad Zukič Janko Kuder, Beni Slav Farkaš, Vlado Bebič, Time Kavčič, Dušan Lipovšek in Rajko Dončič ZAKLJUČEK V MARIBORU Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov v skupni uvrstitvi, je opravilih komisija za oddih, šport lin rekreacijo pri republiškem ioboiru Zveze sindikatov delavcev gradbeništva Slovenije, 5. junija v Mariboru. Skupni vrstni red : 1. Ingrad Celje, 2. Gradis Ljubljana, 3. Pionir Novo mesto itd. Tako bo prehodni kristalni pokal še nadalje krasil naše vitrine, za kar so zaslužni vsi športniki Ingrada, M so se udeleževali priprav iin .nastopali na tekmah, vodje ekip, vodje panog An tudi ostali, -ki so na .kakršenkoli način sodelovali,. Zato vsem čestitke! Vlili Šuster Pokale iz marmorja za nogometne ekipe nam je izdelala Obnova Celje Izredno napete tekme so bile v Celju, kajti nekaj nogometnih ekip je bilo prcej izenačenih. No, pri nogometu često odloča en gol, zmaga pač spretnejši. letos so zmagali naši. POSVETOVALNICA ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA SRS Pravilnik o delovnih razmerjih TOZD GO Celje je sprejet v skladu z zakonom I>ružben li pravobranilec samoupravljanja Celje je začel postopek za oceoo ustavnosti iin zakonitosti iz razloga, ker je menili, da na/vaden pravilnik ni bil sprejet v sikiladu z zakonom, ito je z referendumom. Prav itako se ni strinjal s 17. členom tega pravilnika, kii urejuje trajanje poskusnega detla. Sodišče je ugotovilo, da so delavci TOZD GO Celje z referedumom sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. V tem sporazumu so pri opredeljevanju osnov za urejanje družbeno ekonomskih odnosov Marca letos je pričela z delom novoizvoljena skupna disciplinska komisija G UP »Ingrad-« in tako po novi zakonodaji pričela svoj tretji mandat. Od Iz volitve pa do 3. VI. je na svojih sedmih sejah raizpravijaai p 56 kršiteljih delovne Obveznosti, izrekla 7 opominov, v 9 primerih je že začeto obravnavo u-istaviilia, ker je detlavec kasneje prinesel bolniški list ali zaradi drugih vizrOkOv. Za ositalle kršitelje pa so -bili izrečeni naslednji ukrepi: JAVNI OPOMIN Kovačija Vlado in Arzenšek Drago — Gradbeništvo Rogaška Slatina, za vinjenost med delovnim časom in predčasno zapustitev delovnega mesta; Podvez Matija — GO Celje — vinjenost med delovnim časom in zapuščanje dela predčasno ob »dolgih torkih«. DENARNA KAZEN Tepež Viktor — Gradbeništvo Rogaška Slatina 10 o/o OD zaradi pretepa na delovnem mestu in zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom; Jurak Anton — Gradbeništvo Rogaška Slatina — 8 % OD zaradi vinjenosti nadelal dn zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom : Prskaflo Josip—GO Celje 5 #/o OD zaradi neprimernega obnašanja do sodelavcev in zapuščanje deda pred zaključkom delovnega časa; Prediič Rono, Plavšiič Tomo, Plavši-č Ivan — IGM Medlog 5 % OD zaradi pretepa na delovišču; Oručevič Adil — GO Ljubljana — 5 % CXD zaradi pri urejanju delovnih razmerij določiH tudi Vsa temeljna načela, Iki sle nanašajo na pravice, obveznosti im odgovornosti delavcev v delavnem razmerju. Glede na žte navedeno zakonsko opredelitev ter ureditev v navedenem samoupravnem splošnem aktu, je Obravnavami pravilnik, is katerim se dejansko razčlenjujejo in uresničujejo določbe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, lahko sprejel DS po tem, ko so ga delavci obravnavali na zborih. Zaradi tega je Ustavno sodišče ugotovilo, da pravilnik o delovnih razmerjih mi bil sprejet v nasprotju z ustavo in zakonom. V zvezi s predlogom za oceno ustavnosti glede določb o poskusnem delu, je sodišče ugotovilo, da se z izpodbijanim členom Pravilnika o delovnih razmerjih ne uvaja poskusno delo za vsa dela oz. naloge kot je to trdil predlagatelj. Ker je stro-ikovna izobrazba element zahtevnosti del, so delavci trajam je poskusnega dela lahko določili v odvisnosti od strokovne izobrazbe oz. zahtevnosti del in nalog za katere delavec Sklepa delovno razmerje. Stefan Gruškovnjak neopravičenega izostanka z dela 3 delovne dni; Vrba Vencelj — GO Ljubljana — 7 % OD zaradi neopravičenega izostanka z dela 4 delovne dni; Račič Slobodan — GO Ljubljana — 5 O/o OD zaradi neopravičenega izostanka z dela 4 delovne dni; Kumalič Sef ko — GO Ljubljana — 7 % OD zaradi neopravičenega izostanka z dela 3 delovne dni in vinjenosti na delovnem mestu; Midan Jusuf — GO Ljubljana — 5 '°/o OD, zaradi neopravičenega izostanka z dela 3 delovne dni; MusOiinovtiš Ifet — GO Celje 5 % OD — zaradi posikusa odtujitve materiala iz gradbišča. PRENEHANJE delovnega razmerja POGOJNO NA 6 MESECEV Bundallo Milan — GO Ce-jje — neopravičeno izostal z dela 4 delovne dni; Jovanovič Sirno — IGM Medlog — neopravičeno izostal z dela 4 delovne dni; Mihelič Stanislav — IGM Medlog — neopravičeno izostal z dela 4 delavne dni; Zanič Miilan — TOZD Prevozi; — povzročitev večje materialne škode (pdleg ukrepa prenehanje delovnega razmiarja — pogojno še plačilo pavšalne odškodnine v višini 10 % OD); Nuhamo-vič Muharem — GO Ljubljana, neopravičeno izostal z dela 4 delovne d«ii; Borčič Hasan — GO L;ub’i"a-na, neopravičeno izostali z dela 4 delovne dni. POGOJNO NA 1 LETO Jagodič iZdravkO — Prevozi — poskus odtujitve materiala v večji vrednosti. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Musič Begam — GO Celje — neopravičeno izostal z delila nad 20 delovnih dni; Osmanovfič Ferid — GO Celje — neopravičeno izostal z e zrušil. Mama, mama, kje isi?! Odpeljali sio jo v koncentracijsko taborišče v Auschwiitz. Nikdar več je nisem videla. Že oktobra leta 1942 je umrla in končala v krematoriju. Nas otroke so odpeljali s prvim -transportom v Frohinlleiten, kjer smo preživeli nekaj mesecev, nato pa iso nas transportirali v posamezna (taborišča. Jaz sem z bratom iin sestro bila v taborišču Saildenburg na Bavarskem. Tam so nas leta 1945, v mesecu 'maju osvobodili Amerikanci. Prišla sem domov, v prazen dom. Zvedela sem, da je padel tudi oče v I. pohorskem bataljonu, 8. januarja 1943. Tako sem ostala sama z bratom. Sestrica nama je umrla v taborišču.« NiikOli ne smemo pozabiti teh otrOk, posebno na Dan mladosti bi se morali '.spominjati prav njih, ki nišo imeti mladosti in otroštva. Naši otroci živijo v blagostanju in prav je tako, vendar moramo vedeti, da so naši očetje in bratje morali za to žrtvovati -veliko — večkrat tudi življenje, ki pa je samo eno. .. Lea Omak Sveti in komisije PRI IZVRŠNEM ODBORU KOORDINACIJSKEGA ODBORA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GIF INGRAD 1. Svet za oblikovanje in delitev dohodka ter sredstev za OD: Drgajiner Anuška — predsednik, DSSS, Logar Oilga, DSSS, Aškerc Anton, Rog. Slatina, Ahčan Nevenka, Prevozi Ljubljana, Omak Ivan, DSSS 2. Svet za življenjske in delovne razmere delavcev: Gaizvoda Manija — predsednik, (DSSS, Dorine Alojz, DSSS, Žillnik Janko, Mehanizacija, Firšt Anton, Grad. Rog. Slatina, Rihtarič Leopold, GO Slov. Konjice, Prevoršek Alojz, DSSS, Bo- jinovič Dane, GO Celje, Režek Ludvik, GO Ljubljana 3. Svet za uresničevanje planskih nalog, gospodarjenja in stabilizacijske politike: Stehle Ivo — predsednik, DSSS, Kranjc Alojz, DSSS, Oberžan Anton, Mehanizacija, Golob Janko, DSSS, Pintar Jože, PO, Oknogar Bojan, IGM, Petan Boris, GO Ljubljana 4. Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja: Sevčnikar Franc — predsednik, Hočevar Goran, Strašek Adolf, Ognajenšek Peter, Borimc Alojz, vsi iz DSS1S 5. Komisija za SLO in DS: Ramšak Franc — predsednik, DSSS, Drgajner Ervin, Mehanizacija, Petan Dušan, DSSS 6. Komisija za politično propagando, kulturo in obveščanje : Susiter Viilli — predsednik, DSSS, Ograjenšdk Marta, DSSS, Arnuš Jani, GO Oe-llje 7. Komisija za šport in rekreacijo: Turk Stane — predsednik, Mehanizacija, Šiško Vlado, Prevozi, Tavčar Majda, DSSS 8. Komisija za priznanja, nagrade In druga odličja: Bezlaj Iiviica — predsednik, DSSS, Simon Tomo, IGM, Rošer Anton, GO Slov. Konjice 9. Komisija za dela v tujini: Lesjak Metka — predsednik, DSSS, Franc Emilija, GO Ceflje, Vanovšek Dušan, Mehanizacija, Gkirogar Bojan, IGM Medlog, Berginc Franc, DSSS Vili Š. PRVA SEJA KOMISIJE ZA IZOBRAŽEVANJE Dne 21. aprila letos se je po volitvah prvič sestala komisija za izobraževanje iin ponovno izbrala za svojega predsednika Rudija Gaberška iz temeljne organizacije IGM Medlog, za njegovega namestnika pa Jožeta Pergarja iz GO Oe-Ije. Poleg tekoče problematike je obravnavala še naslednje: — Štipendisti prvega letnika usmerjenega izobraževanja bodo opravili enomesečno počitniško prakso; — za proizvodno delo usmerjenega liizobraževa-nja, tei je med šolskim letam, učenci v prvem letniku ne dobijo nagrade, Iker ta krije stroške organizacije; — učenci, ki zaključijo šolanje z odličnim uspehom, bodo tudi letos dobili enkratno nagrado v znlesku 1.000 din; — prerazporeditev delovnega časa za učence velja enako klat za delavce v temeljnih organizacijah; — obravnavala in 'potrdila je poročilo o delu v domu Dušana Finžgarja. Bdite Oabdla NOVICE NA REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK SMO SE DOBRO PRIPRAVILI V naši delovni organizaciji smo v pripravah na referendum za III. samoprispevek v celjski občini izpeljali naslednje aktivnosti: 1. V vseh temeljnih organizacijah s sedežem v celjski občini so bili delavci in delovni ljudje obveščeni o namenu, programu in o vseh ostalih podatkih v zvezi s III. samoprispevkom. 2. To obveščenost delavcev in delovnih ljudi smo dosegli preko skupnih akcij vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah, zlasti pa preko sindikata. 3. O pomenu in programu III. samoprispevka so razpravljali vsi samoupravni organi v vseh celjskih temeljnih organizacijah in tudi v delovni organizaciji GI.P »Ingrad«. 4. Do 2. junija 1982 so bili izvedeni, po razpravah v samoupravnih delovnih skupinah in sindikalnih skupinah, naslednji zbori delavcev: 21. 5. v TOZD IGM Medlog, 24. 5. v Mehanizaciji, Projektivi in v delovni skupnosti Skupne službe, 1. 6. v Proizvodnih obratih in 2. 6. v TOZD GO Celje, po gradbiščih. Predsednik štaba za priprave Jože Mešl KDAJ SLOVENCI V GRADBENIŠTVU? V našo delovno organizacijo smo povabili ljudi, ki se na širšem celjskem območju ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem na osnovnih šolah. Seznanili smo jih s sistemom izobraževanja v gradbeni usmeritvi in v katerih poklicih so potrebe največje ter kakšni so pogoji za delo. Hkrati smo razkrili problematiko, zakaj se slovenski otroci, oziroma njihovi starši ne odločajo za gradbene poklice. V razgovoru so sodelovali še Marija Mesaričeva in inž. Orehar, predstavnika izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije in Inž. Litera, predstojnik gradbenega oddelka Tehniške šole v Celju. Ta razgovor letos še ne bo prinesel sadov, ampak jih bo v podobni obliki potrebno še ponoviti, predvsem jih bo potrebno popeljati na gradbišča in v VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE Da ije dobro imeti nelkaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne imere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti imainijišo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja. Nove fetne obrestne mere za vezane dinarske hranilne 'vloge so: — 15 '% za sredstva, vezana na 37 mesecev, — 118 % za sredstva, vezana na 24 mesecev, — 11 % za sredstva, vezana na 13 mesecev. Kaij to ipomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 5Q.OOO din na 37 mesecev: — po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76.933,00 dlin, — po petih letih se bo Vloga podvojila na 100.568,00 din. Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripaše 15 °/o obresti letno. delavnice, da se bodo poklicni usmerjevalci na osnovnih šolah spoznali z našimi poklici in znali tako učencem lažje svetovati. E. C. OBVESTILO Pri sprejemanju sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za porabo, se je poleg povišanega dodatka za borce NOV, osebne dohodke in skupno uvedel kot novost dodatek za »ukradene otroke«. To je kategorija delavcev, ki so bili kot otroci v letu 1942 odtrgani nasilno od staršev ali skrbnikov in odpeljani v pregnanstvo. Ker delovna organizacija nima točnih podatkov o tej kategoriji delavcev, naprošamo vse, ki že imajo tovrstna potrdila ali druga dokazila ali pa smatrajo, da so upravičeni do navedenega dodatka, pa še nimajo ustreznega dokazila, da sl to uredijo pri borčevskih organizacijah in tako uveljavljajo pravico do tega dodatka. Odločbe, oziroma dokazila, naj delavci prinesejo v kadrovsko službo GIP Ingrad, Lava 7, pritličje. A. D. NA SEJMU V NOVEM SADU V sklopu poslovne skupnosti FARMIN je letos Ingrad sodeloval na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, kjer smo prikazali (s fotografijami) gradnjo perutninarske farme po montažnem sistemu Ingrad. Infor. obč. sind. sveta PROSLAVA OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV Osrednja iproslliava ob Dnevu siamoupravljalcev bo v četrtek, 24. junija ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Organizator je celjski Klub samouprav-Ojaflcev. v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI KOLIKO JE LJUDI, NA KATERIH KNJIŽICE BI LAHKO ENAKO KOT NA STEKLENIČKE Z ZDRAVILI NAPISALI: SAMO ZA ZUNANJO UPORABO. Z gradbišča v Iraku Na našem gradbišču v Iralku je delo steklo s polno paro. Prvii stebri sio že v montaži. Slika kaže proizvodnjo montažnih elementov sredi puščave. Bogate izkušnje, ki smo si jiih inabrallii z večletno proizvodnje prefabrdkatov, nam tu še kako koniatijlo. (Tekst Elza Crepiinšek, foto Peter Pavlin) Vabilo za 3. Lani, na drugem srečanju planincev SOZD G-i-pmss, smo se dogovorili, da prevzamejo organizacijo 3. pohoda planinci Ingrada. Sprejet je bil predlog, da bo letos pohod na Raduho. Kot veste, je leta 1980 vznikla pobuda o srečanju planincev sestavljene organizacije GIPOSS pri planincih kranjskega »Gradbinca«, Iki so poslali anketo višem sindikalnim organizacijam. V uvodu so rekli: »Prijatelji pravega športa v najilepšism zvenu te besede iradi hodijo v gore. Prostrani gorski svet postaja telovadnica v nairavn, kjer najdejo obiskovalci, irazvedrilfo lin življenjske svežine. Dobro bo, da se tudi v,i pridružite veseli planinski! druščini lin postopoma utrjujete zmogljivosti in preverite 'lastne mioči.-" Odziv je biil pritrdilen in taiko je Odbor za rekreacijo pni sindikalni konferenci »Gradbinec«, 13. Septembra 1980, organiziral prvi pohod na Veliko Poljano, katerega se je udeležilo Olkolii 90 ljubiteljev na- srečanje planincev rave iz Gipossa. Udeleženci so se takrat dogovorili, da postanejo ta srečanja tradicionalna s tem, da bo vsako leto organizator druga delovna organizacija din pohod na drugo planino. Tako so drugi pohod 12. septembra 1981 na Veliko Planino organizirali planinci SCT, udeležilo se ga je okoli 100 pohodnikov. 3. POHOD PLANINCEV NA RADUHO in 7Z3", naši zavesti in postala vsakoletna želja m potreba. Tud; na konstitutivni seji sindikata SOZD Giiposs, ile-tos aprila, so sprejeli sklep o prirejanju športnih srečanj v okviru ZGP Giposs. 3. pohod bo v soboto 11. septembra 1982 na Raduho. Zborno mesto bo Konjski vrh, naselje Struga, 3 km prod Lučami (ob cesti v Logarsko dolino), nato se bomo šla peljali: 1. do planine Vodol, potem pa hoja (1 ura) do koče na Loki pod Raduho; 2. do Luč, nato hoja (2,5 ure) do koče na Ldki pod Raduho. Tu se bomo zbrali, malce okrepčali in se nato brez nahrbtnikov povzpeli (1 ura hoje) na vrh Raduhe, od koder je čudovit razgled na Savinjske in Julijske Alpe, na celjsko kotlino in na Koroško. Pio spustu nazaj do koče bo krajša proslava in nato planinsko rajanje do povratka v dioliino. Zdaj že lahko trdimo, da so se ta srečanja utrdila v Vabljeni! Vlili Su-stei' PREMVA- Let ARA»Og UitOUŽITNE M. K,RA NA taečo izid Žrebanja Za prvomajsko nagradno -križanko je prišlo 37 rešitev. Žrebanje nagrad je bilo 31. maja. Nagrade za pravilne rešitve je žreb dodelM: 300.00 din prejme STANKO GNILŠEK, Mehanizacija, 200.00 din prejme ZLATA ROJC, Skupne službe,; 100.00 din prejme JOŽICA GNILŠEK, Skupne službe in 100,00 din prejme ERVIN DRGAJNER iz Mehanizacije. Trii nagrade po 100,00 din niso bille podeljene, ker so bile samo Štirni pravilne rešitve. V nelkaterih rešitvah je bito tudi po več napak, iz česar sklepamo, da je bila križanka za reševalce zelo težka. Pa še eno je ugotovila komisija, ko je morala izžrebati vse rešitve, da bi dobila štiri pravilne, da so ■ poslali nekateri v-eč rešitev Žal jim tudi to ni pomagalo, ker so bile vse nepravilne. Aforizma OSTRE BESEDE PO NEKAJKRATNI UPORABI OTOPIJO. LE ROTACIJA NAVZDOL JE LAHKO USPEŠNA. Humor NEPOGREŠLJIV — Stavim da vaš -kuhar tega golaža ne bi jedel, se je gost jezil nad natakarjem — Naš kuhar je tu zato, da kuha, ne pa, -da bi pojedel golaž in potem cel teden ležali v bolnišnici! NEZAVEST Šofer kamiona je omedlel. Pomočnik mu je v usta vlil nekaj kapljic konjaka. Šofer sle je -nekoliko zavedel in ukazal: — Natankaj poln rezervoar! Karikatura Avtor: Milan Alaševič