koledar
za navadno leto
1973
Urejuje prof. Rado Bednarik
TRINKOV KOLEDAR
ZA NAVADNO LETO
1973
*
SAMOZALOŽBA
LETO 1973
je naivadno leto. Ima 365 dni, 52 tednov in 1 dan. Začne in konča se s ponedeljkom. Letni vladar je Jupiter.
Civilno leto se začne s 1. januarjem.
Cerkveno leto se pa začne s prvo adventno nedeljo.
ASTRONOMSKI LETNI ČASI
Začetek pomladi dne 20. marca ob 19. uri in 13 minut. Začetek poletja dne 21. junija ob 14. uri in 1 minuti. Začetek jeseni dne 23. septembra ob 5. uri in 21 minut. Začetek zime dne 22. decembra ob 1 uri in 8 minut.
LUNINA ZNAMENJA
Mlaj....................®	Prvi krajec . . . 3
Ščip (polna luna) . ®	Zadnji krajec . . (f
PREMAKLJIVI PRAZNIKI
Cerkveni zbor v Niceji je leta 325 sklenil, naj se Velika noč vsako leto praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Tako je lahko v času od 22. marca do 25. aprila. Po Veliki noči se ravnajo mnogi drugi prazniki in so zato premakljivi.
V letu 1973 bo :
Pepelnica — 7. marca
Velika noč — 22. aprila
Kriiev teden — 28., 29. in 30. maja
Vnebohod — 31. maja
Binkošti — 10. junija
Sv. Trojica — 17. junija
Telovo — 21. junija
Marijino Srce — 30. junija
Jezusovo Srce — 1. julija Angelska nedelja — 2. septembra kožnovenska nedelja — 7. oktobra Misijonska nedelja — 21. oktobra Praznik Kristusa Kralja — 25. novembra
I. adventna nedelja — 2. decembra Praznik sv. Družine — 30. decembra
CIVILNE SLOVESNOSTI
II. februarja: lateranske pogodbe
4. oktobra: Frančišek Asiški in Katarina Sienska za
vetnika Italije
SONČNI IN LUNINI MRKI
V letu 1973 bodo trije sončni in en lunin mrk, od katerih bo v Srednji Evropi viden en sončni in en lunin mrk.
1. Obročasti sončni mrk bo 4. januarja 1973 od 13,44 do 19.47. Delno zasenčenje Sonca bo vidno na jugovzhodnem delu Tihega oceana, v Južni Ameriki, Antarktiki, na jugu Atlantskega oceana, v zahodni in južni Afriki.
2. Popolni sončni mrk bo 30. junija 1973 od 10,01 do 15,15. Viden do v Srednji Ameriki, v severnem delu Južne Amerike, na srednjem delu Atlantika, v južni in zahodni Evropi (razen Anglije), v Turčiji, Arabiji, Afriki, na Ceylonu in na Indijskem oceanu.
3. Delni lunin mrk bo 10. decembra 1973 od 0,36 do 4,52. Viden bo na Arktiki, v Grenlandiji, v Severni in Južni Ameriki, na Atlantiku, v Evropi, Afriki in zahodni Aziji.
4. Obročasti sončni mrk bo 24. decembra 1973 od 13,01 do 18,03. Viden bo v vzhodnem delu ZDA, v Južni Ameriki, deloma na Atlantiku, v zahodni Evropi in v severozahodni Afriki.
1	P	Novo leto - Marija Mati božja
2	T	Bazilij ; Makarij, opat
3	S	Genovefa, devica
4	C	Tit, škof; Angela Folinjska
5	P	Telesfor, muč.; Emilijana, dev.
6	S	Sv. Trije kralji - Razglašenje
7	N	1. po razglaš. - Jezusov krst
8	P	Severin, opat; Lucijan, muč.
9	T	Julijan
10	S	Aldo, puščavnik; Viljem, škof
11	C	Pavlin, oglejski škof; Higin, p.
12	P	Modest; Tatjana, muč.
13	S	Veronika Milanska, devica
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N	2. po razglas. - Hilarij, škof
P	Maver, opat; Pavel, puščavnik
T	Marcel, papež; Oton, mučenec
S	Anton (Zvonko), puščavnik
Č	Marjeta Ogrska, Biserka	©
P	Marij, Marta, muč. ; Knud
S	Fabijan in Sebastijan
N	3. po razglaš. - Neža, dev.
P	Vincenc, Anastazij, mučenca
T	Rajmund Penjafortski
S	Timotej ; Felicijan
Č	Spreobrnitev sv. Pavla
P	Polikarp, škof; Pavla, muč. C
S	Janez Zlatoust, cerkv. uč.
N	4. po razglaš. - Peter Nolasko
P	Frančišek Šaleški, cerkv. uč.
T	Martina; Hijacinta
S	Janez Bosco
1	C	Ignacij, škof; Sever
2	p	Svečnica - Gospodovo darovanje
3	s	Blaž, muč. ; Oskar, škof ®
4	N	5. po razglaš. - Andrej Corsini
5	P	Agata, devica, muč.
6	T	Doroteja, dev. ; Tit, škof
7	S	Romuald, opat; Rihard, spo/.n.
8	C	Pavel, Lucij, mučenca
9	P	Apolonija, muč.; Ciril Aleks.
10	S	Sholastika, red.; Viljem
11	N	6. po razglaš. - Lurška M. B.
12 8	P	Evlalija; Damijan
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
T	Kristina; Katarina
S	Ciril in Metod, slov. apostola
C	Jordan, sp.; Favstin in Jovita
P	Julijana, dev.; Onezim, škof
S	Silvin, škof; Hildegarda
N	Simeon; Bernardka Lurška
P	Konrad, spozn. ; Julijan, muč.
T	Silvan, muč.; Elevterij
S	Maksimilijan, škof; Irena
C	Stol sv. Petra
P	Peter Damijan, cerkv. uč.
S	Matija, apostol ; Sergij, muč.
N	Viktorin in Viktor, muč.
P	Andrej, škof; Matilda, dev.
T	Gabrijel Žalostne Matere božje
S	Roman, opat; Ožbalt
1	C	Albin, škof; Antonina, devica
2	P	Neža (Janja) Praška, devica
3	S	Kunigunda, spozn. ; Marino
4	N	Kazimir, spozn.; Lucij, muč.
5	P	Hadrijan; Janez od Križa
6	T	Pustni torek
7	S	Pepelnična sreda
8	C	Janez od Boga, spozn.
9	p	Frančiška Rimska
10	s	40 mučencev; Ma kari j, škof
11	N	1. postna - Sofronij, škof
12	P	Gregorij Vel., papež
13	T	Kristina, muč.; Teodora
14	S	Matilda; Karel (Drago)
15	C	Klement Marija Dvorak, spozn.
16	P	Hilarij in Tacijan, oglejska muč.
17	S	Jedrt (Jerica); Patrik, škof
18	N	2. postna - Ciril Jeruzalemski
19	P	Jožef, ženin Marije Device ©
20	T	Klavdija in tov., muč.
21	S	Benedikt, opat; Serapijon, škof
22	C	Lea, spozn.; Vasilij, mučenec
23	P	Vi k tori jan, muč.; Jožef Oriol
24	S	Marko in Timotej, muč.
25	N	Oznanjenje Marije Device
26	P	Emanuel, muč.; Tekla, muč.
27	T	Janez Damaščan; Rupert €
28	S	Janez Kapistran, spozn.
29	C	Bertold ; Ciril, muč.
30	p	Kvirin, muč. ; Janez Klimak
31	s	Modest, krški škof; Benjamin
1	N	4. postna - Hugo, škof
2	P	Frančišek Pavelski; Leopold
3	T	Rihard, škof; Agapa ©
4	S	Izidor Seviljski, cerkv. uč.
5	C	Vincencij Ferrer, sp.; Irena
6	P	Viljem, opat; Marcelin, škof
7	S	Herman Jožef; Satumin
8	N	Tiha nedelja - Albert, škof
9	P	Marija Kleofa; Tomaž Tolentinski
10	T	Apolonij in tov., mučenci &
11	S	Stanislav, škof; Leon Vel., p.
12	C	Lazar, tržaški mučenec
13	p	Hermenegild; Ida, dev.
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
S	Justin, muč. ; Valerijan
N	Cvetna nedelja - Oljčnica
P	Lambert; Kalist, mučenec
T	Rudolf, muč.; Robert, opat
S	Elevterij ; Konrad
C	Veliki četrtek
P	Veliki petek
S	Velika sobota
N	Velika noč - Vstajenje
P	Velikonočni ponedeljek
T	Jurij, muč.; Fidelis
S	Marko, evangelist
C	Klet in Marcelin, papež
P	Hozana Kotorska, spozn.
S	Pavel od Križa, spozn.
N	Katarina Sienska, cerkv. uč.
P	Pij V., papež; Jožef Cottolengo
1	T	Jožef delavec
2	S	Atanazij, škof; Boris ®
3	c	Aleksander, papež; Mavra
4	p	Monika; Florijan (Cvetko)
5	s	Pij V., papež; Angel, muc.
6	N	Dominik Savio; Benedikta
7	P	Gizela (Željka), redovnica
8	T	Peter, škof; Viktor, škof
9	S	Gregor Nacijanski, cerkv. uč. $
10	C	Izidor, kmet; Antonin, škof
11	P	Filip (Zdenko); Sigismund
12	s	Pankracij ; Nerej in Ahi lej
13	N	Servacij ; Robert Bellarmino
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P	Bonifacij ; Justa in Justina
T	Zofija (Sonja), devica
S	Ubald, škof; Janez Nepomuk
Č	Bruno, škof; Pashal Baylon a)
P	Aleksandra in Klavdija, muč.
S	Peter Celestin ; Pudencijana
N	Bernardin Sienski, spozn.
P	Andrej Bobola; Pahomij, pušč.
T	Julija, dev., muč.; Renata
S	Janez de Rossi, spozn.
Č	Marija, pomočnica kristjanov
P	Urban I.; Gregor VII.	€
S	Filip Neri; Elevterij
N	Beda častitljivi, cerkv. uč.
P	Avguštin, škof; Emilij, muč.
T	Marija Magdalena Pazzi
S	Ivana Orleanska, devica
C	Gospodov vnebohod
1	P	Angela Merici; Pamfil
2	S	Marcelin in Peter; Erazem
3	N	Klotilda; Pavla, dev.
4	P	Kvirin, škof; Franc. Caracciolo
5	T	Bonifacij, škof; Valerija, muč.
6	S	Bertrand, oglejski patriarh
7	C	Robert, opat
8	P	Medard; Viljem, škof
9	S	Primož in Felicijan
10	N	Binkošti ■ Prihod Sv. Duha
11	P	Barnaba, apostol
12	T	Janez Fakund; Leon III.
13	S	Anton Padovanski
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Č	Bazilij Veliki, škof
P	Vid in Modest; Krescencija ©
S	Gvidoai; Frančišek Regis
N	Sveta Trojica - Adolf
P	Efrem, diakon; Marcelijan
T	Gervazij in Protazij
S	Silverij, papež; Fiorentina
Č	Sv. Rešnje Telo - Alojzij
P	Ahac; Pavlin Nolanski, škof
S	Agripina, dev., mučenka	@
N	Rojstvo Janeza Krstnika
P	Lucija, dev., muč. ; Doroteja
T	Janez in Pavel, mučenca
S	Hema Krška; Ladislav
C	Marcela, muč.; Vincencija, sp.
P	Peter in Pavel, apostola
S	Prvi rimski mučenci	•
1	N	Dragocena kri Kristusova
2	P	Marijino obiskovanje
3	T	Tomaž, apostol; Irenej, muč.
4	S	Urh, škof; Berta, devica
5	C	Anton Caharija; Vilibald, škof
6	P	Marija Gorctti, dev., muč.
7	S	Ciril, menih; Metod, škof
8	N	Kilijan, škof; Prokofij
9	P	Veronika; Brikcij, škof
IO	T	Sekund; Amalija (Ljuba)
11	S	Olga Kijevska; Pij I., papež
12	C	Mohor in Fortunat, muč.
13	P	Anaklet, papež; Evgen, škof
18		
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
S	Bonaventura, škof, cerkv. uč.
N	Henrik, spozn.; Vladimir	■)
P	Karmelska Mati božja
T	Aleš (Aleksij), spozn.
S	Kamil Lellis; Friderik
Č	Vincencij Pavelski ; Zlata, dev.
P	Hieronim Emiliani; Marjeta
S	Lavrencij ; Danijel, prerok
N	Marija Magdalena (Majda)
P	Apolinarij, škof; Liborij	€
T	Kristina, dev., mučenka
S	Jakob (Rado) starejši, apostol
Č	Ana, mati Marije device
P	Pantaleon ; Klemen Ohridski
S	Nazarij in Celzij ; Viktor
N	Marta, dev.; Simplicij
P	Abdon in Senen, mučenca	@
T	Ignacij (Igor) Lojolski
1	S	Makabejski bratje; Vera
2	C	Alfonz Liguori ; Porcij unkula
3	P	Lidija, dev. ; Nikodem, spozn.
4	S	Dominik (Nedeljko), spozn.
5	N	Marija Snežnica - Nives
6	P	Spremenjen j e Gospodovo
7	T	Kajetan, spozn.; Donat, škof
8	S	Janez Marija Vianney, spozn.
9	C	Roman, muč.; Peter Faber
10	P	Lavrencij (Lovro), mučenec
11	S	Tiburcij in Suzana, muč.
12	N	Klara (Jasna), dev.; Hilarija
13	P	Janez Berchmans; Hipolit
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
T	Evzebij ; Demetrij (Mitja) ®
S	Marijino vnebovzetje
Č	Joahim, oče Marije Device
P	Hijacint ; Pavel ; Julijan
S	Agapi t (Ljubo); Helena
N	Ivan Eudes, spozn.; Ludvik
P	Bernard, opat, cerkv. uč.
T	Frančiška Šantalska; Fidelis
S	Marija Kraljica; Timotej	€
C	Filip Benizzi; Klavdij, muč.
P	Jernej (Bartolomej), apostol
S	Ludvik, kralj ; Patricija
N	Zefirin, papež; Rufin, škof
P	Jožef Kalasancij, spozn.
T	Avguštin, škof, cerkv. uč.	©
S	Obglavljenje Janeza Krstnika
Č	Roza iz Lime, devica
P	Rajmund (Rajko), sp.; Pavlin
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
22
S	Egidij (Tilh), opat; Verena
N	Štefan, spozn.; Maksima, muč.
P	Pij X., papež
T	Rozalija, dev. ; Mojzes, prer. #
S	Lavrencij ; Viktorm, škof
Č	Petronij, škof; Favst in tov.
P	Regina; Marko Križevčan
S	Rojstvo Marije Device
N	Sergij ; Peter Klaver, spozn.
P	Nikolaj Tolentinski, spozn.
T	Prot in Hijacint, muč.
S	Gvido; Silvin, škof	-'vil
Č	Amat, opat ; Notburga
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
P	Povišanje sv. Križa
s	Žalostna Mati božja
N	Ljudmila ; Ciprijan, škof, muč.
P	Robert, sp.; Lambert, škof
T	Irena; Zofija, mučenka
S	Januarij, mučenec
C	Mihael in Teodor, mučenca
P	Matej, apostol, evangelist
S	Mavricij, muč.; Tomaž Vil.
N	Lin, papež; Tekla, dev.
P	Marija rešiteljica jetnikov
T	Avrelija, dev.; Nikolaj Fliie
S	Ciprijan in Justina, muč.
C	Kozma in Damijan, muč.
P	Venceslav (Vaclav), muč.
S	Mihael, nadangel; Gabrijel
N	Hieronim, cerkv. uč.; Zofka
1	P	Remigij, š-kof ; Verena
2	T	Angeli varuhi; Teofil, spozn.
3	S	Terezija Deteta Jezusa
4	C	Frančišek Asiški, spozn.
5	P	Placid, muč. ; Marcelin, škof
6	S	Bruno; Renato, škof
7	N	Rožnovenska Mati božja
8	P	Sergij, tržaški muč.; Brigita
9	T	Dionizij, škof; Janez Leonardi
10	S	Frančišek Borgia, spozn.
11	C	Materinstvo Marije; Emilija
12	P	Maksimilijan, celjski škof
13	S	Edvard; Koloman, muč.
24		
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N	Kalist, papež; Gavdencij
P	Terezija Avilska, red.
T	Hedvika; Gal, opat
S	Marija Marjeta Alakok
Č	Luka, evangelist; Julijan	€
P	Peter Alkantarski ; Etbin, opat
S	Janez Kentski; Irena, dev.
N	Uršula in tov., mučenke
P	Marija Salome; Donat, škof
T	Roman, škof; Severin, škof
S	Rafael, nadangel; Srečko, muč.
Č	Izidor, kmet; Krišpin
P	Evarist, papež; Lucijan
S	Venancij in Sabina, muč.
N	Simon in Juda, apostola
P	Narcis, škof; Ermelinda	®
T	Alfonz Rodriguez, škof
S	Volbenk, škof; Kvintin, muč.
1	C	Vsi sveti
2	P	Spomin vernih duš
3	S	Just, tržaški zavetnik, muč.
4	N	Karol Boromejski (Drago)
5	P	Zaharija in Elizabeta
6	T	Leonard (Lenart), opat
7	S	Engelbert, škof; Ernest, opat
8	C	Bogomir, škof; Bogdan
9	P	Teodor, Božidar
10	S	Andrej Avelinski; Demetrij
11	N	Martin (Davorin), škof
12	P	Martin, papež; Emil, spozn.
13	T	Stanislav Kostka, spozn.
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
S	Jozafat Kunčevič, muč.
Č	Albert Vel. ; Leopold, spozn.
P	Otmar, opat; Gertruda (Jerica)
S	Gregor; Evfemija in Tekla, muč.
N	Roman, diakon ; Odo.n, opat €
P	Elizabeta Ogrska; Poncijan, p.
T	Feliks Valois; Edmund, škof
S	Darovanje Device Marije
Č	Cecilija, dev.; Maver, škof
P	Klemen I., papež; Kolumban
S	Janez od Križa; Krizogon ®
N	Kristus Kralj - Katarina, dev.
P	Konrad ; Leonard Portomavr.
T	Virgilij, škof; Valei'ijan
S	Katarina Labourč; Gregor III.
Č	Blaž in Demetrij, muč.
P	Andrej, apostol; Justina, muč.
1	S	Marijan in tov.; Eligij
2	N	1. adventna - Bibijana, dev.
3	P	Frančišek Ksaver; Sofonija
4	T	Barbara, dev.; Bariča
5	S	Sava, opat; Krispina
6	C	Nikolaj, škof; Miklavž
7	P	Ambrož, škof, cerkv. uč.
8	S	Mati božja Brezmadežna
9	N	2. adventna - Abel, očak
10	P	Loretska Mati božja
11	T	Dama/ I., papež; Danijel
12	S	Spiridion (Dušan); Amalija
13	C	Lucijan, muč. ; Otilija
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P	Just, muč. ; Pompej, škof
S	Kristina, dev.; Valerijan
N	3. adventna - Albina, devica €
P	Lazar, spozn.; Olimpija, žena
T	Gracijan, škof; Teotim
S	Urban V., papež; Favsta, muČ.
Č	Evgenij in Makarij, muč.
P	Tomaž, apostol; Severin, škof
S	Demetrij (Mitja), muč.
N	4. adventna - Viktorija, dev.
P	Sveti večer - Adam in Eva ®
T	Božič - Rojstvo Gospodovo
S	Sveti Štefan, mučenec
C	Janez, apostol, evangelist
P	Nedolžni otroci
S	Tomaž, apostol ; David, kralj
N	Sveta družina - Evgen, škof
P	Silvester I., papež; Pavlina
Msgr. Ivan Trinko
JOŽKO KRAGELJ
Rodovnik Ivana Trinka
Ob 110. obletnici rojstva Ivana Trinka objavi j anno rodovnik njegove rodbine, po domače »Pri Pjemovih« na Trčmunu. Po do sedaj znanih virih izhaja rod iz vasi Ceple-sišče, ki je oddaljeno 2 km od Trčmuna. 'Prvi je prišel na Trčmun neki Štefan Trinko, ki je bil rojen okrog leta 1735. Pozneje je sledilo »Pri Pjernovih« na Trčmunu šest rodov, kot je razvidno iz naslednjih podatkov:
HRiIiNiKO Tomaž j Stefana - poročen dne 22. junija 1785, uminl 29. junija 1831.
POIAN SOAiG Gor truda (Jera) - (ibrez podatkov). Otroci:
Peter, rojen 22. februarja 1796, poročen 19. junija 1820. Jožef, rojen 1806, umiri 18. septembra 1873.
Ivana, rojena .1809, poročena 20. aprila 1834.
Matija, rojen .(?), poročen 26. juinija 1816, un url 19. avgusta 1843.
TRitN.KO Peter f Tomaža, rojen 22. februarja 1796, poročen 19. junija 1820, umrl 1861.
KRUOII. Marija f Gažparja, rojena 3. septembra >1795, poročena 19. junija 1820, umrla 7. aprila 1843.
Jožef, rojen 14. marca 1824, [poročen 22. junija 1846. Anton, rojan 30. decembra 1826, poročen 19. 'Septembra 1853, umili 20. novembra 1903.
Malija, rojen 20. februarja 1834, poročen 8. Oktobra 1864, umrl 18. septembra 1902.
Andrej, rojen 16. novembra 1836, umrl 26. dec. ,1838. TRINKO Jožef, rojen 14. marca ,1824, poročen 22. junija 1846.
J P. LUNA UrSula f Blaža, rojena 19. novembra 1827, poročena 22. j,unija 1846, umrla 13. januarja 1894. Brez otrok.
TRINKO Anton f Petra, rojen 30. deodmlbra 1826, po-iročen 19. septembra 185i3, umri 20. novembra 1903. GOLOP 'Marija t Janeza, rojena 30. maja 1828, poročena
19.	septembra 1853, umrla 15. februarja 1904.
Otroci:
Valentin, rojen 4. februarja 1855, (ponočen 11. februarja 1882, umrl 29. aprila 1905.
Marija, rojena 7. marca 1857, neporočena, umrla 29. januarja 1944.
Terezija, rojena 28. septembra ,1859, redovnica, umila
v Brescii.
Ivan, rojen 25. januarja 1863, posvečen 1886, umrl 26.
junija ,1954.
Katarina, rojena 23. novembra 1864 poročena 30. aprila 1898, umrla 30. novembra 1918.
Pred Trinkovo hiào
TRiINiKO Valentin, rojen 4. februarja 1855, poročen 1'1.
februarja 1882, umrli 29. aprila 1905.
TRINKO Ana f Matija, rojena 4. julija 1861, poročena
11.	februarja 1882, umrla 17. januarja 1920.
Otroci :
Alojzija, rojena 23. mairca 1883, neporočena, umrla 22.
decembra 1951.
Marija, rojena 8. junija 1885, umrla 6. maja 1886. Marija, rojena 13. junija 1887, umrla 4. maja 1892. Mohor, rojen 12. julija 1889, umri 17. maja 1892. Valantin, rojen 1. januarja 1893, potočen 25. Oktobra 1919, umri 18. oktObra 1926.	/
Jožef, rojen 28. marca 1895, neporočen, umri 3. aprila 1929.
Ivan, rojen 17. oktobra 1898, umrl iv Dachauu.
Ciril, rojen 8. avgusta 1904, neporočen, Še iivi.
TRINK.0 Valentin t Valentina, rojen 19. januarja 1893, poročen 25. oktobra 1919, umri 18. oktobra 1926. ZABRJESCAK. Emilija f Alojza, rojena 23. januarja Otroci :
1894, poročena 25. oktobra 1919, umrla 1972. Kristina-Petra, rojena 1. avg. 1920, neporočena, Še iivi. Valentin, rojen 8. julija 1922, poročen 18. februarja 1954, še iivi.
Anton, rojen 17. julija 1924, neporočen, Se iivi. . TRINKO Valentin f Valentina, rojen 8. julija 1922, poročen 18. februarja 1954.
Pred Trinkovo hišo (:
MARTINIČ Livija-Eni, hči Janeza, rojena 10. oktobra 1930, poročena 18. februarja 1954.
Otroci :
Ana, rojena 28. julija 1955.
Peler-Ivan, rojen 19. novembra 1956.
Ivo, rojen 13. julija 1958.
Marta, rojena 19. aprila 1960.
Ivana, rojena junija 1963.
Fabio-Valentin, rojen 14. februarja 1965.
DOMOVINI
Tvoje ljubim stoletno gorje> tvoje nebo, tvoje morjp tvoje zemlje tesne mej o domovina!
poldan,
Hodi velika — ko sončni, poldan, bodi silna ko v pušči orkan, bodi moj gròb — moj grob hladan, o domovina •	•	"	,
IVAN PREGELJ
H
Tiinkov spomenik
JOŽKO KRAGELJ
IVAN TRINKO in duh. Anton Kufolo-Čedermac
V spominskem govoru, ki ga je imel msgr. Luigi Venturini dne 17. novembra 1954, je orisal z vso pravičnostjo in ljubeznijo podobo Ivana Trinka. Mod drugim je dejal: »Tisoči duhovnikov, ki jih je v 46 letih profesorske službe poučeval filozofijo, so ga spoštovali in se ga bodo do smrti spominjali s sinovsko hvaležnostjo, ker se zavedajo, da jim je dal podlago za njihovo izobrazbo.«
Med temi tisoči so mu bili prav gotovo najbolj pri srcu sinovi Beneške Slovenije, njegove ožje domovine. Te je posebej vzgajal, jih spodbujal, naj se uče slovenščine in jim stal ob strani kakor dober oče in varuh. Njegova soba je bila posebna učilnica, kjer so ti fantje od blizu, na štiri oči, poslušali njegove nauke in opomine. Morda se je najbolj oklenil teh naukov Anton Kufolo, ki je tako vzljubil svojo »teptano Beračijo«, kot jo je sam nekje imenoval, da je do zadnjega zbiral vse, kar je bilo o tej tep-
tani zemlji zapisano v slovenskih in italijanskih časnikih. Pisal je tudi dnevnik, v katerem je zabeležil vse dogodke, ki so danes dragocen dokument za zgodovinarja. Tudi na svojega velikega dobrotnika Ivana Trin-ka ni nikoli pozabil. Skrbno je obveščal svoje sobrate, ko se je bližal njegov god, da so se zbrali okrog njega in mu voščili. Tudi ta voščila si je zapisoval. Zelo zanimivo je vošči-■ o za Trmkovo 80-letnico, ki jo je praznoval .redi vojne vihre. Duhovniki so se zbrali pri jem in Kufolo mu je prebral tole voščilo:
Velečastiti gospod profesor!
Nocoj bo točno 40 let (1903), ko sem ijrvič pokusil tisto sladko belo vino, ki je vžgalo v meni zavednost in navdušenje, ki nista več ugasnili.
Slovenski semeniščniki ( bilo nas je čez 50) smo Vam takrat voščili ne le za god, ampak tudi za 40-letnico Vašega življenja. Dobro se spominjam, kako debelo sem pogledal, takrat ne še gospoda in sedaj že pokojnega Jožefa Domenisa, ki Vam je v imenu pričujočih voščil vsaj še 40 let življenja. Zdelo se mi je, da pretirava in Vi tudi ste z nasmehom in karakteristično kretnjo rok pokazali, češ... nemogoče!
No, zdaj pa se vidi, da je bil pokojni Domeniš preskromen in Vaša kretnja neumestna. Prešlo je vseh tistih 40 let, ki smo Vam jih privoščili in Vi še svež in močan načenjate drugo 40-letno dobo. Zadnja 40 leta so bila najhujša za naš narod, odkar biva ob Nadiži. Vse peklenske, posvetne in cerkvene moči so se združile, da bi ga enkrat za vselej udušile. Pa narodi ne umirajo. Čuval nas je Bog, ki je ustvaril narode, in pravični Bog, ki je volu dal roge, da se brani, zajcu noge, kači strup, nam pa je dal za braniino orožje trmo. Sono testardi — so se opravičevali nasprotniki, ko se nismo hoteli ukloniti! V nevihti je suho in gnilo listje sicer odpadlo, več se jih je sprevrglo v netopirje, a jedro, trmasto jedro naroda je ostalo. Grom in peklo prazne proti nam so bile steke. Zdaj pa ob Vaši 80-letnici — skala poka, dob se lomi in zemlja se trese. Drugi se boje pogina, nam pa se zdi, da slišimo upapolni glas: Zora puca, bit če dana! Zato nas nič ne glejte debelo, preč. g. Profesor, ako Vam voščimo še drugih 40 let življenja. Saj palice, na katero se opirate, Vam ni vsilila starost, ampak nezgoda, peklenski incident ; glava je še neupogljiva in duh svež in mlad. Mnogi izmed nas, ki smo komaj
Obnovljena trčmunska cerkev
stopili v Abrahamovo dobo, izgledamo slabše od Vas, ki ste korajžno stopili v Maluza-lemovo dobo. Bog Vam daj še živeti vsaj 40 let v novem redu.
S to željo dvignemo kozarce in pijemo na Vaše zdravje!
To voščilo je res zgodovinsko. Prvič nam pove, da je bilo leta 1903 več kot 50 mladih fantov iz Benečije v semenišču. V teh fantih je Trinko videl nove pastirje in nove učitelje ljudstva. Če danes pomislimo, da nima Beneška Slovenija niti enega fanta v semenišču, potem laže razumemo, zakaj se loteva malodušje tiste redke beneške duhovščine, ki še čuti z ljudstvom.
Kufolovo voščilo je polno optimizma in preroškega duha. Fašizem je bil takrat še na oblasti (januar 1943) in vendar pravi: Drugi se boje pogina, nam pa se zdi, da slišimo upapolni glas! Omenja tudi novi red. Žal, se niso vse njegove želje uresničile. Trinko pa je preživel še novih enajst let !
Kako je Kulolo cenil svojega učitelja in buditelja, spoznamo tudi iz tega, da je skrbno zbral seznam Trinkovih spisov. V seznamu so navedena vsa najvažnejša dela, razen manjših brošuric, ki jih je Trinko izdajal za razne poroke in nove maše.
NEPOPOLN SEZNAM SPISOV MSGR. IVANA TRINKA
Morda ne bo odveč, če za Trinkovo 110. obletnico rojstva objavimo tudi ta Kafolov seznam.
1. Beneški Slovenci - Ljudski glas, Ljubljana 1883.
2. Narodne stvari - Ljubljanski zvon 1884.
3. Dell'origine degli sloveni nel Fròdi - Gradale 1886.
Tipogr. Fulvia.
4. A proposito delle sto) ielle popolari - Pagine friulane
I. pag. 95. Udine 1889.
5. Pergamena dell'anno 1170 - Tipografia del Patrona-
to. Udine 1890.
6. Peter Podreka - Ljubljanski zvon 1890, str. 280.
7. Eccidio di Aquileia - Tip. Patronato. Udine 18%.
8. Poezije - A. Gabršček. Gorica 1897.
9. Nozze del prof. dott. Francesco Musoni-Emilia Ve-
liscig - Tip. Patronato. Udine 1897.
10. Beneška Slovenija - Dom in svet, Ljubljana 1898,
štev. 2, 3, 6, 7.
11. Polemica - lettura Patria del Friuli, 2.8.1899, Udine.
12. Italski Slovenci - Slovanski prchled, Praga 1899,
str. 223-229.
13. Il Matajur - solenne omaggio a Gesù Cristo Reden-
tore - Udine 1901.
14. Cenno storico dell'oratorio »II Natale del Redento-
re« - Perosi, Udine 1901.
15. /1 proposito di »Missus« (Vittorio Franza)	- Intro-
duzione e spiegazione - Ediz. Morgante	- Udine
1903.
16. Intermezzi della vita - Rime di Giuseppe Ellero - In-
troduzione - Tip. Patronato, Udine 1904.
17. Divagazioni cosmologiche intorno alla natura dei
corpi - Udine 1904, Atti dell'Accademia di Udine, anni 1903-1904, Tip. Doretti.
18. Gli studi del prof. Baudouin de Courtenay	sui dia-
letti slavi del Friuli - Udine 1906, Atti	dell’Ac-
cademia di Udine, Tip. Doretti.
19. Hajdimo v Rezijo - Doni in svet 1907, str. 272-274,
310-314, 419422, 450-545, 512-515.
20. De tmiversalibus -, Lectiones logicae - Udine 1910,
Tip. Patronato.
21. Jacopo Tomadini e la musica sacra in Friuli - Udi-
ne 1910, Atti dell’Accademia di Udine, anno 1908-1909, serie 111, vol. XV.
22. Le valli dell'Aboma, del Cosina e dell'Erbezzo -
Udine 1912, Guida del Friuli-Prealpi Giulie, Società Alpina Friulana.
23. S. Pietro al Natisene - Udine 1912, Guida del Friuli-
Prealpi ...
24. G. li. de Giorgio - filosofo friulano - Udine 1913,
Atti dell’Accademia, serie IV, col. III. Tipografia Doretti.
25. Il neo-scolastico G. lì. de Giorgio - Udine 10.5. 1913,
Pensiero del Friuli.
26. Saggio di antiche melodie liturgiche nei paesi italo-
slavi - Milano 1915, Arte cristiana III.
27. Nel trigesimo della morte di Riccardo della Torre -
Cividale 1917 (Foglietto »In alto!«).
28. Peter Podreka - Gorica 1922, Mladika str. 273-275.
29. Beneška Slovenija - Jadranski almanah str. 115-120,
Trst 1923.
30. Commemorazione di Jacopo Tomadini nel primo
centenario della sua nascita - Udine 1923, Tip.
S.	Paolino.
31. La parlata resiana - Udine 1924-25, Guida della
Carnia, Soc. Alpina Friulana.
32. Il problema massimo della filosofia contempora-
nea - Udine, Tip. Doretti.
33. Naši paglavci - Goriška Mohorjeva družba - Gorica
1929.
34. Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuo-
le - Katoliška knjigarna, Gorica 1930.	«
35. A proposito del catilo popolare - Udine, Ce fastu?
VIII, str. 115-118.
36. Notizie su Giulio Quaglia pittore - Udine 1932-1933,
Atti dell’Accademia di Udine.
37. Notizie su Giulio Quaglia pittore - (conferenza),
Udine 1934, Arti Grafiche Friulane.
38. La filosofia ed il senso comune - Udine 1935, Acca-
demia di Udine, Arti gr.
39. Turner - Storia della filosofia (prevod) - Poglavje
o italijanskih, ruskih, poljskih, čeških in jugoslovanskih filozofih - napisal Iv. Trinko - Vicenza 1935, S. A. Tipografica.
40. In memoria di S. E. Mons. Fortunato de Santa -
vescovo - Udine 1938, Arti Grafiche Friulane,
41. Storia politica, letteraria ed artistica della Jugosla-
via - Udine 1939, Istituto edizioni accademiche.
42. Commemorazione della Maria Teresa Zanutta - Udi-
ne 1940, Arti gr. friulane.
43. Naše molitve - molitvenik - Gorica 1951, Tisk. Jucchi.
Polog naštetih stvari je Trinko prevajal v italijanščino Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja, Stritarja, Puškina, Turgenjeva, Tolstoja, Gogolja, Sienkievicza, itd.
Kumetouški delauni dan
Ko se zvon oglasi, naznanja novi dan in kliče k jutranji molitvi tudi beneški kumet zapusti posteljo. Prva skrb je pogled v hlev. Že pri odpiranju vrat, liska, brieza in cika ga pozdravljajo z dolgim rahlim mukanjem in prosijo hrane. Kumet se jim približa, jih pogladi po glavi, vsako pokliče po imenu in jim vrže v jasli sena. Ko mož čisti hlev, se žena pripravlja na molzenje, čepeč na nizkem stolu, z rahlo besedo pri vsaki kravi. Skupaj z možem se povrneta v hišo, pripravita jutranje jedilo otrokom, ki že šumijo, kakor bučele in čakajo poklic matere. Mati vsakega otroka opomni naj opravi jutranje molitve, naj skaže pridnost v hiši, v šoli, na delu in naj spoštuje vse ljudi.
Oče je že v noči izbral delo novega dneva. Spomladi ga čaka njiva, tista njiva, ki je hranila starše, dede, ves družinski rod, stoletja in stoletja, odkar Slovenec prebiva na tej zemlji. Njiva ga vabi na oranje, kopanje, in čaka novo seme da obdari kumeta. Ko se ji približa, mu kroži nešteto spominov
v mislih. Vidi umrlega očeta, brate, sestre, vidi njih lica, razgreta od truda, glave od potu, ki se vzdiguje kakor iz loncev vrele vode. Loti se dela vesel, radosten, zamaknjen v zlati up bogate jeseni. Ob poldnevu ko žena ali sinček prinesejo južino, se prekriža in izgovori : »Bog me požegni.« Po šoli priletijo otroci k očetu, veselo, nemirno kakor živo srebro ,in vsak ga popraša, kaj bo pomagal ali pri trošenju gnoja ali pri pobiranju plevela, da bi olajšal očetov trud.
Sončna pomlad vse veseli, drevje sc vzbuja, travica zeleni in ptički razglašajo novo pomladno življenje. V poletnem času je glavno delo sečnja ali košnja trave. V prejšnjih časih praznik Sv. Petra ob Nediži ni bil samo cerkveni, ampak tudi senjan in trg. Slovenci nediških, sovonskih in Ijenarskih dolin so prihajali ne samo h pobožnosti, ampak tudi za nakup potrebnih reči, kakor so kose, kosišča, nakone, osunjaki, osle in grablje; možem široke slamnike, ženam rožne, široke facolete za glavo.
Sečnja v dolinah in gorah je bila nekaj veselega, vrisk, petje, dolgi močni klici so bodrili daleč naokoli, po vseh senožetih, življenje in delo.
Ob venjikah belo in črno grozdje kliče
Ì
Kmečka dela v Benečiji
na bandimo. Hruške in jabolka vabijo : »Vzemi in jej.« Vsi ti pridelki govorijo kumetu: »Pripravi kleti, šolarje, hočemo k tebi, pod tvojo streho za življenje tvoje družine in tvojih otrok.« Kumet ponosno spravlja, razklada hvaleč Boga za bogato jesen.
Ko se bliža zima, napravi drva in jih zloži okoli hiše, da bodo ogrevala celo stanovanje ob mrazu in ledu. Dnevi zime zadržujejo kumeta pri hiši, a ne v lenobi, ampak v vestnem pregledovanju in popravljanju posode, spletanju košev, nasajanju lopat, iz delovanju žbrinc in vsega potrebnega orodja Star pregovor namreč pravi, da vsak cvek in žlica malte pomagata, da stoji hiša in dom še vedno pokonci.
Materin jezik
Jezik nam ni dan samo zato, da se sporazumevamo drug z drugim, ampak je predvsem izraz našega duševnega življenja.
Materin jezik nam odkriva svet v nas samih in zunaj nas. Še prav posebno velika in dragocena vrednota je, ker ustvarja najmočnejšo vez med ljudmi istega naroda. Izguba materinega jezika pomeni narodno smrt.
Pomembni èbiiì
Sredi septembra lanskega leta 1972 se je razvijal v Vidmu v veličastnem slavju evharistični kongres, ki bo ostal zgodovinsko pomemben tudi za naše podmatajurske rojake. Vpričo sto in sto tisoč ljudi je bil slovesno izpričan tisočletni obstoj slovenskega rodu od Matajurjevih pobočij do videmskih ravnin.
Poseben dan za Slovence na evharističnem kongresu je bil 15. september. Slovenski verniki iz videmske, goriške in tržaške škofije so popolnoma napolnili veliko cerkev Milostne Matere - Madonna delle Grazie. Slovenska molitev in pesem je donela daleč ven na trg, kjer je bilo središče evharističnih slovesnosti.
V baziliki je svojim rojakom govoril župnik Cenčič iz Gorenjega Trbilja. V vznesenem govoru je poudaril osrednjo misel kongresa :
»Prvikrat v zgodovini smo uradno združeni vsi skupaj videmski, goriški in tržaški Slovenci. Tudi če smo si bratje po narodno-
sti in po veri, nas ločijo človeške meje in politične pregrade. To skupno evharistično slavje izpričuje, da se mi slovenski verniki zavedamo pomena, ki ga ima videmska škofija in tudi evharistični kongres, ki naj druži ljudstva, različna po jeziku in kulturi, a enaka v izpovedi iste vere.«
PAPEŽEV POZDRAV
Še važnejši poudarek tisočletnemu obstoju slovenske narodnostne skupnosti na tem ozemlju je dal naslednji dan 16. septembra sv. oče Pavel VI. Na trgu prvega maja je vpričo dvesto tisoč ljudi posebej pozdravil naše izseljence in Slovence.
Papeževe besede so se glasile:
»Un saluto particolare a voi, emigrati del Veneto e del Friuli specialmente, e a voi Sloveni qua convenuti per questa felice circostanza che tanti vincoli storici ed etnici uniscono a questa regione.« — (Poseben pozdrav vam, izseljenci iz Benečije in zlasti iz. Furlanije in vam Slovencem, ki ste se tukaj zbrali ob tej srečni priložnosti in ki vas toliko zgodovinskih in narodnostnih vezi združuje v to deželo).
Te svečane besede so vsi navzoči in vsi, ki so jih slišali po radiu, sprejeli kot naj-
višje potrdilo o obstoju Slovencev v tej deželi, kar so poprej zanikali celo nekateri cerkveni narodni nestrpneži v veliko škodo bratskega Kristusovega duha, ki ga je oznanil tudi evharistični kongres v Vidmu in na njem tudi naš rod pod Matajurjem.
L. Z. Fervidus
Kamene«
(SREČANJE TREH DEŽEL*)
1
Oj Kdmenca, oj Kamenca, lepo, lepo pri tebi v Benečiji je biló.
Pozdravili smo se prijatelji iskreni, pri tebi zbrani na planatici zeleni.
Koroški in primorski so Slovenj paršli in Benečanje vzeli se od vseh strani,
Burloni še, Taljani, vsi skupaj v veri eni, pri tebi zbrani na planotici zeleni.
Ljudi iz treh dežel bilo nas je tarkdj, o, vsem se naokol oilprl je lep razgldj : smo zrli na Matajur, na Mont Čanin snetem, Pri tebi zbrani ita planatici zeleni.
Na trati tam kaplani Čedermaci, ki pri ovčicah svojih zvesti so ostali, so sveto mašo po slaven j beneško brali, v jezikih treh pa še berila, evangelje. »Rjcčan«, domači zbor prelepo nam zapel je.
A na tribuni tam, oj, brttmni ti možje povzdignili so glas čez dole in gore :
U, čujte, čujte naše davne klice, se mi borimo še za narodne pravice.
In v dušku pesmi so mogočno zadonele, glasnice s prve, z druge, s tretje so dežele, vse budnice, koračnice, zdravice :
Beneški fantje zaigrajte, zaplešite čečice!
3
Tedaj kot blisk je huda ura prihrumela čez Kdmenco udarjala je grom na grom kot da razgnati božje ljudstvo bi hotela in zrušiti njih skupni novi dom?
Nikdar! Po vseh viharjih in potresih se mavrica je vzpela na nebesih, ki polno barv ima, a v eno se prelije kot tri jeziki v eno pesem ene melodije.
Oj Kàmenca oj Kàmenca,
obriši jim nekdanji znoj,
tam ljudstvom spravo, mir zapoj!
O, bili smo navdahnjeni, o, bili smo vsi prerojeni pri tebi zbrani na planotici zeleni.
*) Dne 10. septembra 1972 je bilo na Kamenci, na odprtem travniku med Dolenjim Trbiljem in Staro goro srečanje treh dežel, Furlanov in Slovencev iz Italije, Jugoslavije in iz Avstrije.
Sorodni duši
Kako prisrčni so bili odnosi med Trinkom in Kufolom nam razodeva tudi Trinkovo pismo z dne 4. decembra 1921. Kufolo ga je opozoril, da se bliža stoletnica rojstva kaplana Petra Podreke in ga prosil, naj nekaj napiše o tem slo vnem. možu, ki je prvi začel pisati slovenske pesmice v Beneški Sloveniji. Trinko mu je takole odgovoril:
Videm, 4.XII.1921.
Predragi!
Ne zameri, da Ti tako zakasnjeno odgovarjam. Radi nujnega dela, ki mi je vzelo
ves prosti čas do danes, nisem mogel niti pomisliti na druge reči. Nocoj imam pet pisem na razne kraje in Tvoje naj bo prvo. Kar mi uišeš o stoletnici pok. Podreke je vse dobro in dolžno; že prej mi je stalo pri srcu. Seveda jaz spišem, kar bo treba, prav rad, ker sem posebno hvaležen slavnemu možu, saj me je on najbolj navdušil za slovenščino. Pogovorite se med seboj in napravite vsaj na debelo kak načrt; o priliki se moremo tudi ustmeno sporazumeti. Za sedaj ne rečem druzega, nego da sem — na razpolaganje. In potrpi, ako ne pišem dalje za nocoj. Pišem samo, da boš vedel, da kar si mi Ti pisal, me veliko zanima in če Ti nisem prej pisal ni iz nemarnosti, ampak ker nisem utegnil. S prisrčnim pozdravom
I. Trinko
Trinko je držal besedo in napisal za goričko Mladiko lep članek o kaplanu Petru Podreki.
Naša rast in življenje
Na naslednjih straneh so navedene številke prebivalstva po posameznih občinah Beneške Slovenije in za zadnji dve desetletji.
V vseh občinah je število prebivalstva občutno padlo. Padec v odstotkih v zadnjem desetletju 1961-1971 — kar nam nudi najbolj, objektivni pogled, — pove, da je število najbolj nazadovalo v Dreki, in sicer za 46,9 odstotka. Sledi ji Tipana s 45,7 odstotka; nato Neme s 43,5 odstotka in dalje po vrsti : Brdo z 41 odstotki, Srednje 38,7 %, Rezija 37 %, Podbonesec 32,3 %, Ah ten 32,6 %, Gorjani 31 %, Sovodnje 30%, Prapotno 22,5 %, Neme 20,9%, Tavorjana 19,4%, Sveti Peter 17,9%.
Tudi te številke in odstotki kažejo posebno sliko, da se namreč število prebivalstva krči tudi v bogatejših krajih.
Tu pa ne pride v poštev samo težki go-spodarsko-agrarni položaj krajev, marveč še drugi nematerialni vzroki. Tudi tej resnici bo treba enkrat brez strahu pogledati v obraz.
H
•d*
•3*83£8a3§ 3 g. £
C ff I ® 5 ^ - 2	^	U	o	2
?!
DJ ftf
5	^	<11.	. -	_
SŽ	^	rt)	pd	O
r* C/) ^	.
^	p-	C/5	2.	►o
^	3	§	£	3
g E.
J e
o
03
o
HH
z
>
Oj n> Oj +*
Oj O >4 OJ Nj 1. (ji W K) W
iss&sy&sìsSs
£3££Ì&8$&a	s
0
•d
1 £
5^3»SSsS
O |\J Ul W 'C ^ o ^
H S ss E s
tó is $ y
fi>
P
gasigli
H *-4 U'
>— O
-&B p
sl&s-
Srečanje na Kamenici
Na bratskem kulturnem srečanju treh narodov dne 10. septembra na Kamenici pri Stari Gori se je pokazal globoki pomen pravega sožitja sosedov ob mejah. Župnik Emil Cencič je ob sodelovanju petih sobratov daroval sv. mašo v domačem narečju. Evangelij so brali v slovenščini, furlanščini, italijanščini in nemščini.
Na srečanju, ki je že imelo obliko nekdanjih taborov, so povzeli besedo dr. Cerno, Predan in župnik Cenčič. Povzemamo njegove načelne misli, podane na tem srečanju :
Vsak človek uživa vse naravne pravice, da je prost fizične, verske, politične, gospodarske in narodne prisile in zatiranja. Naša Benečija še ni dosegla svojih pravic ne glede na gospodarski razvoj in niti glede etničnega priznanja in zato se že toliko let žrtvujemo v duhu italijanske ustave, ki je enaka ne glede na spol, raso, vero, jezik ali barvo kože, politično prepričanje ali socialno stanje.
Ko branimo naš slovenski materni jezik, naše navade, naš slovenski značaj, nismo
proti Italiji, temveč jo spoštujemo, saj je demokratična država, ki z ustavo priznava pravice narodnih manjšin.
Naša srečanja so kot taborski ognji, ki jih prižigamo po Benečiji vsako leto z upanjem in prepričanjem, da se vsak od nas, ki se jih udeleži, vrne domov s posebno iskro v srcu. Mi Benečani se vračamo z iskro poguma več in z navdušenjem za pridobitev naših pravic, prijatelji iz Furlanije, Slovenije in Avstrije pa z večjim poznanjem našega položaja in naših problemov ter z večjo dobro voljo, da sodelujejo pri njihovem reševanju.
prišel je čas okrog božiča
Stare, lepe in globoko pomenljive so šege in navade, ki so se v nekaterih družinah v Beneški Sloveniji še ohranile v božičnem in novoletnem času. Tudi če se jih novi rod ne drži več in jih ne obhaja, vendar se jih spominja po pripovedovanju starejših v vasi in iskrica prisrčne domače preteklosti se za-blisne tudi v srcih, otopelih od sodobne br-zine mehaničnega življenja.
Še danes postane v srcu mehko, če se
utrne misel na nekdanje božične dni. Kot drugod po naših krajih, tako so gospodinje in dekleta tudi v hišah Beneške Slovenije že več dni pred božičem pospravljale in čistile po hiši in borjaču.
Kuhinjske posode, posebno kotliči za vodo ali čendivji, in vsa druga posoda z bakrenimi obroči se je morala svetiti kot luč v lantemi.
Gospodinje so hitele mesiti testo za gu-bance in štruklje. Ti so morali biti tako slastni in mastni, da so se kar sami spuzaili po grlu v želodec. Zato so jim ponekod rekli »puzaci«.
S temi štruklji je bilo treba pogostiti kolednike ali koledarje, ki so hodili trikrat pet koledo, to je na sveti večer, na zadnji dan starega leta in na svete Tri kralje.
Ko so šli na koledo je prvi dečak nosil na okrašenem drogu zvezdo, za njim je hodil tisti z zvoncem na drogu in je oznanjal prihod koledarjev.
V vsaki hiši je skupina zapela koledniško pesem. Po navadi kako staro božično, ki je danes ni več slišati.
Nekdanji marljivi in menda prvi sistematični zbiralec ljudskih beneško-slovenskih Pesmi, Rihard Orel, je zapisal, harmoniziral
in nam ohranil tisto staro božično o božjem rojstvu :
Te dan je vsega veselja
Devica je rodila tega Sina božjega,
Devica je ostala,
našega Odrešenika, Stvarnika nebeškega in angelskega kralja.
Kdo je sllšu glih te glas:
Devica je rodila Boga, je čuda prevelika, čuda prevelika.
Naša zemlja
O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama.
Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote : razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale, pa od Triglava do Gorjancev.
Gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu narodu. Zvezde pojo, kadar se na svoji svetli po ti ustavijo in se ozro na čudežno deželo pod seboj.
IVAN CANKAR
Sveta maša pod Matajurjem 8.8.1971
Oj lepa beneška gorà, oj ljuba slovenska zemljà, veselo te pozdravljam !
Ko na te se oziram, iz sončne nižave, na sončne višave, tvoj jasni pogled, je čez Sočo, Nediio razpet. Pravice podoba se zdi, ki z neba na zemljo sveti. In beli tvoji grebeni, nezmagani, kremeni kot venec slave stoje, potrta srca uče, da blisk, strela in grom ut rde naš mali dom. Pozdravljen Matajur!
Na vrhu tvoje planine, za vse tvoje sine, postavljen je spomenik, naj Kristus Odrešenik deli miru in sprave!
GLASOVI
iz naših ust
a)	- SVET PET AR, KRISTUS AN BARKA MLADICA
(To mi je 31. avgusta 1972 povedal Giovanni Mar-tiniz (r. 1888) ta-par-Tonšičje na Trčmunu: škoda le da je zapis nem in da ni v njem spoznati pripovedni temperament trčmunskega ocjé — p. m.)
Veramentri sta hodila svet Petar an Kri-štuš, sta hodila dost po sviete, zak’ k’ Krištuš je biu trintridesčt liet tle na sviete, je marigòn dielau. Gresta no vólto an je biu en mladčnč, je sedeu pod no sienco, tan pod nin oriehan dol je ležit an ga upraša za preguorit (ma Krištuš je viedeu, kan iti); j’ jau: »Ti, miadenč, kode j’ pot takole an takole, tle an tle?«
Tel miadenč se nie uzdigniu gor, ne roke, z nogó mu je pokazau, »Gor tod!« j' jau.
Kar sta odliezla od njegà, pridta go-u potok, pridta gor not, gor not je bla na mladica, j’ prala. An de pere lepó. An pridta gor an tadà Krištuš je preguoréu, jau : »Kode j’ pot za tle an tle iti?«
Ho, tàla mladica je vrgla cje guant an leti delèc pred njin in kaže pot. »A, je d ost, je dost — j' jau Krištuš — je dost!«
Tadà ja svet Petar se oglasi, jau: »Ma tàla je mladica barka! — jau — Bi tikalo dat nega brcega fanta ji!«
»Ja — jau Krištuš — tistega dol po lože! Če ne — j' jau — do ga bo rediu? Do ga bo rediu njega?«
veraiiientrl marigon no volto barka, brcega bi tikalo po loze
res
mizar
rekoč
pridna, pridnega bi bilo treba v gozdu
b)	- ŽIVALSKA IZ PROSNIDA
Septembra 1969 sem obiskal Prosnid. Lilo je, da jc šla vlaga do mozga. V gostilni je bilo zato toliko prijetneje: domači fantje so mi zapeli fantovske, nekaj
mož pa mi je pripovedovalo pravice ali pelo okrogle. Tedaj sem posnel tudi to živalsko pravico: povedal mi jo je Auštin Miškorja.
c)	- PES, UUK, MAČKA AN MEDVED
Eden krat je biu dan grof an e jimu pu-no uoucé, pùno kòze an e j trnu ednega psa, ke e dielau guardie tisten kòzan. Ponoči pršit uuk, je niesu eno kozo. Zat gos j odati mu je reku, de zakaj nis’ guardie dielau, k’ je uuk nésu kozo? Jutro véce — je reku gospodar psonč — če ponese spe kòzo, te tebe ubijen, če ne boš lajau uuku.
Druo noč bo spe uuk, tist pes se je bau gospodarja, se je bau mika. Alóre je laju tist pes, uuk je utèku, zat je klicau tistga psa, u host ga je klicau, e jau, de nancój de se spe uernen nazaj. An če boš spe làjau, jast te snicn tebe. Zat tist pes je biu štrafan, mika se je bau .gospodarja se je bau, kaj ma nariedit? Zat je paršu uuk, mu je reko: juta priš u host an teč ž njien.
Tist pes je spau ceu dan, je biu žalosten. So miei’ èdno mačko. Tista mačka je bla rekla, da kaj študiraš, kaj maš?
»T’ e slaba!« e jau.
»Alora poviedi, kaj e, s' ne boj zat nič!«
Je povedau. Mačka mu je rekla : »Ti s' ne boj nčč! Jast te defendiran !«
K’ je na ura za ji tè u host, so šla mačka an pes, mačka ta prua an za njo pes. Uuk je čakau u host. Kir je tisto mačko vidu uuk, (nie mieu mačka maj vidu uuk, nie viedu ki, tikej za ena živina je tista mačka) se je bau.
p. m.
Pismo po zraku Za vse, ki ga znajo brati
Gospod nunac!
Pred par dnevi ste me po laško z lepo maniro opozorili, da sem eden od tistih slabih kristjanov, ki jo vsakikrat popiha iz cerkve, ko se Vi popnete na prižnico, in se šele potle vrnem, ko je pridige že konec. Odgovoril sem Vam takrat, da bi mi bolj dopadlo, če bi Vi pridigali po naše, po benečansko, kakor so prej pred fašizmom skozi 'taužent let pridigali naši župniki in kooperatorji. Jaz sem ubog kristjan, ki njegova mati govori po domače, kakor so govorili taužent let v naši fari. Zdaj pa je sveti oče Pavel VI. tam doli na zeleni veliki pijači v Vidmu govoril kmalu po
Na vrhu Matajurja
mali rožanci, da smo Benečani Slovenci in da nas zato pozdravlja. Kakuo to pa da Vi, gospod nunac, niste nam tega rekli, ampak zmerom, da smo »brava gente delle Valli« in podobne kašlronerije. Kolikor Vas poznam, gospod nunac, bi prej rekel, da ste se Vi zmotili an ne papež Pavel VI. Ce ima papež prav, an tu tudi Vi tako pravite, da ima papež nimar prav ko govori o katoliški Cerkvi in o njenem nauku, da smo vsi narodi v Cerkvi enakopravni, se pa čudim, zakaj se Vi ne ravnate po papežu. Ali mislite, da se mora papež ravnati po Vas? Vi pa nam govorite s prižnice take stvari po laško, da niso za nikamor, kaj šele za nas uboge kumete, ki verjamemo v Boga, katoliško Cerkev, ne pa v tiste, ki se ne ravnajo po evangeliju. Evangelij pravi, da morajo duhovniki učiti vse narode in tudi nas Benečane, ki govorimo naš slovenski dialekt, kakor je to povedal papež 16. septembra. Poslušal ga je stari nadškof Zaffonato, ki pa vseh 16 let, kar je bil nadškof v Vidmu, ni nikoli o nas tako govori lin nas ini tudi nikoli pozdravil kot Slovence. Zakaj bi Vas morali zdaj, gospod nunac, poslušati, ko nam govorite le po italijansko?
Bogata dediščina
Neki star zdravnik je pred smrtjo zapustil svojemu sinu te nasvete kot testament: Ce hočeš biti srečen :
Hodi peš dve uri na dan.
Ponoči spi osem ur.
Vstani takoj, ko se zbudiš.
Loti se dela ,takoj ko vstaneš.
Jej le takrat, ko si lačen.
Pij samo takrat, ko si žejen.
Vstani od mize z željo, da bi še jedel. Tvoja zabava naj bo skromna in poštena. Govori le takrat, ko moraš.
Povej le polovico tega, kar misliš.
Podpiši le to, kar moreš podpisati.
V zasebnem življenju delaj le to, kar lahko poveš v javnosti.
Zavedaj se, da se bodo drugi zanašali nate.
Ti se na nikogar ne zanašaj.
Denar ceni, kolikor je vreden. More ti dobro služiti, a je slab gospodar.
V Boga imej veliko zaupanje.
Sebi zaupaj le malo.
Drugim ne zaupaj nič.
Tako ravnaj in boš srečno živel.
Tvoj oče
Novemu posvečenemu mašniku
G. IVANU TRINKO TU
na 20 rožnika 1886 DAN ČASTITI SVOJE PERVE S. MASE
S. Cerkva
Na križi iz kervi božije rojena
Po pot svoji ko solnce sem letela Pekol in svet zastonj nasprot se dela Zastonj m’ oboja terla nevtrujena.
Kervi nedoljžne morje, razkropljena
Postane, z’ križa ki je bla kri scurčla !
«Ie proč» peklensko gor na tó vesela Zaupije sovražna vojska «je vmorjena !»
Pa strašnega viharja ušla sem sili !
Ti ki požreti so me imel valovi,
So rajsko lepoto mi zadobili.
Vselej na boju, Je moja je zmaga !
«O sin» le glejme in v moji brambi slovi,
Nad nebom vije se ti, že krona draga.
Veselj ljubeznjiv prijatelj G.I02E G.
Zgornjo pesem je spesnil ob Tiinkovi novi maši 20. junija 1886 njegoh duhovni sobrat Jože Gorenščak. Po tedanji navadi so tiskali take priložnostne pesmi na posebnem papirju in v izbrani tiskarski obliki. Slavljenec je prejel prvi in naj lepši izvod, podobne tudi drugi gostje na svečanosti.
V Tri n ko vi zapuščini sem med drugimi še nepre-iskanim ipapirji našel en izvod te posvetilne pesmi. Tiskan je na trdem papirju v velikosti 38x7 centimetrov pri tiskarni Patronato v Vidmu. Spodaj je pripomba: Con permiss. Eccl (s cerkvenim dovoljenjem).
Besedilo ponatiskujemo islo, da se spoznata slog in besedišče našega jezika pri naših književno izobraženih podmatajurskih rojakih pred skoro sto leti.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se videmska nadškofijska oblast ni prav nič pomišljala pred sto leti dati uradno dovoljenje za natis slovenske novomašne pri-godnice. Kako je bilo pa pozneje? — (ur. R. B.)
Spomini na našega očaka Ivana Trinka
Pri pogrebu monsignorja Trinka sta bili dani dve globoki misli.
Gospod Mazora iz Gorice je takole začel svoj govor : »Najlepša zvezda male, mile Benečije je končala svoj sijaj,« in rnsgr. Kjačič je porabil priliko tedanjega sončnega mrka: »Beneška zemlja je zgubila svoje sonce.«
Med pogrebom, prav tisti dan, ob 11. uri je bil sončni mrk. Ti dve podobi nam jasno govorita, kaj je bil Trinko za Slovensko Benečijo.
Pred sabo imam še zdaj visoko ravno postavo z milim pogledom in z mehko besedo, z imenitnim zadržanjem, podoba, ki je vsakemu človeku dajala vtis, da je Trinko res mož v popolnem pomenu besede. Zato so tudi mali seminaristi v njega zaupali in niso imeli strahu se mu približati. Že v prvem letu gimnazije, na dan svetega Janeza Zlato-usta, ko je trinko obhajal svoj god, sem se pridružil, z vsemi drugimi seminaristi Bene-
ške Slovenije ,na požirek vina in prigrizek piškotov, vsakoletni dar profesorja Trinka.
Zbrali smo se v semeniški jedilnici. Kot oče med svoje otroke je prihajal k nam naš profesor, govoril z nami in nas povpraševal. Pri teh sestankih nam je zmeraj priporočal: »Pridno se učite, bodite čast naše dežele; pridite v mojo sobo, vam bom dal slovenske bukve. Duhovnik mora bili poučen v jeziku svojega ljudstva. Ne bojte se, če vam bodo laški tovariši in morebiti tudi kak slab profesor rekel "sklavet”. Žaljive besede so znamenja nekulturnih ljudi, zatelebanega človeka.«
Najstarejšemu kleriku je naročil, naj napiše imena vseh beneških študentov in mu jih izroči, da jih vse vpiše v Mohorjevo družbo. Potem so nam vsako leto prihajale bukve svetega Mohorja, le nekaj denarja smo mi priložili, vse drugo je Trinko poplačal.
Želeli smo si družbo Trinka in nestrpno čakali njegov vstop v licej, kjer je učil filozofijo. Še zdaj se spominjam na živi vtis prvega dne na liceju, kjer je postal tri leta moj profesor. Prihajal je v šolo z gotovim korakom, z mirnim, milim obrazom. Po kratki molitvi je z zbranimi in lahnimi besedami predaval. Profesor Trinko je uporabljal
jasne primere, pa tudi šaljive prispodobe za pojasnilo visokih resnic. Spominjam se sočne zgodbe o skopem gospodarju, mačku in menihu, s katero je profesor dokazoval tudi preprostemu človeku, da živail nima uma.
Trinko je bil med vsemi profesorji v semenišču morda edini, ki je globoko poznal mlade dijake in mladino. Kdor vzame v roke njegovo knjigo »Paglavci«, razume njegovo bogato poznanje skrbi in žalostnega stanja naših revnih benečanskih družin. Sploh je Trinkova osebnost prevelika, da bi jo mogli skrčiti samo na eno podobo. Bil je filozof, pesnik, skladatelj, matematik, zborovodja, pisatelj, globok poznavatelj skoro vseh slovanskih in latinskih jezikov, risar, arhitekt in prevajatelj iz evropskih jezikov, zgodovinar in arheolog. Furlanski zgodovinar Pio Paschini ga večkrat omenja. Trinko je bil tudi po priznanju drugorodcev res mož, kakršnih je le malo rodila furlanska in beneško slovenska zemlja.
Kot javni delavec in politik je storil neizmerno dobrega za svoje rojake. Bil je deželni poslanec v videmski pokrajini. Eden prvih duhovnikov, izvoljenih za ljudskega zastopnika v tedanji framasonski Italiji. Da ne go-
vorimo, da je bil prvi Slovenec, izvoljen v javnopravni organ.
Trinko je bil takrat v celi Italiji edini duhovnik in še Slovenec izvoljen kot pokrajinski svetovalec. S svojo spretnostjo in sposobnostjo si je znal pridobiti spoštovanje vidnih in nevidnih sovražnikov. Njih napadi proti Cerkvi ali komurkoli pri javnih sejah so kmalu končali po njegovih globokih in modrih zavrnitvah.
Ni mogoče našteti vseh, ki so se zatekali k svetovalcu ali poslancu Trinku v najrazličnejših osebnih, družinskih in občinskih zadevah. Dan za dnem je monsinjor Trinko pisal prošnje tudi za oprostitve kazni, za brezplačne sprejeme v bolnišnico in podobno.
Vsak naš človek, ki je šel k Trinku po nasvet ali tolažbo, se je vračal od njega potolažen.
Spoznal je, da Trinko ni samo modrost, marveč tudi srce. Delo za ljudstvo v ljubezni Kristusovi je bil življenjski cilj našega velikega moža.
Zato bo Trinko ostal v večnem spominu našega ljudstva kot njegov dušni in telesni dobrotnik.
ZDRAVKO
Slike v domačem špeglu
Mamin ninin
Bejži, teci, moj tiček, uzemi boršo z bukvami, kijer je že čas, da greš u šolo. Letos ti ne bo več pasal grembialut, čarni predpasnik, ker pojdeš u prvu gimnaziju. Ti nisi več školar, ti si že študent. Tvoj oče in tvoja mama delata useh sort dela, da te pošiljata u šolu. Tebi ni več namenjeno, da boš delavec ali kumet. Tebi je namenjeno, da boš diplomiran tehnik ali pa celo laureato-dotore. Ko boš paršou u tisti svet, ko boš storil karijero, boš odfrlu kakor pišče v veliki svet. Tvojemu očetu je ime Mario, tvoji mami Marija, a tebi so prifliknili trapasto ime Turibio in te kličejo Bibi kakor psa. Nekega dne ti bodo tvoji nevoži klicali Bibi, nunac Bibi.
Oblekli so te v malega marinala. Od prvega dne so govorili s tabo samo po laško. Samo po sebi se razume, da italijanski jezik tvojega očeta in mame ni v nobeni žlahti z italijansko gramatiko. Poslali te bodo na visoke šole, na univerze v Trstu, v Padovi in
Cerkev na Lesah
čez nekaj let tudi v Videm. Profesorji te bodo učili štorije Rima, jezik Rima, vseh sort štorij. Samo o »Slaviji«, o Beneški Sloveniji ti ne bo noben ničesar povedal. O tem našem kantonu sveta, ki ni produciral nobenega duceja, nobenega imperatorja, nobenega navigatorja, nobenega komendatorja, ampak samo uboge delavce, ni noben odprl gobca.
Tvoji profesorji so navadno doma blizu Tunizije. Počasi ti dan za dnem odkrhnejo, odluščijo skorjico za skorjico tiste slovene-rije, ki jo imaš, češ ali nečeš, v sebi. Ime-tvojih vasi : Topolovega, Krasa, Jagnjedi drugih te ne bo nihče naučil. Tako kma teh imen ne boš pozabil, a bognasvari, c bi jih povedal tvojim kumpanjcm. Oni drug so se rodili nekje v Bri n disi ju ali v Potem Smejali se ti bodo, če bodo slišali, da si se rod i Ì u Uarhu ali pa dou u Bamasu.
As od kope
V soboto zvečer, ko sem cel teden pen-doliral gor an dol v tisti Manzano, sem šel na en taj k oštirju Srakoperju, da si poplaknem grlo, ker ne toči samo puljo, ampak tudi kak dober pinot.
In ali veste, koga sem tam videl? Ne boste tega uganili, pa če si boste napenjali glavo cel teden. Srečal sem Asa od kope, ki se je tiščal v nekem kantonu in ga ne bi bil spoznal, če se ne bi bil on prej oglasil.
Ali se sploh vi, mularija, spominjate Asa od kope? Kako bi se ga Vi spominjali, ker je že okoli trideset let, odkar ga ni več videti v naši vaši. Ti Žvanut, ki si z Asom od kope delal nekaj poletij na Bavarskem, ti ga gotovo pomniš. Pa tudi ve komare, ki ste že v letih, a ki ste imele o raznih pobih svoje 'deje, že veste, kakšen tič je bil. As od kope 'i bil lep moški, ker nikoli ni bil lep. Bil - 'plečat, širokega vrata an kratkih nog. Za-J pa živ poper !
1 An kakšno obnašanje je imel, kako je bil >£uren pri ženskah, kako je znal vsako ibrniti !
Zmerom je bil oblečen kot za k maši, en šal okoli vratu po strani an zmerom debel portafoljo. Izpod nosa ti je odpeljal če-čo. Prav ta pravi As od kope! Tisti As od kart, ki počisti celo mizo in pobere vse punte. Še sreča za našo vas, da ga ni bilo nikoli doma.
As od kope je bil neke vrste kapo od delavcev po Germaniji an samo štiri mesc-
ce pozimi se je vlačil tod okoli. Mi vsi smo pa dobro vedeli, da se je po svetu v emigraciji držal kot en bulo. In če smo le mogli smo mi drugi paczil iin se ahtali, da ne bi delali pod njegovo komando. Saj je bil ta As prava božja pokora : prepotenten in pou-hen pretez an slabih manir. Klel je že tako, da so se iskre kresale, kakor da bi bil njegov delavec od kamna ali p aročaj od metle. A z nemškimi paroni je bil priliznjen, pou-hen komplimentov an finih nasmehov, bolj kot vsak kamarir v albergu. In »Tankešen« an »Bitešen main her« an druge tuje besede. Sukal se je okoli kelnaric an je počenjal še pouhno drugih stvari, ki o njih rajši ne govorim v vaši pošteni družbi.
Ko je nekoč naneslo, da sem moral tudi jaz delati pod njim, se mi je za špot režal, ker nisem hotel na zapovedani praznik delati. Bili smo takrat v nekem luteranskem kraju v Germaniji, in če si hotel kot delavec uloviti en košček maše, si moral capljeti uro daleč k nogam v drugo mesto. Ma As od kope ni nič maral za dominepatris, za božjega Očeta. V glavi so mu tičali samo franki an nič drugega. Moram pa reči, da ni hotel glih, da koga imbrojira, a pa je
delavce le izrabljal do zadnje kaplje znoja, to pa zmerom !
Zdaj po celih tridesetih letih, ko sem ga zdaj videl te dni, ne morem reči kajšno življenje je peljal v tridesetih letih. Vem pa to, da sem te dni videl štraco in ne Asa od kope, še huje, videl sem škovacero, an kos zalučanega rajha. Komaj s težavo sem spoznal, da je to nekdanji As. Saj je bil zdaj na koncu življenja, ves flapast, podrtija, slabo zrihtan, pocepan, kup nesreče, brez zob, z rumenkasto slino na kosmatih ustnicah, krmežljivega pogleda. Tašen, da se mi je gnusil! Fuj ! An vsa njegova šuperbija? An usa tista njegova sigurnost, kam se je odtekla? Ma svet se vrti an tudi naša Benečija an tudi vsi taki Asi od kope po naših dolinah. Usi, ki nam čejo komandirat an su Superbi an sigurni, usi bodo končali u gor-nah !
Po domačo povedal
FANT OD BAŠTONOV
Keko Žbatula
Ti in jaz sva skupaj z drugimi poubi grela šolske klopi pri učitelju Podoreschacu. Skupaj sva šla na vojaško levo, skupaj sva
vlačila vojaško cajno na Freikogel v prvi vojski. An zdaj imaš ti sive lase an jaz imam plešo, ki je vsak dan večja ...
In zdaj sva z leti še tako daleč, da lahko govoriva čisto odkrito brez dlake na jeziku. Ni nevarno, da bi se od ihte preveč razko-kodakala kakor dve stari kokoši. To sem ti moral dejati vnaprej, da veš, da se zavarujem, ker vem, da si jeznorit an zamerljiv.
Ti si se pouno let potikal po svetu, ti si prevandral vso našo emigrantsko kalvarijo po dolgem an počez. Spoznal si razne klape ljudi: gospode an reveže, parone in delauce, poštenjake an krote. Nikoli nisi razmetaval soldov an tudi ne stiskal lir. Kolikor si ti zaslužil frankov, bi si mogel dati kaj na stran za stara leta ali pa da bi kaj kupil ali si zidal hišico, kakor so dosti od njih naredili, ki jim je tokalo še manj denarja kakor tebi. Ma ti si delal glih narobe: zdaj imaš že pounih 50 let, an še zmerom živiš od svojih rok an čisto mihne penzije, ki je komaj za španjolete. Če ti zmanjka zdravja an te stisne u trebuhu, kaj boš dal v lonec?
Vandrati po svetu kot benečanski emigrant pomeni biti u ta narvečji šoli: adn se nauči dobro, drugi slabo, tretji pa prav nič.
Naj ti povem kar odkrito v oči, da si se pod Podoreschacovo šibo bolj malo naučil, an pod paJirjem pa še manj. Pač pa si se navadil, tu po naših dolinah in oštarijah, ča-kolat. Nabasal si si tvoj malon z raznimi idejami, ki jih nisi mogel premleti. Vse probleme Nadiških dolin si si postavljal kot »luftinženir« kar v zraku s čakolanjem. Use si verjel, kar so ti pravili, kakšen paradižo bo Benečija in si vsem razlagal, kako bo lahko živeti od planov za hribe, od planov za turizem dol pri Špetru, od planov za ERSO, od planov industrije, od planov za hribovsko skupnost, od planov za Nadiške doline, od planov, od planov. Vsi ti plani so ti zmešali glavo. An pri vseh teh planih si pozabil na interese svoje družine in svoje uboge vasi Gornje S tirnice in Gornjih Raven. V oštarijah si stal s tajom v roki an bil pripravljen reševati cel svet an vso Benečijo. Bil si lep odrešenik z bergešami na riti pounih blekov.
Ko sem ti enkrat v mraku razlagal na naši vasi, kako si predstavljam, kaj mislim o naših benečanskih interesih, si siknil kar kor vipera in me ozmerjal, da ne vidim tistih pozitivnih sil v Vidmu, tako učeno si se izrazil, ki bodo v kratkem užugale emigracijo an bo še premalo delaucev doma za
vse tiste fabrike od industrijskih con v Špe-tru, Čedadu, Gemoni in vserod po Furlaniji. Jaz pa sem trdo delal v emigraciji, sparai in plačeval za penzijo. Hram sem postroj il in otroke preskrbel. Ti si pa samo Keko Zbatula, ki nimar ropota z jezikom an čaka na plane. Toliko si govoril o planih, da zdaj še sam veruješ vanje. Al ni prav nič čudnega, da se ti ljudje smejejo za tvojim hrbtom in ti pravijo Planirana Zbatula.
Pa useno te imam rad, ker si ubog zmešani benečanski Keko in ti svetujem, da prej potomplaš svoje čevlje in šele pot le začneš reševati našo Benečijo s plani.
NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV
Vsak večer namaži trepalnice in obrvi s kapljico ricinovega olja, da pospešiš rast in lesket obrvi im trepalnic.
Zjutraj drži nekaj časa na očeh košček bombaža namočenega v mlačnem čaju ali kamilici.
Zjutraj se najprej umij v vroči vodi, potem so splakni v mlačni in naposled v hladni. Zvečer te pa najbolj poživi topla kopel.
Lase okrtači vsaj enkrat na dan, in to v nasprotni smeri kakor leže. Ko si vsaj enkrat ma mesec umiješ glavo, oteri si jo s toplim olivnim oljem, da se ohranijo lasne korenine in se poživi krvni oblok.
Naši po svetu
S pesnikom bi jim zapeli in se vprašali :
Kje domovina si.-1 Ali na poljih teh?
Ali po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morjà? In ni ti meja?
Odgovor je že znan in je star. Vsepovsod po Italiji, Belgiji, Franciji, Švici in Vestfaliji se utepajo naši izseljenci za vsakdanji kruh.
Tam je tudi druga, mačehovska domovina naših beneško-slovenskih emigrantov.
Trinkov koledar je že pred desetimi in več leti prinašal slike in spise o življenju naših ljudi v tujini. Same trpke podobe naših rojakov, ki so živeli vsak zase razkropljeni po drugih krajih in so se le bolni vračali v domovino pod Matajurjem iskat svoj zadnji počitek.
Ločeni od domovine in še med sabo nepovezani so živeli naši izseljenci drugo življenje.
Le redki glasovi so prihajali do nas, do Trinkovega koledarja, kjer so se oglašali tudi mladi pesniki iz tujine, med njimi tudi
Dino Del Medico, ki igra vodilno vlogo v izseljenskih društvih.
Po njegovi pobudi, s spisi in pozivi v našem koledarčku so pa on in drugi izseljen»-dali podlago, da se je ustanovilo leta 19 Društvo slovenskih izseljencev iz Bene? Slovenije z namenom povezovati naše iz se boriti za njih pravice v okviru doloc Ijence po svetu, jih organizirati v krožkih države ali kraja, kjer prebivajo.
Društvo se je začelo naglo širiti. Ima okrog 1.100 članov v dvajsetih sekcijah po raznih državah in deželah.
Poseben poudarek zasluži društveno de lovanje pod prizadevnim vodstvom, ki šr tudi poznanje Beneške Slovenije in njei ljudi ter njihovih težav med sosednimi pr bi vaici.
Široki razmah tega dela se spozna iz različnih sestankov, kongresov, resolucij in posredovanj na pristojnih mestih, ki se baivijo z izseljeniškimi vprašanji.
Že 2. marca 1969 je bil v Švici prirejen prvi shod furlanskih in slovenskih izseljenskih društev in skupin, ki se nahajajo v Švici. Posledica je bila pisanje italijanskih in švicarskih listov o beneških Slovencih.
Nadaljnji korak je bilo 8. septembra 1970
zborovanje v Čeneboli, po katerem so se začela ustanavljati krajevna izseljeniška društva v domačiji.
' - Isto leto v novembru so se zbrali v Lomni zastopniki furlanskih in slovenskih Vuštev, ki so izglasovali resolucijo za ob-•unbo pravic manjšine v domačiji.
V decembru 1970 je bil pri deželni upra-č ustanovljen poseben svetovalni odbor za
seljenstvo. Del Medico je njegov član. Tako ;iajo tudi slovenski izseljenci svojega zastopnika v deželni upravi.
V januarju je sledilo več sestankov v .domačih krajih, ki so se jih udeleževali izvoljeni slovenski predstavniki raznih poli-
čnih smeri, deželna poslanca Štoka in Lov-■ha, predsednik SKGZ in drugi.
Tudi to vsestransko politično iskanje stikov in vezi bo učinkovito vplivalo na eno-.vit nastop pri vsklajevanju izseljenskih potreb, da ne bo ta ali druga skupina imela izseljence za svoj privesek, marveč za v isti narodnostni sestav spadajoče posameznike.
Prihodnje leto bodo imela izseljenska društva svoj prvi kongres.
Potrdila se bo resnica, da ni usoda in položaj izseljencev odvisen od njih samih, ampak tudi od bratov v zamejstvu in od vseh
v domovini-matici. Vprašujemo jo s pesnikom :
Boš jih kot lastovke k sebi priklicala?
Kakor golobe prizvala pod krov?
Da bi se ta želja uresničila, voščijo vsem bratom in sestram po svetu te Trinkove bukvice.
IZ STARE ZAPUŠČINE
Še vedno brskam in z velikim spoštovanjem iščem med svežnji starih in že deloma orumenelih listov, ki se še nahajajo c tu in tam raztreseni Trinkovi arhivalni, literarni in beležniški zapuščini.
Marsikatera dragocenost se še najde, tudi majhen zapisek na starem papirju, k ipa vendar z novimi žarki osvetljuje Trinkovo osebnost, njegovo dejavnost, dobo in pomen.
Med drugimi papirji je prišel na dan tudi zvezek, zvezan z zeleno vrvico, z lepo izrisano naslovno stranjo:
Terzo corso liceale Anno 1935-36
IL izrazi hvaležnosti in počastitvami so ga hvaležni dijaki poklonili svojemu profesorju.
Med drugimi skromnimi rokopisnimi prispevki je tudi slovenska zahvala, ki se glasi :
Prečastiti gospod prolesor,
dovolite, da prelomimo (— prekinemo) vaše predavanje in da se drznemo izrazili vam naša odkritosrčna čustva.
Bili smo še otroci, ko smo v šolskih klopeh spoznali vaše očetovstvo in, odpustite izraz, patriarhalno podobo. Od takrat smo pohlepno in slastno pili iz vaših modrih ust najtetjo in najlepšo človeških vednosti, filozofijo.
Z vašo pomočjo smo spoznali vse napačne in krive misli, vse višave metafizike, čudovito stvarnost teles in vse skrivnosti in tajnosti življenja.
Verjemite nam, neverni ( — nismo verjeli) smo vas zgubili. Sedaj smo pa zopet veseli in pazljivo sledimo pouku lepe slovenščine, ki nam jo vi, prečastiti, s tako potrpežljivostjo podajate.
Gospod profesor, mi hočemo in želimo naučiti se dobro slovenski jezik in po njem spoznati vednjo boljo (— boljšo) dušo slovenskega naroda.
Zato obljubljamo, da bomo v nadalje vašim skrbem in se trudili, kar je v naših močeh, da se bodete utrdile vedno bolj ljubezenska in prijateljska vez med tema narodoma. (— Ta stavek ni prav jasen.)
l/ai spomin pa bo živel vedno v naših hvaležnih srcih. Prosili bomo Boga, da vam bo vse stotero povrnil.
Tako so pisali hvaležni dijaki svojemu profesorju pred skoro štirimi desetletji. Na koncu se opravičujejo:
Upamo, ila si boste previlno razlagal in nam spregledal našo slabo slovenščino.
Pa tudi profesor je cenil hvaležnost dijakov in je njih pismeno izjavo skrbno hranil.
Pozdrav rojakom v tujini ob njih obisku v domovini
Rojaki naši, domorodci, gostje mili. v objem ste očetnjave se vrnili.
Ste spet stopili pod domači krov.
In spet vas valčki zibajo Nadiže.
Kako vam glas drhti : domov, domov !
Od nas gore morje široko daljno le vas loči Smo srca vam odprli, gostoljubno dlan, da zdrava rodna kri se v vas prelije, da blagoslov rosi na naše domačije.
Že piše kronika ta zgodovinski dan.
Odšli ste res čez lužo, čez morje.
S seboj ste nesli svoje še ime, a niste izselili našega duha.
In ne sokov teh polj, gozdov, gora.
Prelesti te pustili ste doma.
1
Gornji Trbìlj
Novega Pastirja Gosp. ANTONA GUJONI
V Faro Sv. Petra Slovenov na Beneškem
NAPITNICA
Prišel si iz breščine,
Iz Dreškeh planin,
Zdej v naše doline Nedižki naš sin.
Nad-škof se podati Zmed nas Ti veli,
Duhovni sobrati In ljud Tc želi.
Pastir si postavljen,
Naš Oče zdej si!
A bodi pozdravljen!
Mi Tvoji smo vsi.
Zdej kopaj, in vàri V vinogrado vsè,
In vljudno pa zvàri Poredne ovce.
Na zdrave napaše Nas vodi Pastir,
In duše pa naše Napaj v čist vir.
Ohrabri boljgljive V kreposteh naprej,
Ojači dvomljive, Podperaj vselej.
Te čaka sirota — Obriši ji solze,
In večna Dobrota Povrne Ti vse.
Vsem bodi dostojom, In vljuden na vse,
I zgledom po Tvojem Pa bodo ovcč.
V kozarce veselo Trčnimo vsi zde j.
Pastirja, deželo Slavimo vselej.
Vsi Živijo! recimo Pastir naš Anton!
In Tebi ga spimo Na zdravlje Gujon!
Kako bo z vremenom?
Po mestih se sprašujejo, kakšno bo vreme, vsako soboto, ker bi radi imeli lepo nedeljo.
Kmet ugiba tudi v tednu, kako bo z vremenom.
Meščan posluša po radiu ali bere v listih, kakšno bo vreme prihodnjih dveh dni. Človek, ki živi na kmečki zemlji pa opazuje prirodo, nebo, zemljo, rastline in živali ter po njih stanju in življenju sklepa ali bo dež ali suho, toplo ali mrzlo.
Ce je nebo pred nami čisto in jasno, pomeni to lepo vreme. Vidljivost je odlična in oko jasno razloči predmete.
Če so oblaki visoko nad zemljo, obetajo lepo vreme. Če so oblaki nizki, napovedujejo dež.
Če sonce ali luno obdaja rdeč kolobar, kar nastaja zaradi obilne vlage v ozračju, takrat kmalu pričakujmo deževno vreme.
Kadar se dviga dim iznad streh kvišku, bo lepo vreme. Nizek dim, ki se vleče po zemlji, pomeni poslabšanje vremena. Če ptice posedajo po žicah ali strehah, je pričakovati, da se bo vreme spremenilo na slabše.
Naše vasi v cvetju
PETER PODREKA
ob 150-letnici rojstva
Dne 16. februarja je minilo 150 let, odkar je zagledal luč sveta prvi beneški Slovenec, ki se je začel zavedati svojega rodu. Rojen je bil v Šempetru ob Nadiži. Ker je bil bistre glave, so ga poslali v šole, ki jih je dokončal v Vidmu leta 1848. Osem let je bil kaplan na Trčmunu, kjer je skrbel za telesno in duševno stanje svojih ljudi. V tistih letih je razsajala kuga, zato je bil Peter Podreka znan po vseh matajurskih vaseh tudi kot dober zdravnik.
S Trčmuna je prišel v svojo rojstno vas Šempeter, kjer je neutrudljivo delal dolgih 17 let. Pozneje pa se je preselil v Ruonac pod Matajurjem, kjer ga je v 67. letu starosti zadela kap leta 1889.
Ker je Podreka živel ob meji, je rad zahajal čez Livek v Kobarid in se spoznal z raznimi slovenskimi možmi, ki so ga navdušili za slovenski jezik. Priskrbel si je knjige in začel tudi sam pisati. Čutil pa je, kako tež-
ko je najti primerne izraze, ker mu je manjkal besedni zaklad. To je povedal tudi v neki pesmici, kjer pravi :
Mili glasovi tam na Savi,
Soči, Dravi se glasé: na Nediži so hripavi, težko z njimi se vrste.
Kljub težavam mu je uspelo, da so nekaj njegovih pesmi natisnili v »Zgodnji Danici« in v »Soči«. Njegova najboljša pesem je »Slovenija in njena hčerka na Beneškemu, ki je bila natisnjena v Soči leta 1871.
Njegova največja zasluga pa je v tem, da je pripravil »Katekizem za Slovence videmske nadškofije« in ga dal natisniti v Gorici leta 1869.
Med ljudi je širil slovenske molitvenike in knjige Mohorjeve družbe. Bil je tudi odličen sadjar, za kar je bil tudi večkrat odlikovan.
Z vsemi je bil zelo prijazen, vljuden in gostoljuben, hkrati pa tudi zelo duhovit. Tudi iz Furlanije so prihajali k njemu mnogi prijatelji, ki so ga imenovali »il gentiluomo della montagna«.
Za slovenski jezik je navdušil tudi Ivana Trinka. Nekoč mu je pokazal Prešernove
poezije in mu rekel: »Vidiš, vidiš, puobic, takih piesmi je malo na sviete. Telih ne dan vuoz rok.« In jih je skrbno shranil na polico. Rad pa je posojal druge knjige in pri vsaki rekel : »Na, na, puobic, boš videu kake bukve 'majo Slavin j’!«
Prav je, da se ga vedno spominjamo, ker je bil prvi, ki se je zavedel svoje narodnosti na Beneškem in jo je znal tudi v drugih buditi.
Nasveti za negovanje telesa
Vsak človek želi imeti svežo in lepo zunanjost. Zato se pa mora, zlasti ženska, nekoliko potruditi za svojo kožo in lepoto.
Predvsem je potrebno spanje.
V drugi vrsti je treba redno živeti, to se pravi izenačeno. Telesno utrujenost je treba uravnovesili takoj s primernim počitkom.
Po prenasičesnosti je treba takoj začeti s krajšo dieto, to se pravi uživati nekoliko manj in lažjo hrano.
Četrti nasvet, bolj za mestne ljudi pa je vsakodnevno gibanje na zraku.
Spanje in počitek, dieta in gibanje v svežem zraku, to so temeljna pravila za zdravo in lepo telo. Telesna uravnovešenost olajša tudi duševno.
Imel je rad Rezijane
Prof. F rane Jakopin s filozofske fakultete v Ljubljani je objavil v reviji »Jezik in slovstvo«, 1-2. št. letnika 1972/73 predavanje, ki ga je imel na seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo za tuje slaviste poleti 1972 v Ljubljani pod naslovom »Pomen Jana Baudouina de Courtenaya za slovenistiko«. V predavanju je predvsem osvetlil velike zasluge tega odličnega poljskega jezikoslovca za spoznavanje rezijanskega narečja, za katero je vzbudil zanimanje slavističnega sveta, in posebno še njegovo ljubezen do Rezijanov, mod katerimi se je počutil kot doma. Zelo so mu prirasli k srcu.
Leta 1872, torej prod sto leti, je J. B. de Courtenay obiskal Slovenijo, kjer se je seznanil z mnogimi slovenskimi pisatelji in učenjaki. »Videti je, da je bil Baudouinov cilj od vsega začetka obiskati Rezijo, ki je bila v slavistiki že davno znana kot jezikovno »čudo«, in Beneško Slovenijo, torej Slovane v severni Italiji, kakor pravi Baudouin ; toda najprej se je hotel seznaniti s slovenskimi govori na avstrijski strani, preiskal
je del severne gorenjščine (po Baudouinu bohinjsko-posavski govor), govore v okolici Tolmina, v Brdih, Solkanu in Prvačini, v Dornberku in Kanalu; na italijanski strani je preučeval nadiške in terske govore, ki jih prišteva k srbohrvaščini, in režijanščino, ki jo ima za samostojno skupino govorov in pozneje celo za samostojen jezik. V letih 1872 in 1873 je opravil glavni del zbiranja, vmes pa pozimi 72/73 študiral in urejeval gradivo v Milanu ter se udeleževal seminarjev pri znamenitem komparativistu Ascoliju.
Na podlagi rezijanskega gradiva je Bau-douin leta 1876 izdal svoj »Opyt fonetiki rez'janskih govorov«, ki pomeni za tiste čase vzorno slovansko dialektološko monografijo. V njej je ugotovil še danes vel javne osnovne značilnosti rezijanščine, zasople vokale in vokalno harmonijo; zanjo je iskal vzroke v turanski primesi slovanskemu govoru.«
V tem se je seveda slavni poljski jezikoslovec motil, kot tudi glede tega, da je pripisal nadiška in terska narečja srbohrvaščini in da je imel rezijanščino za samostojen jezik. To so pozneje popravili drugi, zlasti še Fran Ramovš, ki je sicer Baudouina de
Courtenaya zelo cenil. Prof. Jakopin potem nadaljuje :
»Že takrat je začutil potrebo, da bi preveril gradivo na terenu ; vse preveč je omahoval v akcentnih vprašanjih ... Ta njegova želja se je uresničila že leta 1877, ko je ponovno zapisoval rezijansko gradivo, posebno pa v letih 1890, 92 in 93, ko je že tiskal prvo knjigo svojih Materialov. Na Rezijo se je tako navezal, da se je tam počutil kot doma ... Dolge priprave so seveda vplivale tudi na ureditev knjige. Temeljni del (1—396) obsega pogovore, pravljice, pripovedke, pesmice, uganke ipd., kakor jih je Baudouin zapisal avgusta 1873 od prebivalcev vasi Bila, Lipovac, Ravanca, Križaca, Solbica, Njiva, Osojanc in Učja. V posebnem razdelku objavlja pogovore pripadnikov iz različnih vasi (med seboj) in otroške pripovedi. V drugem delu so odlomki, ki jih je Baudouin zapisal od Rezijanov (1872), ki jih je srečal v Gorici in Ajdovščini (397—414), v posebnem delu pa so odlomki, ki jih je ... zapisal od Rezijana v Mariboru leta 1877 (415— 424), in kratek zapis od rezijanskega cunjarja v Špctru Slovenov (1873). Vse zapise je Baudouin prevedel v nemščino (pod črto, z
enakimi številkami), tako da je uporaba zelo priročna.
Baudouinovi Materiali so še danes važno delo slovenske dialektologije; dragocenost sto iet starih skrbnih fonetičnih zapisov je že v tem, da dajejo tudi za današnji čas trdno razvojno izhodišče ... Med obilico rokopisnega gradiva iz slovenskih narečij, ki ga je Baudouin leta 1903 prepustil ruski akademiji znanosti in je še sedaj v leningrajskem arhivu ANSSSR, je tudi njegova rezijanska slovarska zbirka; za izdajo tega slovarja sta se dogovorili slovenska in sovjetska akademija znanosti, vendar se zamisel še ni uresničila. Nič manj prizadevno kot rezijanske govore je Baudouin raziskoval tudi govorico beneških Slovencev, zlasti govore v terskih dolinah (terska, karnajska, černjejska, malinska) in na pogorju Joanac. Skupno obsega tersko narečje 39 vasi in naselij, in Baudouin je zapisoval v blizu dvajsetih večjih krajih. Narečja je imenoval Te-ro-Plastišče-Mažerolsko, po nekakšnih skrajnih točkah, saj Plastišča mejijo na Breginj (obsoško) in Mažerole na nadiško narečje. Tersko gradivo je zbiral leta 1873, večji del pa je preveril ob svojem sedmem prihodu med Slovence leta 1901. Tako je leta 1904
izšla druga knjiga Materialov z zapisi terskih govorov.«
V svojem predavanju v Jurjevu leta 1892 je prikazal »Slovane v Italiji« in rekel med drugim, da »čeprav ni imel nobenih sorodnikov med Slovani v severni Italiji, se je do take stopnje vživel vanje, da jih je začel smatrati za drugo družino, in ko se je leta 1890 spet vrnil v Rezijansko dolino, je bil ganjen v globino duše.«
L. Z. Fervidus
Od Idrijce cesta gor v klance hiti, po njej gre proces'ja prijaznih ljudi. Skoz hoste, kjer kostanj zori plemenjak, slovenski že dihajo hribovski zrak. Strmijo začudeni v Staro goró, kako je zarisana v modro nebo.
In se menjajo, da lep je ta svet, da še je naš pušelc na grudih pripet.
Pa kam jih pot pelje in kje je njih cilj? O, glejte, sprejema jih Gornji Trbitj. Pritekla je vkup radovedna vsa vas. Povejte, kdo ste? Je slovenski vaš glas? Doni nam kot vaš čez gore in poljane. Rojaki smo vaši iz bele Ljubljane. Slovenski smo mi arhivarji, čuvarji, smo mi zgodovine pravični pismarji.
Ste vi, arhivisti, o, gostje nam mili, pa še naše akte nam boste odkrili. Poprej pa odkrijemo naš običaj. Vstopite! Vzemite domači grižljaj.
Je stara navada in lepa karjanca: za goste na mizi trbiljska gubanca.
Pojasnilo: Arhivarji iz vse Slovenijo so obiskali Benečijo ob Nadiži in Teru in so se ustavili tudi v Gornjem Trbilju. — Gubanca - orehova potica (furi, gubana); Idrijca - Idrija na meji; Stara gora - ital. Ca-stelmonte; se menjajo - se pomenkujejo; karjanca -olika.
Teža lesa:
1 ni' hrasta ali jesena	tehta 800 kg
1 m3 brestovine	» 760 kg
1 m3 bukovine	» 705 kg
1 m3 javorovine	» 650 kg
1 m3 brezovega lesa	» 610 kg
1 m3 oreha, jelke, smreke	» 560 kg
1 m3 jelševine	» 545 kg
1 m3 topolovega lesa	» 510 kg
1 m3 lipovega lesa	» 450 kg
Trpežnost lesa:
v vodi: bukev, hrast, jésen: neomejena; smreka, bor, lipa : 250-400 let ;
na suhem: bukev, hrast, jésen 300-800 let; smreka, bor, lipa 120-200 let;
na prostem: bukev, hrast, jésen okoli 50 let ; smreka,, bor, lipa okoli 20 let.
Les dozori:
hrastov v 100 letih; bukov, jesenov in les iglastega drevja v 75 letih.
Trinkov nagrobnik govori
Dragi rojaki!
Spet je prišel čas, ko vam mora vaš kolednik poslati zadnji pozdrav v zahajajočem letu in izreči prisrčna voščila za leto, ki prihaja.
Minulo leto je tudi ljudem in dezeli pod Matajurjem prineslo slabe in dobre dni; kakor vedno, žalost in veselje.
Kolednik, ki prihaja s Trinkovim koledarjem že skoraj eno desetletje in pol med vas, spremlja tudi letos s podobo in besedo rast in življenje naših ljudi v podmatajur-skih dolinah in bregovih.
Poudariti mora, da je to življenje letos prav krepko poganjalo. Različni sestanki, prireditve in tabori so vžigali v srcih naših rojakov živo zavest, ki so jo že prejšnji rodovi prejemali od svojih dedov in mater. To je zavest pripadnosti k slovenskemu rodu, jeziku in kulturni samobitnosti.
To živo resnico priznavajo danes tudi še včerajšnji nasprotniki izza Trinkovih časov.
Razglasil jo je tudi sam papež na videmskem kongresu.
Drugi pozitivni znak žive skupnosti rodu pod Matajurjem so pokazali izseljenci po svetu, ki so preko svojih društev izpričali vsemu svetu njih povezanost na prvotno domačijo in na rod, ki znova obnavlja zemljo svojih prednikov.
Vsem tem, ki jih je sila gnala v svet, a jih srce vrača vedno domu, naj gre prav poseben pozdrav tudi letošnjega Trinkovega koledarja!
Vsem, ki so doma in po svetu vošči kolednik, da bi izpričali živo voljo do krepkega življenja za dom in rod. Želi jim vedrega zaupanja, da bo tudi nad deželo pod Matajurjem in Staro goro zasvetilo sonce pravice in svoboščin v letu
197 3
KAZALO
Stran
Leto 1973	  4
Mesečni koledar......................................... 6
Msgr. Trinko, slika.....................................30
Rodovnik I. Trinka......................................31
Trinkov spomenik, slika ........	37
'JVinko in Anton Kufolo.................................38
Trčmunska cerkev, slika.................................41
Seznam spisov...........................................43
Kmetouski dan...........................................47
Kmečka dela, slika......................................49
Pomembni dnevi..........................................51
Na Kàmenci..............................................53
Sorodni duši............................................55
Naša rast in življenje..................................57
Srečanje na Kamenici....................................59
Prišel je čas okrog Božiča..............................60
Maša pod Matajurjem, slika..............................63
Matajur.................................................64
Glasovi iz naših ust....................................65
Pismo po zraku..........................................68
Na vrhu Matajurja Novemu mašniku . Spomin na našega očaka . Slike v domačem špeglu . Cerkev v Lesah, slika Naši po svetu .
Iz stare zapuščine Pozdrav rojakom . Gorenji Trbilj, slika . Novomašna napitnica Naše vasii v cvetju, slika . Peter Podreka .	.	.	.
Imel je rad Rezijane . Gubanca v Trbilju Trinkov nagrobnik, slika . Dragi rojaki! . .	.	.
69
72
74
78
79
87
90
92
93
94
97
98
101
105
108
109
Naliv:.ilu tiskarna Budin - Gorica 1973
TRINKOV koledar inv.št s
3ìSH$ *• ». . *•.. - \Jt. .JL.. .