VESTNIK p n Poštni urad 9020 Celovec Veriag3postamt 9020 Kiagenturt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. g g g g g g g LETNIK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 3. AVGUST 1984 ŠTEV. 31 (2186) Turisti ietos boi j varčujejo Gospodarske težave evropskih držav letos močno vplivajo na turistično gospodarstvo. Iz Koroške in tudi iz sosednje Jugoslavije je stišati, da turist pri svojem potovanju v inozemstvo vedno bolj štedi. Na Koroškem to čuti predvsem trgovina z živili, v Jugoslaviji pa opažajo splošno večje varčevanje turista pri večini izdatkov. Med najbolj potujoče štejejo še vedno prebivalci skandinavskih držav, sledijo jim Zahodni Nemci, Švicarji in Avstrijci. Najmočneje je v zadnjih letih upadlo število francoskih turistov, ker jim je vlada prepovedala izvoziti več kot 2000 frankov na leto. Najmanj potujejo Spanci, Italijani, Portugalci, Grki in Jugoslovani. Po podatkih Nemške zvezne banke so državljani ZRN lani porabili za potovanja v tujino kar milijardo mark manj kot leta 1982. Za več kot 10 % so nazadovali njihovi izdatki za potovanja v Grčijo, za 8 % v Belgijo in Luxemburg, za 7 % v ZDA, za 5 °/o v Francijo, za 4,5 % za potovanja v Avstrijo in za 3 % za potovanja v Jugoslavijo. Sram jih je Oglasi za KHD-referendum v koroških strankarskih glasilih niso razburili samo koroške Slovence. Tudi v vrstah mladih socialistov so bili ogorčeni. Predsednik Socialistične mladine Peter Kaiser, predsednik Mlade generacije Gerhard Mock in predsednik socialističnih študentov (VSStO/BKS) Heimo Strempf! so svojemu glasilu Karnt-ner Tageszeitung poslali celo pismo bralcev, ki pa ni bilo objavljeno. Sram jih je, da socialistično glasilo objavlja takšne oglase. Zato pozivajo, naj se ukine ta kampanja z oglasi, ki nasprotujejo socialističnim načelom in stremljenju po mirnem sožitju na Koroškem. PREBER!TE na strani 2 Pobratenjeobčin Žetezna Kapta in Kranj 2 O gradiščanskih Hrvatih 2 Zanimanje mednarodne javnosti za vprašanja koroških Siovencev 3 Foikiorno srečanje v Zeiezni Kapii 4 O dejavnosti SPZ 4 Na Jerberku odkriti prazgodovinsko nase) je 5 75 tet turske žeteznice 8 „Rdeči mtadinski kino" Skupni pouk ni v škodo neprijavijenih otrok ŠTUDtJA DUNAJSKtH SOCiOLOGOV ODLOČNO ZAVRAČA TRDtTVE PROVtNCtALNtH KOROŠKtH NACtONALtSTOV Neverjetne reči se dogajajo sredi potetne in predvotitne vročice v Cetovcu. Stovenska manjšina, ki živi pod vedno večjim asimitacijskim pritiskom nemškogovorečega soseda, mora znanstveno dokazovati, da neprijavtjeni nemško-(ati tudi stovensko-)govoreči otroci ne trpijo škode, ko postušajo dvojezični pouk prijavtjenih otrok ati pa se poteg njega samostojno učijo!!! Na tiskovnem razgovoru so minuli torek sodelavci dunajskega Inštituta za uporabno sociologijo (Institut fur Ange-wandte Soziologie, IAS) razlagali avstrijskim novinarjem, da v vseh dostopnih uradnih šolskih statistikah ni mogoče najti potrdila za trditev, da dvojezični pouk ovira razvoj otrok z nemško materinščino. Sociologi so primerjali napredovanje šolarjev iz ljudske šole v srednje in višje šole in ugotovili, da šolarji iz dvojezičnega področja glede tega napredovanja ne zaostajajo za ostalimi koroškimi šolarji. S številkami so zadostno ovrgli argument KHDja in FPO, da nemškogovoreči otroci ne trpijo pod dvojezičnim poukom, saj se bi po heimatdienstovski logiki moralo v številkah šolskih statistik videti, da nemškogovoreči šolarji iz dvojezičnega področja zaostajajo za tistimi iz ostalega Koroškega! Karel Smolle (NSKS), Feliks Wieser (ZSO) in Ronald Pohoryles in Heinz Rogi (IAS) pri predstavitvi študije. Inštitutu, kii deluje od leta 1971 naprej, nekaj tako neverjetnega do sedaj še ni bilo treba raziskovati, sta povedala sociologa Ronald Pohoryles in Heinz Rogi. Svoje začudenje nad tem, da jte treba znanstveno dokazati, da dvojezičnost ne škoduje, ko pa so znani pozitivni učinki dvojezičnosti, je Pohoryles ironično izrazil tudi tako: „Nismo se mogli načuditi, saj je vodja inštituta dr. Henrik Kreutz sam doraščai dvojezično (nemško-madžarsko) in se je kljub tej dvojezičnosti v Nemčiji razvil do rednega univerzitetnega profesorja, jaz sam pa sem obiska! francoski licej na Dunaju in sem kljub temu Sodobna znanost ve za prednosti dvojezičnosti Sodobno družboslovje že najmanj 15 let nima več dvomov o prednostih zgodnjega učenja dveh jezikov, je v torek v Celovcu povedal dunajski sociolog dr. Ronald Pohoryles. Odkar je ob koncu šestdesetih let angleški znanstvenik John B. Carroll s temeljitimi raziskavami dokazal, da je dvojezičnost velika prednost, je to za sodobno družboslovje v zadostni meri razjasnjeno. Tudi v študiji dunajske univerze, ki smo jo predstavili v zadnji številki našega lista, ocenjujejo Carrollove raziskave kot osnovne. Leta 1969 je prišel Carroll do zaključka, da vpliva dvojezično šolstvo splošno gledano pozitivno na pripravljenst otrok učiti se tujih jezikov. Če je to zanimanje zbujeno, pa je korak k nadaljnjim jezikom še lažji. Carroll je dal tudi odgovor na vprašanje kdaj je učenje drugega jezika najbolj ugodno. Ta je že dve leti prej temeljito raziskal pri številnih absolventih šol. Čimprej so šolarji začeli z učenjem drugega jezika, tem bolj gotovo in diferencirano je bilo njihovo jezikovno znanje. Šolarji, ki so se že v osnovni šoli začeli učiti drugega jezika, so drugi jezik znali bolje, kot tisti, ki so se začeli učiti jezik šele v srednji stopnji. Splošno pa velja po raziskavah Carrolla, da se more uvesti učenje jezika tedaj, ko ima otrok že določeno gotovost v izražanju, to je po navadi v starosti 4 let. Ne samo te ugotovitve govorijo za zgodnje dvojezično šolanje otrok; za dvojezično področje, kjer se aktivno uporabljata slovenski in nemški jezik, je prav posebno pomembna ta ugotovitev: čim več se v razredu aktivno uporablja drugi jezik, tem boljši so rezultati učenja drugega jezika. Resnični prob!em je enojezičnost ..Resnični problem današnjega odpirajočega se sveta pa ni zgodnja dvojezičnost, temveč vzgajanje k enojezičnosti," zaskrbljujoče ugotavlja mednarodno priznani berlinski znanstvenik dr. Els Oksaar. Aprila letos se je ta strokovnjak odločno zoperstavil temu stremljenju po enojezičnosti, ki se tudi izraža v asimilaciji pripadnikov narodnostnih skupnosti. Prof. Oksaar iz Berlina opozarja na dejstvo, da je več kot polovica svetovnega prebivalstva dvo- ali večjezična, in da je zmotno misliti, češ normalna je enojezičnost. Zato piše v reviji ..Spektrum der VVissenschaft": „Dvojezičnost je velika prednost za otroka, pozitivno učinkuje na in-telekt in omogoča bolj niansirano zapopadanje dejanskosti kot enojezičnost. Dvojezičnost pospešuje analitske sposobnosti otroka in olajša priučitev drugih jezikov!" ZVEZA KOROŠK)H PARTtZANOV vabi na tovariško srečanje v nedeijo, dne 5. avgusta ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci. Srečali se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati treh dežel: Slovenije, Italije in Avstrije. Prisotni bodo tudi funkcionarji ). avstrijskega partizanskega bataljona in Dokumentacijskega arhiva z Dunaja. Poleg govorov in kulturnega prispevka bo gostovala tudi godba na pihala z Jesenic. Upamo, da se boste srečanja v velikem udeležili, da se bomo skupaj spominjali na težke čase NOB in se v tovariškem duhu pogovorili in poveselili. Odbor postal znanstveni sodelavec univerze." Slovenščina bi lahko biia najenostavnejša dodatna kvalifikacija študija najprej razloži obseg dvojezičnega šolstva na Koroškem in ugotavlja, da so šolarji prijavljeni k dvojezičnemu pouku v 31 koroških občinah. V posameznih šolah seže delež prijavljenih šolarjev od 2—95 "/o. Le v 21 občinah imamo res dvojezični pouk, saj so v drugih občinah poleg šol z dvojezičnim poukom še šole z izključno nemškim poukom, ugotavlja študija. V zvezi z zaostalim gospodarskim položajem južne Koroške pride študija do zaključka, da se bo za zboljšanje položaja treba posluževati dveh strategij: treba bo razviti avtohtone gospodarske zmogljivosti, drugič pa bo treba izkoristiti obmejno situacijo za sodelovanje z južnimi sosedi. V zvezi s trenutnim poslabšanjem gospodarskega položaja svarijo avtorji študije pred zaostrovanjem jezikovnega konflikta. V nasprotju s trditvami, da dvojezični pouk v ljudski šoli ovira nemškogovoreče prebivalstvo, priporočajo avtorji študije prebivalstvu, naj se uči slovenskega jezika tudi kot najenostavnejše dodatne kvalifikacije delovne sile. V tej zvezi opozarjajo že na obstoječe sodelovanje s slovenskim gospodarstvom, ki se bi še lahko razvilo. Predvsem pa opozarjajo na mednarodno uveljavljene ugotovitve o prednosti dvojezičnega šolstva. V tej zvezi je važno, da tudi koroški avtorji Unkart/Glantschnig/Ogris v knjigi „Zur Lage der Slowenen in Karnten" v dvojezičnem šolstvu ne vidijo zapostavljanja nemškogovore-čih otrok. Šolske statistike zavračajo KHD Na podlagi avstrijskih šolskih statistik in ljudskega štetja 1981 študija v svojem glavnem delu primerja napredovanje šolarjev iz ljudske šole v srednje in višje šolske itipe. V statističnem materialu sociologi niti enega podatka niso našli, ki bi govoril o tem, da dvojezična šola posebno ovira šolarje pri nadaljnjem šolskem napredovanju. Neposredno so primerjali napredovanje šolarjev v dvojezičnih občinah s tistimi v ostalem Koroškem, pa tudi neposredno socialno si podobna okraja Velikovec in Wolfsberg. Sicer so ugotovili, da hodi za 0,1 "/o manj šolarjev dvojezičnih občin v splošnoizobraževalne in poklicnoizobraževalne višje šole kot v ostalem Koroškem in nekoliko več v poklicnoizobraževalne srednje šole, vendar so te malenkostne razlike nepomembne. Če bi dvojezični pouk vplival tako negativno kot trdijo, bi moralo na dvojezičnem območju znattno manj šolarjev obiskovati višje šole. Tako pa so celo ugotovili, da je ravno v okraju Wclfsberg manj šolarjev v višjih šolah, kjer pa ni nobenih dvojezičnih šot. Rezultati zagovarjajo ohranitev in izboljšanje dvojezičnega pouka Avtorji študije pridejo do zaključka, da tudi številke oficialnih statistik govorijo za ohranitev dvojezične šole. Na tiskovnem razgovoru pa so še dodatno opozorili na sramotno dejstvo, da Avstrija glede znanja tujih jezikov na splošno zaostaja za drugimi državami. V Pobratenje med občinama Železna Kapla in Kranj SLOVENC) SO B!L) PiONtRJ) SODELOVANJA Ob dvajsettetnici sodetovanja občin Žetezna Kapta in Kranj sta minuto soboto na dvojezični siavnosti v Žeiezni Kapii podpisaia župana občin iistino pobratenja med občinama. S tem podpisom se je zakijučiia do!ga začetna doba sodeiovanja med najjužnejšo občino Koroške in gospodarsko dobro razvito siovensko občino Kranj, odprto pa se je novo obdobje sodetovanja, ki je bito katjeno te z dejstvom, da je še danes nekaterim v Žetezni Kapti probiem v takšni tistini pobratenja zapisati dejstvo, da igrajo pri tem sodeiovanju stovenski občani tudi svojo viogo. skega občinskega sveta in čeprav danes sodelovanje občanov in občin preko meja ni več osporavano, odnos do manjšine v okviru tega še ni popolnoma razčiščen. V prvotnem besedilu, ki ga je predlagala občina Kranj, je bil tudi stavek, ki omenja, da je v okviru tega sodelovanja treba vključiti tudi organizacije in društva slovenske narodne skupnosti. V dokončni formulaciji listine tega stavka ni. Kolikor je bilo slišati, se je temu stavku upirala najbolj ljudska stranka, socialisti pa na tem stavku niso hoteli vztrajati, ker sicer ne bi prišlo do soglasnega sklepa, tudi odbornik EL se je pridružil temu mnenju, odbornik KPA pa se je zoperstavil črtanju tega stavka. Slovenskim socialistom se črtanje tega stavka ne zdi problematično (pravijo, da se Slovenci uveljavljajo Sodelovanje preko meje se je med občani začelo že šestdesetega leta, ko je najprej gledališka skupina iz Jezerskega gostovala v Železni Kapli in je nato nastopil v Kranjski občini slovenski pevski zbor France Pasterk Lenart. Iz tega sodelovanja na osebni in društveni ravni med Slovenci na obeh straneh meja se je s časom razvilo širše sodelovanje, ki sta ga leta 1964 dvignila na višjo ravan sedanji minister in tedanji župan Kranja Martin Košir ter bivši deželni poslanec in tedanji župan Železne Kaple Josef Lubas. Oba sta se udeležila tudi slavnosti. Medtem ko so bili slovenski pro-svetaši v Železni Kapli v šestdesetih letih — v času, ko so nekateri še ostro odklanjali takšno sodelovanje — pravi pionirji tega sodelovanja z občani matičnega naroda, so se s časom razvili tesnejši stiki tudi z drugimi občinskimi društvi. V to sodelovanje se je vključila godba iz doline Bele, pridružili pa so se tudi člani Naturfreunde, Trachtenvereina in turističnega društva. Danes obstaja torej široka mreža prosvetnega, gledališkega, literarnega, športnega, turističnega in gospodarskega sodelovanja med prebivalci teh dveh občin, ki jih državna meja povezuje, saj sega kranjska občina do Jezerskega. Svoje k zbliževanju občin je prispeval tudi gospodarski razvoj, saj žilo tudi kranjsko podjetje Alpetour, nenazadnje pa tudi rešilna investicija Slovenija papir v tovarni papirja Obir. S tako močno razpredenim sodelovanjem je zorel čas tudi za simbolično utrditev tega sodelovanja v obliki podpisa listine o pobratenju. Ko se je septembra lani mudila delegacija občine Železna Kapla-Bela na uradnem obisku v Kranju, so se zastopniki obeh občin zmenili za podpis listine ki potrjuje obojestransko pripravljenost za vsestransko sodelovanje v obojestransko korist. Dobesedno sta župana Albin Juvan iz Železne Kaple in Ivan Cvar podpisala tole listino: „S tem slovesnim dejanjem Izjavita obe občini svojo voljo in pripravljenost za nadaljevanje prijateljskih odnosov, dogovorov in uresničitev skupnih interesov na gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih področjih, za utrjevanje direktnih stikov njunih občanov in organizacij. Ta skupna pot naj pospešuje medsebojno povezanost v uradnih, socialnih in zasebnih pogledih in naj doprinaša k medsebojnemu razumevanju in mirnemu sožitju ljudi obeh regij." KORISTNO JE, ČE SE OMENI TUDI MANJŠINA Čeprav so to listino prijateljstva Kulturni spored slavnostnega podpisa listine so oblikovali Mešani pevski zbor „Zarja", oktet Sava iz Kranja in Gemischter Chor Eisenkappel. V nabito polni dvorani glavne šole in pred številnimi častnimi gosti je ravnatelj Valentin Polanšek v svojem pozdravu poudaril to mirno zbliževanje sosedov in izrazil željo, „da bi meja povezovala in se v soseščino izoblikovala." tudi brez tega dodatka), župan Albin Juvan pa je menil, da „ni treba izpostavljati Slovencev", ker se naj razvije sodelovanje s „oelotnim prebivalstvom". Nasprotno pa so drugi slovenski prosvetaši v razgovoru na nedeljski prireditvi povedali, da se bi jim zelo dopadlo, če bi v listini bila omenjena slovenska narodna skupnost, saj se tudi ob manj pomembnih priložnostih v govorih omenja manjšina, kot tisti člen med obema državama, ki povezuje. In prav v občini, kjer so Slovenci zelo aktivni, naj to v listini prijateljstva ne bi imelo prostora? Upati je, da bo pobratenje med občinama približalo prebivalstvo obeh občin, neglede na narodnost, v takšni meri, da bo kmalu omenjanje slovenske narodne skupnosti v takšnih listinah samoumevno! V svojem govoru po podpisu listine se je kranjski župan Ivan Cvar še enkrat izrekel za nadaljevanje dobrega sodelovanja in tudi dejal: „V tem okviru vidimo tudi možnosti za vsestransko sodelovanje naših organizacij z organizacijami Slovencev v vaši občini, za uresničevanje pravice do širokih stikov manjšine z matičnim narodom in matičnega naroda s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu, za sodelovanje, v katerem bo tudi manjšina kot subjekt sodelovanja prispevala k njegovi širini in vsestranskemu razvoju, ter skupaj z demokratičnimi silami oblikovala ustrezne razmere za uresničevanje svojih pravic in narodnostni razvoj. In končno, prepričani smo, da bomo v prihodnje, tudi danes podpisana listina nas bo vzpodbujala pri tem, še bolj utrdili vezi med prebivalci pobratenih občin." se je pri gradnji hotela Obir udele- podpisale vse frakcije železnokapel V oda za Celovec iz Karavank? Že ob sporih okoli vodnega rezervoarja v vzhodu Celovca (v območju Štalenske gore) so udeleženci pristojne uradnike spraševali, kaj bi bilo z zajemanjem vode v Karavankah. Tedaj je bil odgovor, da je to zelo težavno, ker bi bilo treba potem zaščititi tudi področja na jugoslovanski strani meje. Te dni sta se zglasila pri konzulu SFR Jugoslavije v Celovcu, Zoranu Markoviču, namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer in deželni svetnik Max Rauscher. Predlagala sta, naj se skupno raz- išče izkoriščanje vrelcev v Karavankah. Fruhbauer je prosil konzula Markoviča naj posreduje to željo pristojnim v slovenski vladi. Konzul Markovič je obljubil hitro posredovanje. Že na naslednji seji mešani komisiji za gospodarska vprašanja, verjetno bo že letos jeseni v Celovcu, mislijo obravnavati to vprašanje. Kot je sporočil konzul Markovič, bo delegacijo Slovenije pri tej seji vodil že novi gospodarski minister Slovenije, Kusin, ki bo nasledil Jerneja Jana, ki bo prevzel nove naloge v Beogradu. Prihodnje leto predor skozi Karavanke Prejšnji teden so v republiškem komiteju za promet in zveze Slovenije obravnavali izgradnjo cestne infrastrukture, ki je zajeta tudi v meddržavnih sporazumih in pogodbah. Predsednica komiteja, Julka Zibert, je informirala delegate, da bi z odlaganjem gradnje predora skozi in osmiskih cest izgubila Slovenija in Jugoslavija prednost, ki jo imata zaradi ugodne zemljepisne lege. S tem bi dopustili, da bi postali prometno, turistično in gospodarsko nezanimiv otok. Žiber-tova je poudarila tudi pomen graditve cest za hitrejši gospodarski razvoj, česar se zavedajo tudi sosednje države. Predor naj bi začeli graditi prihodnje leto, končali pa 1990. Robak se je pošteno blamiral Nad sto znanstvenikov iz Gradiščanske, Štajerske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije se je začetek julija udeležilo v Modincih (Mogers-dorf) na južnem Gradiščanskem simpozija „Država in družba v času dualizma". Udeleženci simpozija so imeli tudi možnost spoznati madžarsko naselje Sridnja Pulja (Mittel-pullendorf in hrvaško naselje Veliki Borištof (Grosswarasdorf) na Gradiščanskem. Tam se je razvila živahna diskusija o položaju Hrvatov na Gradiščanskem, katere se je udeležil tudi povabljeni gost, predsednik Prezidija županov in podžupanov hrvaških in dvojezičnih občin Fritz Robak. Pred vsemi znanstveniki je raz-tagat svojo teorijo o prostovoijni asimitaciji in o manj vrednem hrvaškem jeziku, s katerim se npr. pred sodiščem spioh ne da sporazumevati. Ziasti pa se je osmešit, ko je raztagat, da je čten 7 državne pogodbe neobvezujoč in da ga tako in tako nihče ne razume. Ro-bakova nesprejemtjiva staiišča na tiču mesta nista samo zavrnita sodnik dr. Mutter in Peter Tyran, prekinit ga je tudi vodja diskusije dr. August Ernst in mu odvzet besedo, ko sta odtočno intervenirata prof. dr. Berthotd Sutter (ustavno pravni zgodovinar z univerze v Gradcu in njegov asistent, in med drugim izrazita, da se kot avstrijska držav-tjana sramujeta za to statišče Ro-baka. Veliko zanimanje mednarodne javnosti za skrbi koroških Slovencev Ob desetem kongresu A.I.D.L.C.M. 27., 28. in 29. julija 1984 je bil v Milanu 10. kongres Mednarodnega združenja v zaščito ogroženih jezikov in kultur (A.I.D.L.C.M.). Kakor vsi dosedanji kongresi, ki so se vršili v sodelovanju vlad dežel gostiteljic, je bilo tudi to zborovanje deležno idejnega in gmotnega pokroviteljstva mesta Milana. Udeležili so se ga zastopniki iz mnogih evropskih, a tudi iz-venevropsktih dežel. A.I.D.L.C.M. za dosego svojih namenov skuša ustvariti ali ohraniti ogroženim jezikom in kulturam naklonjeno javno mnenje ter se pri vladah in mednarodnih ustanovah zavzema za to, da bi le-te ustvarile ugodne pogoje za preživetje ter nadaljnji razvoj teh jezikov in kultur. Mednarodno združenje v zaščito ogroženih je-žikov in kultur trenutno vodijo predsednik Jardi Costa i Roča iz Francije, dr. Theodar Veiter, Boris Pahor ter Alain Nouvel kot generalni sekretar. V to združenje je včlanjenih daleč nad sto organizacij iz raznih evropskih in izvenevropskih dežel, pa tudi mnogo posameznikov. Poleg Slovenske prosvetne zveze, ki je že bila članica, je v A.I.D.L.C.M. zastopana tudi Zveza slovenskih organizacij, katera je bila poleg nekega valonskega združenja in organizacije Sintov sprejeta kot čianioa na tem 10. kongresu v Milanu. Od koroških Slovencev sta se kongresa udeležila dr. Franci Zwltter kot pokrajinski sekretar A.I.D.L.C.M. za avstrijske narodne skupnosti ter Tomaž Ogris. RESOLUCIJA AVSTRIJSKI VLADI 10 kongres A.I.D.L.C.M. je sprejel tudi številne resolucije. Ena od teh zahteva priznavanje narodnih pravic za Slovence v Videmski pokrajini in izpolnjevanje zapisanih in zajamčenih pravic za Siovence na Goriškem in Tržaškem. Na avstrijsko zvezno vlado pa je 10. kongres Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kuitur nasiovii resolucijo, v kateri z obžalovanjem ugotavlja, da avstrijska zvezna viada ni odgovorita na dosedanje intervencije A.I.D.L.C.M. Ponovno je biia postavljena zahteva, da bi avstrijska zvezna viada končno za Hrvate na Gradiščanskem izpolnita čien 7 Avstrijske državne pogodbe in da bi za Slovence na Koroškem preko deine izpoinitve 7. čiena ustvarita učinkovito zaščito za ohranitev in razvoj narodne skupnosti. Obijubijeni raz- govor zvezne viade s predstavniki koroških Slovencev bi bii pomemben korak v to smer. Z zaskrbljenostjo pa je biio v resoluciji tudi ugotovljeno, da se na Koroškem razvijajo tendence in dejanja, katera manjšine ne pospešujejo, temveč hočejo ponovno okrniti njene pravice. Težnja k politiki apartheida, katera je zaznavna na področju manjšinskega šolstva, je zaskrbljiva. Na vsak način je treba dvojezično šolstvo na Koroškem ohraniti in izgraditi. Dvojezični otroški vrtci pa so predpogoj za učinkovito nadaij-no izobraževanje, katero je nujno potrebno za obvarovanje obstoja in identitete narodnih manjšin. Kot gosta sta se 10. kongresa A.I.D.L.C.M. udeležila tudi predstavnika Federalistične unije narodnih skupnosti (FUENS), njen predsednik dr. Reginald Vospernik in tajnik Jiirgenson. Obe organizaciji želita v bodoče tesneje sodelovati. Tako naj bi maja 1985 prišlo do skupne konference v Ženevi, na kateri naj bi se izdelala mednarodna karta v zaščito narodnih skupnosti v Evropi. Enajsti kongres Mednarodnega združenja v zaščito ogroženih jezikov in kultur leta 1986 pa bo predvidoma na Koroškem. oto Gredo gradiščanski Hrvati v sosvete? Piše Peter Tyran, urednik tednika „Hrvatske novine" Pred kratkim so se sestali predstavniki Hrvatskega kulturnega društva in Prezidija županov in podžupanov hrvaških in dvojezičnih občin Gradiščanske, da bi podpisali sporazum, v katerem obe strani zatrjujeta — predvsem Prezidij — da bosta v bodoče podvzeli le akcije, ki koristijo hrvaški narodni skupnosti na Gradiščanskem. V nasprotju s siovensko narodno skupnostjo na Koroškem imajo gradiščanski Hrvati znatno slabšo pravno in faktično situacijo. V zadnjih desetietjih je biio mogoče pri pristojnih na zvezni in dežeini ravni doseči komaj znatne in zeio skromne napredke. Na zvezni ravni pa so stalno poudarjaii, da bi ustanovitev sosveta gradiščanskim Hrvatom iahko prinesla znatno zboijšanje poiožaja. Tudi dejstvo, da je Prezidij županov in podžupanov podpisa) zgoraj imenovani sporazum iahko ocenjujemo kot pozitivno zadržanje zvezne viade, predvsem zveznega kancierja. Sporazum vsebuje tudi pasažo, da Prezidij popoinoma zagovarja čien 7 avstrijske državne pogodbe in da bo v bodoče opustii vse, kar bi iahko škodovaio iastni narodni skupnosti. V koiikor bo zvezna viada izpoi-niia tudi nekaj drugih važnih pogojev, bo s podpisom tega sporazuma verjetno začetek prihodnjega ieta pri-šio do ustanovitve sosveta. Tak pogoj je naprimer ustanovitev posebnega referata pri uradu zveznega kancierja, ki bi bii pristojen za manjšin- ske zadeve, in dve živi subvenciji. Eno za Hrvatsko kuiturno društvo, drugo za Prezidij. Neodvisno od tega mora biti rešeno vprašanje urednika hrvatskega časopisa „Hrvatske novine" v obiiki plačanega urednika. Trenutno še ni razvidno v kolikor bo ta sosvet kakšno „čudežno sredstvo" (Zdraviio za vse), vredno pa nam je, da poskusimo, v koiikor se dajo skupno reševati aktuaini probiemi in vprašanja narodne skupnosti. Ta sosvet pa gotovo ne bo samo stvar Hrvatskega kuiturnega društva in Prezidija, tukaj bosta imeia svojo tehtno besedo tudi še Hrvatski akademski kiub in Hrvatsko kuiturno društvo na Dunaju. Obe organizaciji sta izrazili že svoje načeino pripravljenost vstopiti v sosvet. Od sosveta si pričakujemo najhitrejšo pozitivno rešitev vprašanja otroških vrtcev in šoiskega vprašanja, kakor tudi spioh rešitev probiemov v zvezi z dvojezičnostjo. Kijub nekaterim upravičenim dvomom gradiščanski Hrvati napeto čakajo na prve aktivnosti tega sosveta, od katerega si ne pričakujejo samo doigih pogajanj, temveč resnih in hitrih prediogov ter rešitev samih. Tradicionalno folklorno srečanje v Železni Kapli Povorka se pomika na prizorišče srečanja Minula nedelja je v Železni Kapli spet stala v znamenju foklore. Tam je Slovensko prosvetno društvo „Zarja" priredilo folklorno srečanje, ki je spet povsem uspelo, saj je organizatorju uspelo pridobiti k sodelovanju nove skupine in ansamble. Folklorno srečanje se je pričelo že v opoldanskih urah, ko je na trgu bil koncert pihalnega orkestra. Zvoki godbe so med domačini in turisti zbudili veliko zanimanje, kar je hkrati bila tudi najprimernejša napoved za popoldansko folklorno slavje. Z vseh strani so se pričele zbirati folklore — iz Koroške, Slovenije in Italije. Točno ob napovedanem času se je povorka pričela veselo premikati s severa proti centru in se končno postro-jila na prostoru hotela Obir v Že- lezni Kapli, kjer je bilo vse pripravljeno za nastop posameznih ansamblov. Predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" Miha Travnik je v imenu prireditelja pozdravil številno občinstvo in ob tej priložnosti dejal, da se je „Zarja" vedno prizadevala za mirno sožitje v občini in deželi ter za dobrososedske odnose med sosednjima občinama, Železno Kaplo in Kranjem. Pri tem je posebej naglasil, da je sad teh prizadevanj nenazadnje tudi podpis listine ob pobratenju med obema imenovanima občinama. Travnik je poudaril, da so tokrat še posebno veseli, da pri srečanju sodelujejo tudi ansambli večinskega naroda v občini in izven nje. Zato je povorka letos bila še daljša kot običajno. V sprevodu oz. ob nastopu pred hotelom Obir je slika bila zelo pisana in temu primeren tudi pester folklorni spored, ki so ga izvajale domača in gostujoče folklorne skupine. Ob tem je najprej treba omeniti Vellachtaler Trachtenkapelle, ki je na srečanju sodelovala prvič, prav tako Volks-tanzgruppe Landjugend Vellachtal in ansambel Landjugend Jauntal iz Dobrle vasi. Poleg folklore domačega društva, so v Železno Kaplo še prišli iz Čedada v Beneški Sloveniji ter folklore prijateljskih društev iz Slovenije in sicer iz Vevč, ki sodelujejo s tovarno celuloze Obir, in sicer kar z godbo na pihala in folkloro, potem iz Črne na Koroškem, iz Markovcev in iz Lesc pri Bledu, od domačih sosednjih društev pa je tokrat v Železno Kap- Skupina LJ iz Dobrte vasi Foikiora domačega društva Kulturne novice Predsednik Miha Travnik lo prišla folklorna skupina Kulturnega društva iz Globasnice. Nastopajoče skupine, katerih predstavitev je izvede) Franci Sadolšek so povsem zadovoljile pričakovanje številnega občinstva, ki je z navdušenjem spremljalo plesne točke posameznih ansamblov. Tega niti ni oviral dež, ki je med prireditvijo večkrat izzval odpiranje dežnikov. Vendar je spored lahko potekal do kraja. Ko je potem bila na vrsti vesela družabnost s plesom, je odnehal tudi dež in plesišče je bilo na voljo plesnim parom, ki so se ob zvokih ansambla „Fantje iz Pod-ložnosti bodo zaslužnega pesnika Pred kratkim je v Varšavi pri založbi lskry izšel v poljščini roman Pretrgana naveza Antona Ingoliča. Roman iz življenja slovenskih alpinistov je prvič izšel leta 1971. Po sedmih letih pa je doživel svoj ponatis. V poljščino je IngoHčevo delo prevedla Halina Kalita, izšlo pa bo v nakladi 30.000 izvodov. V prevodu ima roman Pretrgana naveza 252 strani. To pa ni edino Ingoličevo delo, prevedeno v poljščino, saj je Halina Kalita prevedla tudi njegovo Gimnazijko, v delu pa ima še mladinsko povest, ki bo izšla pri založbi KAW in sicer prihodnje leto. Branko Rudolf, znani slovenski književnik iz Maribora, bo letos slavil 80. življenjski jubilej. Ob tej pri- kulturnika primerno počastili. Med drugim bodo ponatisnili Rudolfovo pesniško zbirko „Žvegla potepuhova", ki jo je Rudolf izdal 1960 leta in z le-to pri bralcih našel izredno topel sprejem. Pesnik je zbirko napisal v stiliziranem srednještajerskem narečju, v njej pa na hudomušen način opeva čase 16. in 17. stoletja, zlasti usodo potepuhov, faliranih študentov in odsluženih vojakov. Branko Rudolf je v okviru izmenjave mariborskih in koroških pisateljev večkrat nastopil tudi pri nas na Koroškem, kjer se posebno spominjamo pesmi, ki jih je bral iz zbirke „Žvegla potepuhova". Novo izdajo, v kateri bo v istem slogu natisnjenih še nekaj novih pesmi, bo uredil Slavko Jug prav tako znan slovenski pesnik, sicer pa urednik pri RTV Maribor. Številno občinstvo z zanimanjem siedi sporedu june" vrteli do poznih večernih ur. Tako je tudi letošnje folklorno srečanje SPD „Zarja" v Železni Kapli doseglo svoj namen - utrditi prijateljske stike med obema narodoma v deželi in z rojaki iz ma- tične Slovenije ter iz zamejske Beneške Slovenije. Društvo „Zarja" je tudi tokrat ponovno potrdilo svojo organizacijsko sposobnost, saj je vse teklo brezhibno in v zadovoljstvo vseh. Čestitamo! Če smo o zadnji številki mladja zapisati, da je oblikovalec spregledal naslov Koroško mladje, potem je vendarle šlo za spremembo naslova, vsaj na naslovni strani, medtem ko se v notranjosti spet imenuje Koroško mladje, a to le enkrat, vendar ne na strani impresuma, saj se tam izključno imenuje mladje, tudi napoved za prihodnjo številko, ki bo izšla septembra, ga imenuje samo mladje. Sicer pa to ni bistveno, čeprav bralce nekoliko bega. Važno je, da je mladje izšlo, čeprav z zamudo, a vseeno prej kot uradna literarna revija Koroške „Die Brucke". Pri mladju je prišlo tudi do sprememb znotraj uredništva; v pričujoči številki kot glavni urednik nastopa Vida Obid, ni pa povedano, kdo je revijo uredil. Vsekakor je urednik (ali urednica) sledii zgledu Jožice Cer-tov, in je tudi tokrat izpustil tisti del gradiva, ki se nanaša na polemiko. Zato mladje 54 učinkuje solidno, ker objavlja vrsto kvalitetnih leposlovnih in drugih prispevkov. Ustavimo se najprej pri umetnosti: ob prelistavanju revije bralcu padejo v oči skulpture mladega umetnika Janeza Dragaschniga s Kostanj. Slednji v mladju objavlja cikel repro- dukcij miniaturnih človeških figur, ki jih avtor upodablja v raznih situacijah. Njegov umetniški izraz je presenetljivo preprost, a vseeno izžareva močno umetniško govorico. Slog Dragasch-nigovih figur še ni povsem enoten, vendar te-tem umetnik posreduje svojo voljo do iskanja in težnjo po umetniški izpovedi. Zato njegove figure v slikovni reprodukciji morda učinkujejo bolj impresivno kot v njihovi naravni — miniaturni — izdelavi. Vsekakor je Janez Dragaschnig s svojimi figurami iz voska eden izmed tistih umetnikov mlajše generacije, ki ima odnos do kreativnega oblikovanja in s tem tudi moč, da gledalca njegovih figur spodbuja k razmišljanju. To pa je za mladega umetnika že kar lep dosežek. V literarnem delu so zastopani Milka Hartman, Maja Hader- lap, Janko Messner, Jani Os-wald, Matjaž Kropivnik, Kristijan Močilnik, kot gost pa Peter Kro-bath, katerega dela iz nemščine je prevedel Kristijan Močilnik. Milka Hartman objavlja pesmi Na pavreh in Gosokova Mojcka — piška v kateri v libuškem narečju opisuje življenje na kmetih. Maja Haderlap v svojih novih pesmih, v katerih je avtorica že bolj gostobesedna, razmišlja o raznih utrinkih življenja, medtem ko v ciklu Vaje v dihanju uporablja oblike tekegrama. Tu je pesnica spet (kot to zahteva telegramsko sporočilo) redkobesedna, a zato v pesniškem sporočilu bolj jasna. Janko Messner s svojimi fičafajkami strelja na našo narodno politično srenjo ter na poglavarja koroške katoliške cerkve. Uredniško je malce zgrešeno, da so koj za fičafajkami objavili Mess- 54 nerjevo pesem, posvečeno Jožici Flander-Meti, ki so jo gestapovci ubili pred štiridesetimi leti. Jani Osvvald s svojimi modernimi pesmimi skuša ujeti tok slovenske avantgarde, pri tem ga ne moti, da v svojih besednih igrah ne bi pomeril tudi na naš koroški slovenski politični „este-blišment". V prispevkih Močilnika in Messnerja gre za nadaljevanje njunih proz. To bralca malce spravlja v slabo voljo, ker mora predolgo čakati na konec dela, saj medtem že pozabi, kaj se je dogajalo prej. V tem oziru bi urednik moral ukrepati drugače. V zaključnem delu revije Feliks J. Bister piše o vlogi cer- kve v manjšinskem konfliktu na Koroškem, potem je tu delo pokojne Heidi Janschitz, ki je s prispevkom Novo k biografiji Matije Majarja-Ziljskega razkrila nove aspekte o življenju te pomembne osebnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V rubriki Novice — novosti — odmevi je vest o podelitvi Pet-rarkove nagrade Gustavu Janušu, kratek zapis o gledališki predstavi Celovškega ansambla pri katerem nastopa tudi Maja Kupper-Millonig, zapis o izidu knjige „0 vaškem vsakdanu", ki sta jo napisala Marija Jurič in Franc Merkač, pismo bralca (Lojzeta Dolinarja) in končno še nemški pregled o vsebini pričujoče številke mladja. Torej tudi mladje 54 objavlja mnogo leposlovne in druge literature, ki bo pri bralcih gotovo našla dober odmev. Mladje 54 lahko naročite pri upravi Celovec, poštni predal 243 ali v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Izšlo je mladje RAZŠiRJENA SEJA SPZ Pregled dejavnosti in bodoče delo naše kult. organizacije Slovenska prosvetna zveza je prejšnjo sredo vabita čiane upravnega in nadzornega odbora na skupno sejo v prostorih kuiturnega doma na Radišah. Predsednik Siovenske prosvetne zveze je na sejo povabi) tudi predsednike včtanjenih društev, kar pomeni, da je seja bita širšega značaja kot običajno. Razdeijena je biia na deiovni in družabni dei. Poteg odbornikov se je vabiiu oazvaio precej predstavnikov krajevnih društev. Uvodoma je predsednik Tomaž Ogris vsem navzočim izreke) prisrčno dobrodošiico, zatem pa takoj prešei k obravnavi dnevnega reda. Ena izmed glavnih točk seje je bila trenutna narodno politična situacija, zlasti referendum za spremembo zakona o dvojezičnem šolstvu. Ogris je zbranim odbornikom in gostom najprej tolmačil svoj pogled na to problematiko in tozadevno opozoril, da je nastalo situacijo treba pozorno spremljati in izdelati narodno politično strategijo. Tudi dr. Marjan Šturm, ki je na seji zastopal Zvezo slovenskih organiza- Že mnoga teta je znano, da se na območju Jerberka nad Šentitjem nahaja nekaj pod površino zemtje, kar spominja na nekdanje naselje. Tako so kmetje pri obdelovanju zemtje našti razne dragocene stvari, sicer ne praktične vrednosti, vendar zgodovinske. Te najdbe so opozorite arheotoge, da je tukaj treba nekaj ukreniti. In res 3. jutija so prišti arbeotogi in začeti raziskovati neko kotanjo na južnem pobočju Jerberka. Prvotno namero, da bi začeti kopati na vrhu Jerberka pri cerkvi so jim domačini odsvetovati, češ da je bit tam gori menda že nekoč grad in da je bito že precej zemetjskih premikov (tudi gradnja cerkve). Nedateč od kmeta Kranjca, v neposredni btižini poti na Jerberk so začeti kopati. Bera je bita proti pričakovanju dobra, saj so že kar na začetku deta našti razne predmete, ki cij, je navzočim tolmačil, kako na to vprašanje gleda naša osrednja politična organizacija. Razumljivo, da je o tem vprašanju spregovorilo mnogo odbornikov in predstavnikov društev, ki so izražali svojo zaskrbljenost, pa tudi pripravljenost, organizacijam nuditi vso podporo v prizadevanju za dosego naših narodnostnih pravic. Po temeljiti izmenjavi mnenj, je prišlo do sprejetja ustreznega sklepa, ki bo oja- izvirajo iz Hatstattske dobe, iz časa okoti 1100 pred našim štetjem. Te najdbe predstavljajo čudovito tepe keramike, predmete za šivanje (tutci iz giine); posebnost so uteži za statve, nadaije okrasne igte iz brona, vretenca, ki se jih uporablja pri preji in še mnogo drugih stvari. Arheotogi so kopati do konca avgusta. Kakor so najdbe pokazate, gre tu ob vznožju Jerberka za prazgodovinsko naselje, kar pa bodo potrdita še nadatjnja raziskavanja. Sodetovanje prebivalstva z arheotogi ob vznožju Jerberka, potrjuje tudi dejstvo, da tjudje prinašajo razne najdbe in da je vodno gospodarstvo iz Vrbe arheologom postavito šotor, da so biti varni pred padavinami. Vsekakor izgteda, da so dosedajšnje najdbe garant za odkritje pomembnega prazgodovinskega nasetja. čil naše delovanje, zlasti kar zadeva manjšinsko šolsko politiko. Ob tej priložnosti je gostitelj, Slovensko prosvetno društvo Ra-diše, predstavilo oblike svojega delovanja in probleme, s katerimi se radiški kulturniki ob tem srečujejo. To sta storila predsednik Ludwig Ogris in tajnik Franci Walter. Iz njunih izvajanj je bilo razvidno, da SPZ Radiše razvija močno kulturno dejavnost, ki obsega dramatiko, glasbo, splošno Izobrazbo, klubsko in drugo dejavnost. Predsednik Tomaž Ogris je ob koncu podal še poročilo o delovanju SPZ v pretekli sezoni in obrazložil načrt za bodoče delo. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno- da SPZ za bližnjo prihodnost načrtuje številne prireditve, kot so seminarji, koncerti, filmski večeri in drugo. Naj od teh omenimo le razstavo o čebelarstvu, ki bo jeseni v auli slovenici, srečanje pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem, gostovanje celjskega gledališča v Celovcu. likovno kolonijo za mlade v Vuzenici, izdajo Koroškega koledarja za leto 1985 in knjižnega daru, iiterarne nastope in kulturne dneve koroških Slovencev v Salzburgu. Po zaključku seje je bil na vrsti družabni del. Udeleženci so se ob sprecialitetah na žaru zadržali v sproščenem pogovoru in izmenjavi izkušenj o njihovem kulturnem delu. Železna Kapla V soboto 21. julija je Alpski klub Obir priredi) v glavni šoli v Železni Kapli koncert. Okoli 300 ljudi je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Kot prvi so nastopili obirski vižarji pod vodstvom Šimeja Durnika z dvema skladbama. Sledili so jim harmoni-kaš Engelbert in „trio Pavlič", ki ga sestavljajo trije mladi Obirčani. Nastopajoči so prijetno presenetili, tako da je bilo res navdušenje med publiko. Posebnost te prireditve pa sta bila brez dvoma Kasermandln Sepp in Ferdi, ki jih poznamo iz nastopov v radiu in televiziji. Ko sta zaigrala in zapela prvo melodijo je bilo v dvorani toliko avplavza, da ga še ne pomnimo v Železni Kapli. Ferdi, vodja Kasermandlnov, je večkrat izpustil ,kakšno", da je v dvorani od burnega aplavza in smeha kar donelo. Bila je zelo uspešna prireditev in upamo, da bo še več takšnih na sporedu. Med številnimi častnimi gosti sta bila občinski odbornik EL Železna Kapla Lado Hajnžič z družino ter domači skladatelj Hanzi Artač. Na Jerberku odkrili prazgodovinsko naselje PR!RED!T VE ZlTARA VAS VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE v nedetjo 12. 8. 1984 ob 20. uri v ljudski šoli v Zitari vasi. Nastopajo: Dekliški pevski zbor Sele, MGV Siittersdorf/Zitara vas, tambu-raški orkester SPD ,,Zarja" iz Železne Kaple, Duo Sadnikar iz Rikarje vasi, folklorna skupina SPD „Trta" v Zitari vasi, MoPZ SPD „Trta" v 2i-tari vasi. Glasbena šola na Koroškem razpisuj e mesto GLASBENEGA PEDAGOGA za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10 ali Viktrin-ger Ring 26, Celovec Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KOROŠKI PARTIZANSKt PEVSKI ZBOR razpisujeta natečaj za besedilo nove slovenske pesmi, ki naj vsebuje stedeie elemente: a) odpor koroških Slovencev proti fašizmu in boj proti pojavom neotašizma bj boj za narodno enakopravnost c) prizadevanje zo mir v svetu Pesem naj bi jedrnato izpovedaia, da je antifašistični boj bii in vedno bo boj za humanizem, človeško dostojanstvo, prijateljstvo med narodi in mir v svetu. Siovenska prosvetno zveza in Koroški partizanski pevski zbor bosta poskr-beia za ugiasbitev besedila In bosta nagrajene pesmi objavita v tisku. Be-sedito pesmi je treba postati na nasiov Siovenske prosvetne zveze [Gaso-metergosse 10, Ceiovec) do 1. 10. 1904. Besediio bo ocenila strokovno komisija in podeiila siedeče nagrode: 1. nagrada šil. 3000.— Z. nagrado šil 1000.— 3 nagrada šil 1000.— SELE POČITNIŠKA TEDNA ZA OTROKE od nedelje 5, do 12. avgusta in od nedelje 12. do 18. avgusta na Kališah v Selah. Prijave sprejema Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26 v Celovcu. Cena: 350 šilingov. Prireditelj: Kat. otroška mladina Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na OTVORITEV PRENOVLJENE PREŠERNOVE KOCE NA STOLU v soboto 4. avgusta 1984. GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL VINKA HLEBŠA „Slike" (razstava bo odprta do 23. avgusta 1984). Pohod na Peco v nedeljo 12. 8. 1984 ob 4. uri zjutraj. Kraj: spodnja postaja sedežnice (Pet-zenkonig) v Podkraju Pot: Večna vas—Veški stan (z avtobusom)—Bistriški vrh—zgornja postaja sedežnice. Cena vožnje z avtobusom in sedežnico: 55 šil. Ob slabem vremenu (padavine) bo pohod v sredo 15. avgusta 1984, ob istem času. Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž" v Libučah. Slovensko prosvetno društvo „Svoboda" v Logi vasi vabi na slavnostno prireditev ob 80-letnici obstoja ki bo v soboto 11. avgusta 1984 ob 20. uri v gostiini Jagervvirt v Logi vasi. Spored obiikujejo: moški pevski zbor SPD „Biika" iz Bitčovsa mešani pevski zbor SPD „Edinost" iz Škofič mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentitja moški pevski zbor SPD ..Svoboda" iz Loge vasi Sloveniso prosvetno društvo „Radiše" vabi staro in mlado na TEKMO KOSCEV ki bo v nedeljo 12. avgusta 1984 ob 15. uri pri Lipšu v Kozju. ZILJSKA BISTRICA VEČER ZBOROVSKIH PESMI „Tako zveni med sosedi" v soboto 4. 8. 1984 ob 20. uri na vaškem trgu na Ziljski Bistrici. Sodelujejo skupine iz Dolenjske in Furlanije ter skupine dz Koroške, m. dr. kvartet „Kežar" iz Šentvida v Podjuni. CELOVEC ..Seksualna vzgoja: njegovi vplivi na partnerstvo in politiko" v četrtek 9. 8. 1984 ob 20. uri v hiši OGB, BahnhofstraBe. Predavatelj: dr. Ernest Bomemann Prireditelj: Socialistična mladina Celovec. Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" Škofiče vabi na KULTURNI VEČER ki bo v soboto 4. 8. 1984 ob 20.30 uri v gostilni Kreuzwirt v Podjerberku. Nastopajo: folklorna skupina SPD „Trta" iz Zitare vasi, Gastverein Hollenburg, mešani pevski zbor SPD „Edinost" iz Škofič 29. KOROŠKt TURiSTiČNI TEDEN V ČRN) NA KOROŠKEM od 11. do 19. avgusta 1984 Prikaz kmečkih dei, narodnih običajev in tekmovanje pre-dic — vse pod vodstvom Mita Trefaita. Prisrčno vobijeni! Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk nastavitev absolventa Pedagoške akademije za delovno območje izobraževanja odraslih Interesenti naj se oglasio pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer R. 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28-23 ali 24 Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na 9. POHOD NA OBIR v nedeljo 5. avgusta 1984 Skupno zbirališče na vrhu Obirja ob 11. uri. Nazaj grede piknik pri Marofu. Prisrčno vabljeni! GLOBASNICA GLOBAŠKA NOC v soboto 18. 8. 1984 ob 20.30 uri pri Soštarju v Globasnici. Za ples igrajo Fantje treh dolin. Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici. LOČE FOLKLORNI VEČER # v petek 3. 8. 1984 v kulturnem domu v Ločah. Nastopajo: Otroški zbor domačega društva, mladinski zbor iz Ledine, vokalno-instrumentalna skupina SPD „Jepa-Baško jezero", tamburaši, loški pevski zbor in foikioma skupina iz Sel. W v petek 10. 8. 1984 ob 20.30 uri v gostilni Wrolich v Ločah. Nastopajo: Tamburaškt ansambel iz Loč, trio Oraže iz Borovelj, mladinski zbor iz Ledine in otroški zbor iz Loč. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ,,Jepa-Baško jezero" v Ločah. Slovensko prosvetno društvo „Borov-ije" vabi na DVODNEVNI IZLET V TRST od 1. do 2. septembra 1984 Prijave: do 20. avgusta pri Melhiorju Verdelu, 9170 Borovlje, Josef-Ogris-Gasse 3; telefon (0 42 27) 21 3 92 Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA TRIGLAV v času od 17. do 19. avgusta 1984. Prijave do 6. avgusta na sedežu Slovenskega planinskega društva, Ceiovec, Gasometergasse 10. DOM V TINJAH # Od nedelje 19. 8. ob 18. uri do nedelje 26. 8. ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE. Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče. Vodi: ravn. prof. dr. Regi na id Vospernik s profesorji, učitelji in študenti # Razstava dei (slike) VINKA HLEBŠA je odprta do 23. avg. 1984 BOROVLJE Nastop folklorne skupine „KOLO Z BEOGRADA v nedeljo 5. 8. 1984 ob 14.30 uri v mestni hiši v Borovljah. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Soprireditelji: sosednja društva iz Borovelj, Slovenjega Plajberka, Sel in Smarjete v Rožu Mir v lastni hiši Pod tem geslom prirejata Pliberški časopis in Enotna lista Pliberk filmski in diskusijski večer o dvojezičnosti. Film „Kaj naj naredim", ki je bi) v glavnem posnet v Pliberški okolici ni doživlja v Piiberku krstno predstavo, bodo pokazati ob začetku večera. Filmu bo sledila podij-ska diskusija, pri kateri bodo sodelovali zastopniki treh v deželnem zboru zastopanih strank ter zastopniki kulturnih in mladinskih organizacij. Opozarjamo in vijudno vabimo na to izredno prireditev, ki bo v sredo 8. avgusta 1984 ob 20.15 uri v Schwarz)novi dvorani v Pliberku. Menjava denarja Stanje v četrtek 2. avgusta 1984 Za 100 dinarjev dobite 12.00 šii. Za 100 dinarjev plačate 14.50 šii. Za 100 tir dobite 1.10 šii. Za 100 tir plačate 1.19 šii. Za 100 mark dobite 692.70 šit. Za 100 mark plačate 709.00 šii. Iz planinske dejavnosti Jugoslovanska žepna alpinistična odprava, ki jo sestavlja šest mladih slovenskih alpinistov — vodja odprave Matjaž Pečovnik, Franček Knez, Milan Romih, Marjan Frešer, Danilo Tič in zdravnik Tone Žunter — bo v jeseni napadla 8201 metrov visoki Čo Oja. Organizator odprave je Planinsko društvo IM- Ujede krožijo POL, pokroviteljstvo odprave pa ima delovna organizacija IMPOL Slovenska Bistrica. Zadeva okoli Čo Oja je bila zelo zamotana; Planinska zveza Slovenije je za dovoljenje za ta vrh zaprosila pri nepalski vladi že leta 1979, od tam pa so ji sporočili, da je ta vrh oddan oziroma zaseden nad Rožekom Nad rožeškim živalskim parkom spet krožijo ptice ujede, med njimi različne vrste orlov in sokolov. Dvakrat na dan ob 11. in 15.30 uri se Predstavijo publiki s svojim znanjem *n kažejo svoje sposobnosti, ki jih je naučil sokolar rožeškega živalskega Parka Ernst Liitger. Z e od mladega skrbi za te edinstvene ptice in jih dnevno trenira za polete. S tem, da Uh vsak dan hrani in skrbi zanje, so mu ptice hvaležne in ga ubogajo. Obiskovalci živalskega parka se hodo lahko prepričali, kako te ujede Ubogajo na ukaz sokolarja, ko jih z gotovo kretnjo pokliče, da se vrnejo iz višav in pristanejo na orokavičeni sokolarjev! roki. Ujede namreč vedo, da bodo ob povratku nagrajene s kakšno poslastico. Zgodi pa se tudi, da se kakšna ujeda premisli in se šele z veliko zamudo vrne k svojemu gospodarju. Polete ptic ujed si lahko ogledate še ves avgust. Poleg tega pa vas sokolar tudi seznani s posebnostmi ptic ujed, kar vzbuja pri publiki zanimanje za to zvrst izredno pametnih ptic. Beneški otroci v Kanalski doiini Beneška počitniška kolonija je letos primerjavi z drugimi leti ubrala drugo pot; svoje otroke je namreč odpeljala v Žabnice v Kanalski doli-di, kjer bodo uživali lepo gorsko na-mvo. „Mlada brieza" je ime tej beneški ustanovi, ki je letos izbrala Kanalsko dolino za svoj domicil. V planinskem domu, ki : sko leto otvorili v Zabnical ^elo živahno. Poleg športa ruzabnih iger skrbijo vzgo to, da se ohrani sloven [Na. Ukljanski župnik, r-Jnb Mario Gariup ima valežno nalogo, da iz Benečije s posebnostmi in navadami prebivalstva Kanalske doline, kjer prebivajo kar tri narodnosti, slovenska, nemška in italijanska. Otroci, ki letujejo v tej lepi dolini, bodo obiskali okoliške hribe, med njimi tudi Višarje. V planinskem domu, imenovanem Mangart, skrbi za dobro telesno počutje oskrbnik koče z družino, o kateri je znano, da zna dobro kuhati in katere člani so tudi drugače zelo prijetni ljudje. Prepričani smo, da se bodo beneški otroci v Kanalski dolini dobro počutili in da jo bodo še večkrat obiskali in se seznanjali z lepotami tega lepega kraja med Julijskimi in Kranjskimi Alpami. že do leta 1990. Pred kratkim pa je iz Katmanduja, glavnega mesta Nepala, prišla vest, da je Čo Oja za letos le prost, ker je odpovedala neka že od napovedanih odprav. Jugoslovanski alpinisti so bili te vesti izredno veseli in takoj zagrabili za to ponujeno možnost. Čo Oja predstavlja s svojimi strmimi skalnatimi skoki enega zadnjih in največjih problemov alpinistov vsega sveta v Himalaji. Po vsej verjetnosti se bodo alpinisti poslužili avstrijske smeri, ki je pa niso dokončali. Slovenskim alpinistom želimo, da bi jim podvig uspel in da bi se srečno vrnili domov, e V okviru mednarodne alpinistične odprave na Grenlandijo, ki so jo poleg obeh Slovencev Petra Podgornika in Janka Humra sestavljali alpinisti iz Italije in Grenlandije (Eskima), so bili doseženi lepi plezalni uspehi. Oba Slovenca sta v 19 dneh preplezala 8 prvenstvenih smeri in vrhove poimenovala po znanih primorskih gornikih, kot so to Pavel Podgornik, Tamara Likar, Klement Jug, Stanič, Tuma, Aleš Zorč, Podgornik in Humar sta plezala tudi z italijanskimi alpinisti in z Eskimko Ano. Plezali so stene tudi s VII. težavnostno stopnjo (klasična lestvica ima samo V. težavnostnih stopenj. Podgornik in Italijan Delisi sta preplezala steno (steber) z doslej najvišjo oceno za smer na Grenlandiji (VII + ). * Slovensko planinsko društvo Celovec je prejšnji in ta teden imelo kar dve pomembni planinski akciji. V času od pretekle srede do nedelje (25. do 29. 7. 1984) se je 24 naših planincev ..potepalo" po bosanskih gorah, v soboto pa je vodja Alpinističnega odseka Marjan Čer-tov vodil skupino naših alpinistov na Matterhorn. O obeh planinskih akcijah bomo poročali prihodnjič. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na POHOD NA JEPO v spomin na velikega planinca in rodoljuba Jozeja Miklavčiča v nedeljo 12. avgusta 1981 Zbirališče in odhod: ob 7. uri zjutraj izpred gostilne „Tiir-kenkopf" pd. pri Kopanku na Kopanju (parkirišče za avtomobile). Po povratku z Jepe bo ob 11. uri pri slovenski planinski koči na Bleščeči gorska maša. Prisrčno vabljeni! 7 5 let turske železnice Pred 75 leti je bila zgrajena turska železniška proga in s tem ustvarjena nova era gospodarskega procvita za prihodnost. Gradnja te železniške proge je bila zelo težavna, saj so v sklopu te gradnje morali zgraditi nešteto mostov in predorov, med njimi tudi 8 km dolgi turski predor. Danes, po tolikih letih, ko imamo moderne avtoceste in zračne linije, po katerih se odvija osebni in tovorni promet, pa železnica ni izgubila na pomenu; nasprotno, vedno bolj ugotavljajo, da je promet na „šinah" še najbolj rentabilen in najbolj naklonjen zdravemu okolju, kar o avtomobilih in letalih ne moremo trditi, ker so s svojimi izpušnimi plini veliki uničevalci zdravega okolja. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je treba cestni promet spraviti na tire. Bili pa so časi, to je bilo po zadnji vojni, ko so hoteli železnico že kar odpisati. Tako smo na Koroškem „li-kvidirali" „fikija", ki je vozil iz Sin-če vasi v Železno Kaplo in na oni strani meje železniško progo iz Jesenic v Trbiž in iz Kranja v Tržič. Kako ugodno bi bilo, zlasti še za tovarno celuloze „Obir" na Rebrci, če bi obratovala nekdanja ozkotirna železnica in prevažala les neposredno iz Sinče vasi v tovarno. Sedaj pa je treba posebej s tovornjaki na železniško postajo v Sinčo vas, iz vagonov raztovarjati in natovarjati tovornjake ter jih na Rebrci spet raztovarjati. To je povezano z velikimi stroški (čas in gorivo), ki dodatno bremenijo tovarno. To je samo en kratek preblisk na primeru Rebrce, kako koristen bi bil „fikej" še danes in to ne samo za tovarno na Rebrci, temveč za vso belsko dolino. Vendar po toči zvoniti je prepozno. 75-letnico turske železniške proge so tako na Koroškem kot na Solno-graškem slovesno obhajali, ob navzočnosti najvišjih predstavnikov obeh dežel — koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja in solno-graškega namestnika glavarja dr. Moritza. Na slovesnosti je bil tudi prometni minister Lausecker. Vsi so poudarjali veliki gospodarski pomen turske železnice, ki je v teku let tako povečala svojo kapaciteto, da je bilo treba pri Brnci zgraditi ogromen pre-mikalni kolodvor (Verschiebebahn-hof), kjer bodo zbirali in odpravljali vagone po vsem svetu. Kranjska koča na Ledinah vabi Kranjska koča na Ledinah nad jezerskim je s 1. julijem uradno odprla vrata za obiskovalce-planin-ce, alpiniste in smučarje. Postojanka, ki leži na 1600 metrov višine, v neposredni bližini ledenika, edinega v Kamniških Alpah, je otvorila tudi poletno sezono smučanja na tem ledeniku, ki se vleče visoko gori v pobočje Skute. V Sloveniji oziroma v Jugoslaviji sta samo dva kraja, kjer je tudi poleti možno smučati — na Kaninu in na Ledinah. Ledine so še posebno interesantne za Rožane, Celovčane in Podjunčane, saj je samo kratek skok preko Jezerskega do vznožja Ledin, kjer je postaja tovorne žičnice, od koder vodita dve poti h Kranjski koči. Na ledeniku deluje vlečnica. Tam je še mnogo snega in računajo, da se bo smučarska sezona potegnila tja do jeseni. Koča je zelo prostorna, saj ima kar 55 ležišč. Za dobro počutje skrbijo kuharica Marica Pogačnik in dve študentki. Posebnost Kranjske koče je tudi ta, da ima vodoravno streho, na kateri pristaja helikopter. 1. julija je bila na Ledinah svečanost v spomin na helikoptersko nesrečo leta 1975, ko so se gorniki brezkompromisno borili za življenje ponesrečenega planinca ob tveganju svojega lastnega obstoja. Govornik na tej svečanosti, predsednik Planinskega društva Franci Ekar, je med drugim naglasi), da je prav ta nesreča dala povod za kadrovsko in tehnično izpopolnjevanje pri uporabi helikopterja v gorskem reševanju. Zato je rezultat 17-letnega sistemskega dela v letalski enoti, milici in Gorski reševalni službi pri kompletiranju tehnike helikopterskega reševanja dosegel skoraj enakovredno raven v primerjavi z najbolj razvitimi alpskimi deželami. Svečanost so zaključili s položitvijo venca k spominski plošči. Naj zaključimo s povabilom, da je poleti tudi v naši neposredni bližini možnost smučanja, kar je vsekakor treba izkoristiti. ČESTiTAMO Škot krške škofije dr. Egon Kapetlari je giobaškega župnika Petra Stickra imenovat za namestnika dekana do-brotske dekanije. K napredovanju iskreno čestitamo. JANKO MESSNER Koliko znamo še slovensko? pogovor! v Rd^!M Ce/ovec 24 Oglejmo si danes posebno bistro izmišljavo v športnem poročilu enega naših tednikov. Tam je zapisano: „Šent-janško športno društvo prireja na Štefanovo tradicionalno tekmovanje za deželni 'kup' Elan." Najprej pomislim, glej ga tiskarskega škrata, potem pa se nenadoma spomnim, da sem ta 'kup' tudi v preteklih letih že videl črno na belem v istem časopisu. Torej 'tekmovanje za deželni kup' — ne vem ali kup češpelj ati kup gnoja ali kup denarja! Torej cel kup vprašanj, ki bralca obremenijo brez upa, da jih bo kdaj rešil. Kaj je z besedo narobe? V izviru nič, saj tudi naša sadna kupa ali kupa vina prihaja iz istega vira kakor angleški "cup of tea", "cup of coffee" in po tej posneti nemški "der VVeltcup" — svetovni pokal, dragocen vrč za nagrado pri tekmah... Odtod tudi pravimo pravilno slovensko: pokalne tekme, ne 'tekmovanje za kup'. Človek ne bi nič reke), da je zapisal: za kup slave, za kup denarja... Vsak Slovenec pozna Zdravljico: Dvigni kupo, dvigni kupo, Micika ... Torej je kupa boljši kozarec kelihaste oblike, lahko je kristalna, srebrna, zlata. Tako pravimo, da je izpil kupo do dna, kupo bridkosti, trpljenja. Tudi kupola prihaja od kupe, saj je podobna narobe poveznjeni kupi — Od kod prihajajo v časopis takšne napake? Od jezikovne malomarnosti, nekulturnosti, časnikarske brez- brižnosti: poročevalcu je vseeno, kako kako reč pove, glavno, da je stolpec poln, on pa ima prvega svojo plačo. A predstavljajmo si, kakšen neizmeren vpliv ima, saj ga bere morda 300 ljudi, od katerih se morda samo 30 takole pojezi, kakor nas eden v teh jezikovnih pogovorih. Drugih 270, posebno mladih rojakov, ki v materinem jeziku niso podkovani, pa mu verjame! — Mislim, da je skrajni čas za naše narodne funkcionarje, da z vso kulturno odgovornostjo poskrbijo za to reč v redakcijah svojih glasil. Drugače se nam koroškim Slovencem tudi za narodno ohranitev ni treba več bojevati. — še bog, da bi nas takšne kaki hajmatarji sploh hoteli! Zdaj pa nekaj drugega: Neki člankar pravi najprej, da mešani pevski zbor Rož ni mogel prav navdušiti občinstva — kakor prej kdaj, da pa je zapustil mešani pevski zbor Blaž Arnič iz Jesenic 'čisto drugovrsten vtis', ker da je pel s tako lahkoto in s takim navdušenjem, da je bilo veselje. Pisec poročila se ni poglobil v izrazje: prvovrsten je po nemško erstrangig, tedaj imenitno, skratka za prvo vrsto, kjer sedijo po navadi naši dvorni svetniki s svojimi zakonito določenimi ženami ali pogodbeno jim ob strani sedečimi kuharicami. "Drugovrsten" pomeni torej zweitrangig! Zvveitrangig pa pomeni ne več spredaj, ne več imeniten, ne več odličen, ampak slabši, manjvreden. Pa ga imaš — ustreljenega kozla. Hotel je povedati, da je Blaž Arnič boljši od šentjakobskega Roža, dejal je pa ravno nasprotno: da je zbor slabši. Lajko Milisavljevič mu bo kajpada hvaležen s svojimi pevci vred, da ga je tako končno le še postavil pred Arničevce z Jesenic. No, špas je špas, jezikovna napaka pa ne: pisec bi se bit moral ravnati po ljudskem govoru, kakor ga sliši na vasi, pa se mu ne bi bila pripetila napaka. Reči bi bil moral: Čisto drugačen vtis pa je zapustil ... ne pa čisto drugovrsten! Poslušajmo tole skrotovičeno jecljanje nepoučljivega no-vinarja:„'Gotovi krogi' ne zmorejo in nočejo pripraviti 'pot' prijateljskemu odnosu med 'obema' narodoma na Koroškem. 'Dolga leta' in deloma 'še danes' so celo znanost 'vpregli' v voz 'proslulih' praznovanj in tako vedno bolj 'cepili' prebivalstvo in ga 'razdvajali'." Dva stavka — kup napak! Ta je pa malo huda! 'Gotovi krogi' pomeni gevvisse Kreise. Takšni ne morejo storiti ničesar, ker nimajo ne rok ne nog. Nočejo pripraviti pot — se reče pravilno: nočejo pripraviti poti, ker je stavek zanikan. Dvojinska oblika "narodoma" že sama kaže, da sta naroda dva, zato je števnik "oba" odveč in samo moti; potreben je teaaj, ko dvojnost posebej poudarjamo, recimo: "Tisto jutro sem videl oba prijatelja," ker bi bil lahko videl le enega. 'Dolga leta' so vpregli - ne gre, ker je to trajalo, torej so vpregati — in 'še danes' - ne gre, ker je pravilno, da danes vpregajo, torej je treba napraviti nov stavek! Izraz 'proslut' ima ničlo v Slovenskem pravopisu na sttani 705, reče se razvpito praznovanje. "Cepiti" in "razdvajati" je isto, "cepiti" zadošča, ker je še bolj slikovito kakor "razdvajati"! Povejmo zdaj oba stavka preprosto in pravilno: „Neki ljudje ne zmorejo ali pa nočejo pripraviti poti prijateljskemu odnosu med narodoma na Koroškem. Dolga leta že vpregajo celo znanost v voz nekih razvpitih praznovanj in tako cepijo prebivalstvo." Stavka sicer še nista lepa, pa vendarle vsaj slovnično urejena. Morda bi kazalo reči takole: Celo znanost skupaj s strahovalnimi praznovanji nekakšnih jubilejev zlorabljajo za cepljenje prebivalstva. - Dovolj za danes. Čebelja matica jc imela rojstni dan. Čebe!e v panju so naredile domačo zabavo. Vzete so vetik kos medu in skuhale odlično medico. Naredile so čisto majhno satovje, ga lepo razrezale in dobite so šesterokotne sodčke in šeste-rokotne kozarčke. Nato so začele nazdravljati in prepevati. Ampak z medico nekaj ni bilo v redu: ko so jo čebele kuhale, so toliko kurile in kurile, da je bilo v panju vroče in zadušljivo, kot da bi bil na centralno kurjavo. Tudi medica je bila vsa taka: topla, postana, nič kaj ni teknila veselim čebelam in veseli čebelji matici in trotom, ki so se je že vseeno tako napili, da so še komaj gledali. Pa so rekle čebelice: „Medico bo treba ohladiti! Vendar kako?" Hitro so malce odškrnile vrata v svojem velikem panju, uh, kako je zapihalo! Zunaj je sicer sijalo sonce, sneg pa je ležal čez vso zemljo tako debelo, da čebelice še tega niso videle. Nikjer nobene cvetice! Nikjer nobene trave! In tudi vsa drevesa čisto brez listov. Pa mraz, takšen mraz, da so čebelicam kar zaškripale nožiče. Kaj pa zdaj? Obleči se moramo, so rekle. Čebelice so hitro zlezle do svojih skladišč in že so si sešile pelerine iz voska in kapice iz še tanjšega voska, in čeveljčke so si iztesale iz starih že neuporabnih satov. Takole oblečene za zimo so bile bolj podobne potapljačem kot pa spodobnim žužel- Naš zanimivi svet H Pajek je ena najbolj požrešnih živali: vsak dan požre 16-kra