Naslov — Address nova doba 6117 St. Clalr Ave. Cleveland. Ohio (Tei. IIEnderson 3889) (NEW URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — (j ')0ne8‘a dne ne prire Jin zabav. < H , ‘ j v 0 Jrodelno predstavo \tl Jec,eljo 17. januarja list •/ °llrnal angleško pi-Si p krojeno slovensko Vi-steredstava bo “vaude-’*&) pr z Ze]o obširnim in tole tc^flamom- Pevske in b0[]* e’ umetne plese in r in ° ^r°'ZVa.)ali številni ^titi nL^ateri tuji prizna-j, Orkester bo vodil fc-Jv, skladatelj Mr. ’•- To bo največja lf%i ° Vl e> kar jih je 'ska m|podvzela ameriško-v Clevelandu. 1 ^Ohi V ^0Venskem Na-U ?a ®t. Clair Ave. 2ve-.l0^n° 0 P°^u osmih 'M**- Vstopnina je \i ijn 0v Za osebo. Po V6s P1«8 in prosta za-^ wc»ti dobiček prire-h br en-*en v pomoč po-zP°selnim rojakom ‘»a * Jl°v«nst°r'ferenca delničar-* St f?,ga Narodnega Do- je skli Ave- v cleve' [>. vCana na četrtek 14. A N n^a Se bo v avdi- °8lhiu °ma in se bo pri- zvečer. 'vPh * M ^ Slu ,‘!rodna Čitalnica V S. i ima svoje pro- ^ *adnH°mU ”a St Clair °as Prejela od ■ vej!S.V sledeče prispev-13 T nekaterih drugih državah našega juga 4?a rasto “dinje” na drevesih. Seveda to niso prav^ dinje, ampak sadeži tropičnil dreves “carica papaya,” ki so bila importirana iz Južne Amerike. Sadeži so podobni dinjam; nekateri dosežejo komaj debelost hrušek, drugi pa tehtajo do 30 funtov. Okusa so polnejšega in slajšega kot dinje in se morejo uživati surovi, kuhani ali pečeni. Papaya-drevo, ki to sadje rodi, ima samo v vršiču šop velikega listja ter spominja po obliki nekoliko na palmo. Lepo rumeno sadje je nanizano kar po deblu drevesa. To importi-rano drevje dobro uspeva na našem poltropičnem jugu in drevesne dinje postajajo z vsako sezono bolj popularne. JAPONSKI CESAR Hirohito je dne 8. januarja srečno ubežal bombi, ki je bila namenjena njemu, ko se je v kočiji vozil proti palači Chiyoda po pregledu vojaških čet, Bomba, katero je vrgel neki Korejec, je eksplodirala na tračnicah cestne železnice ter ni poškodovala niti cesarja niti nikogar izmed njegovega spremstva. NA FINSKEM, kjer je bila nedavno prohibicija obsojena na smrt potom splošnega glasovanja, namerava vlada vzeti IDalj« na 1. ■trtni), Malo je odraslih moških, ki bi v eni ali drugi obliki ne rabili našega ljubega tobaka. Zadnje čase se tobakarjem pridružujejo tudi znatne armade nežnega spola. Izdatki za tobak so prav za prav docela nepotrebni, ker pu-šenje, žvečenje ali nosljanje tobaka je sama razvada. Ta razvada pa je postala tako splošna in vsakdanja, da je iz iste nastala prava potreba, če je še tako trda za denar, tobak mora biti. Užitek, ki ga ima pravi tobakar od tobaka, je tolik, da si bo prej odrekel marsikatero drugo ugodnost, kot pa se odpovedal tobaku. V mnogih državah je tobak državni monopol, ki ji prinaša velike dohodke. Drugod, kot na primer v Zedinjenih državah, je predaja tobaka prosta, istotako pridelovanje istega, pač pa so naloženi različni davki na izdelane tobačne produkte. Poleg federalnega davka je v mnogih državah naše Unije naložen še poseben državni davek na tobačne izdelke. Ta davek se plačuje v obliki posebnih znamk, ki morajo biti prilepljene na zavitke ali škatlje tobačnih izdelkov. Malo je davkov, ki bi jih ljudje tako radi in brez godrnjanja plačevali, kot je davek na tobak. Zdi se, kot da se vsak tobakar zaveda, da je tobak luksurijozen predmet in da je dolžan za užitek istega nekaj prispevati za javni blagor v. obliki davka. V Washingtonu nam obljub Ijajo poleg drugih večjih davkov tudi zvišan davek na tobak, toda sko-ro nihče se radi tega ne razburja- Vsi vemo, da se v tobaku nahaja strup, imenovan nikotin, ki na marsikakega tobakar j a ne vpliva dobro, posebno če v rabi tobaka ne pozna prave mere. Res je, da se telesni sistem sko-ro vsakega tobakar j a temu strupu tako privadi, da mu ni resno nevaren. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi se moglo iz tobaka odpraviti ta strup. Najnovejša poročila pravijo, da se je to posrečilo nemškemu znanstveniku dr. Paulu Koenigu, ki je po petletnih eksperimentih vzgojil tobačne rastline, katerih listje ne vsebuje nikakega nikotina. Zanimivo pri tem je, da ta tobak obdrži vse druge dobre lastnosti svojih strupenih prednikov. Sveže listje tega novega tobaka baje da celo prav okusno salato, katero je mogoče zabeliti z oljem, ki se pridobi iz iste rastline! Tobaku se torej obeta še krasna bodočnost. Vsa čast nemškemu znanstveniku Koenigu, ki se je lotil tako. praktičnega eksperimenta! Na to si je vredno eno zapaliti! ---------o—---- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Resignacija bivše in sestava no»ve vlade v Jugoslaviji je bila bolj stvar formalnosti, kot resnih izprememb. Novo vlado je sestavil general Pera Živkovič, ki je zopetni ministrski predsednik. Tudi ostali ministri v novem kabinetu so po večini stari. Izmed slovenskih članov kabineta je dr. Albert Kramer trgovinski, Ivan Pucelj pa so-cijalni minister. Na božični dan kmalu po poldnevu so v Ljubljani čutili rahel potresni sunek, trajajoč kakšne tri sekunde. Na Bledu je bil sunek precej močnejši, vendar ni niti na Bledu niti v Ljubljani napravil nikake škode. V Zagrebu je dne 25. decembra preminil vseučiliški učenjak dr. Milan Prelog. Sloves njegovih znanstvenih del je šel daleč po svetu. Iz Jugoslavije poročajo o hudi zimi. Posebno je prizadeta Srbija. Sneg je pred božičnimi prazniki onemogočil vsak promet med Skopljem, Kičevom in Ohridom. Na planinah Dubniku in Janji je dosegel sneg višino dveh metrov. Snežni viharji in mraz so prisilili divje zveri, da so pribežale v bližino naselbin. V vasi Rilavi je medved usmrtil kmeta, ki je šel v hlev, da napoji živino, črfeda volkov je napadla dva vojaka, ki sta bila namenjena v Kičevo na dopust, in ju raztrgala. Vlak se je ustavil na postaji Gostivar, vojaka sta pa sklenila, da odideta peš čez goro domov. Ko sta bila le še tri kilometre oddaljena od vasi, kjer sta nameravala prenočiti, ju je v prvem mraku napadla čreda volkov. Branila sta se z bajonetoma in ubila tri volkove, končno pa sta onemogla. Kmetje v bližnji vasi so čuli klice obeh nesrečnikov, toda nihče jima ni mogel prihiteti na pomoč, ker niso imeli orožja. Drugo jutro so kmetje našli na kraju tragedije nekaj krvavih cunj in kosti in tri ubite volkove. Mnogim kmetom so volkovi poklali večje število ovac in živine. V bližini naselj so se pojavile tudi črede divjih svinj. VSAK PO SVOJE TOVARNA ZAPRTA Iz Sharon-Farrell-a, Pa., poročajo, da je tamkajšna American Sheet & Tin Plate Co. popolnoma prenehala z obratom za nedoločen čas. Prizadetih je okMi 2,000 delavcev, med njimi tudi večina tamkajšnih Slovencev. MUTASTI PSI V prvotnem divjem stanju psi niso lajali. Tega so se priučili šele v svojem družabništvu s človekom. Za ljudi je to kompliment dvomljive vrste. MALA MAMICA V Johnny Jones cirkusu zaposlena “princeza” Marguerite Baiermatetas, je samo 45 palcev visoka in tehta 45 funtov. Njen mož je Leon Wyatt, čevljev in 8 palcev visok. Maja mamica je nedavno povila dečka, ki je ob rojstvu tehtal pet funtov. Kljub temu, da je bila pri rojstvu potrebna operacija, se mati dobro počuti in sinček normalno razvija. Italijanski statistik prof. C. Gini piše v svoji novi knjigi “Nascita, evoluzione e morte delle Nazioni” o Trstu, da je prebivalstvo močno mešano s slovanskimi, grškimi, levantski-mi in nemškimi elementi. To prebivalstvo kaže fizične in psihične neskladnosti in motnje, kakor se dobivajo pri bastar-dih. Tak je vtis, ki ga napravljajo Tržačani na Italijane . . . ‘Piccolo” protestira proti žalitvi z bastardi, priznava pa, da tvorijo tržaško prebivalstvo res slovanski, grški, levantski, nemški in še drugi elementi, ali vse to je tržaško italijanstvo naglo-ma asimiliralo. Učenjaki v stari Italiji se naslanjajo pri presoji tržaške narodnosti na istino, da je bilo od nekdaj v Trstu čistokrvnih Italijanov bore malo. Kadar se kaj takega objavi, pretrese tržaške poitalijančen-ce jeza. Profesor Gini je našel vrhu tega na njih še bastardske defekte, kar je posebno razkačilo stare Tržačane, kakor je razvidno iz “Piccola.” Kako šibko je tržaško italijanstvo, je razlagal malo pred vojno sloveči publicist Angelo Vivante v .(Dalje na 2. atrani). Jugoslovanski kralj in kraljica sta nedavno odpotovala v Pariz in ljudje so ugibali, kaj ju je gnalo tja. Nekateri so domnevali, da sta šla radi zdravja, drugi so sodili, da je kraljica rabila nekaj parov svilenih nogavic. Ti nespodobni Američani pa so na vsa usta povedali, da sta šla iskat posojila. * Evropejci nam Američanom zelo radi očitajo češčenje dolarja in zlatega teleta. Na to bi se lahko odgovorilo, da mi se vsaj držimo domačega zlatega teleta, čeprav je v teh časih precej mršavo, oni pa hodijo na tozadevna “božja pota” drugam. * Naši pravoslavni bratje si te dni voščijo veselo novo leto. Pa si ga voščimo še mi, da bo bolj držalo. Potem se pa lepo pohlevno vrnimo k slabim časom in depresiji. % Neka chicaška učiteljica, ki že več mesecev ni dobila nikake plače, je napisala pesem, v kateri tako navdušeno hvali lepote in prednosti Chicaga, da je zanjo dobila nagrado v znesku 250 dolarjev. To vam je punca, ki se zna norčevati! * V Mandžuriji so japonski, vojaki pretepli ameriškega konzula in iz dimnikov ameriških vojnih ladij se je tako grozeče pokadilo, da je kar mrknilo vzhajajoče solnce na japonskih narodnih zastavah. :|c Tvrdka, ki v teh časih proda ja Ligi narodov papir za pro testne note, ne pozna depresije * Prestoli še vedno padajo. V listih čitamo, da se je odpovedal svoji časti Joseph Leon Cohen Segal Lazarovitz, ki je bil leta 1927 kronan za kralja ameriških hobotov. Ta korak je baje storil na prigovarjanje svoje zaročenke. Ne bi omenjal tega, če ne bi zadnjo ime bivšega kralja hobotov zvenelo nekoliko po jugoslovansko. * Pennsylvanska državna lovska komisija je pronašla, da je bilo v tej sezoni pomotoma ustreljenih največ lovcev, ker so jih njihovi lovski kolegi smatrali za jazbece. To dokazuje, da naši bratje Hrvati ne nazivajo brez vzroka gotove ljudi jazbece. Pravijo, da se Kitajci, ki pe-rejo, škrobijo in likajo naše ovratnike, v velikem številu izseljujejo v domovino, ker se hočejo bojevati proti vsiljivim Japoncem. Ako bodo njihovi bajoneti tako ostri, kot sa bili od njih zlikani ovratniki, bodo Japonci videli vraga in pol. ❖ V bibliji stare zaveze stoji, da je Eva dala Adamu neki prepovedan sad, in splošno se sodi, da je bilo to jabolko Zdaj pa pride naravoslovec A. France in pravi, da je bila Židom v starem veku jablana prav tako neznano drevo kot Babiloncem, pri katerih se izročilo o sadežu greha prav tako najde, kot v bibliji stare zaveze. Šele v Italiji da so vzgojili divjo jablano, da je dajala pohleven s a d. Gori omenjeni naravoslovec prihaja do sklepa, da je bil ta sadež greha po vsej priliki banana in da je zato dobila znanstveni naziv musa pa-IDalj« M S. atranll rJr “JVoxJa Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta Hane 72c letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN P' " " of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY ~ Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar Se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. NO. 2 Delo naj govori VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) radisiaca. Torej banana nas je spravila iz paradiža! Ni čudno-da je v tej deželi še vedno popularna popevka: “Yes, we have no bananas today!” * Prijatelj Cahej pravi, da je letošnja zima podobna Hooverjevi prosperiteti, ki je baje za bližnjim vogalom ter bo baje vsak čas tu. Preroki skorajšne zime se v teh časih prav tako blamirajo kot preroki prospe-ritete. Vsak po svoje: Makaronarji v Ameriki so si voščili srečno in veselo novo leto z bombami! A. J. T. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) monopol na izdelavo in uvoz opojnih pijač. Ves dobiček od prodaje opojnih pijač naj gre v državno blagajno. DOPISI jgg'f ,>!*! V -------- Samohvala in obljube brez dejstev in dokazov so kot ček z visoko številko, kateremu manjka podpisa ali za katerega v banki ni pokritja. Obljuba in izvršitev obljube sta dve reči; prve je zmožen vsak otrok, ki zna govoriti, za izvršitev kakšnega dela pa je treba volje in zmožnosti. Kritizirati kakšno delo je lahko, za dotično delo boljše opraviti pa je dostikrat treba boljšega moža, kot je kritik. Vzorno urejeno gospodarstvo hvali gospodarja, snaga v hiši in dobra kuhinja hvali gospodinjo, dobri učni uspehi v šoli hvalijo učitelja, točno in pravilno izvršeno delo hvali delavca, pa naj svoje delo opravlja z rokami ali z možgani. Dober in pošten delavec malokdaj kaj dosti obljublja niti fvojega dela ne hvali, ker ve, da bo izvršeno delo samo pokazalo, koliko je voljen in zmožen storiti. Vsakemu se kdaj njegovo delo ponesreči in marsikak dober načrt ostane neizveden. To je življenjska šola, skozi katero mora vsak, in tega se ne bismel nihče ustrašiti. Važno pa je, da se človek iz teh nepovoljnih izkušenj kaj nauči. Pameten mož ne bo ponavljal napak, ki so se izkazale kot take, in ne bo izkušal svoje trme vsiliti vsemu svetu. Le tako more upati, da bo njegovo delo rodilo uspehe. Velike korporacije ne kličejo na važna in odgovorna mesta ljudi, katerih delo je še vsakemu podvzetju prineslo škodo, izgubo ali propad. Dobro opravljeno delo in s tem združeni -uspehi jih priporočajo, slabo delo in sledeči neuspehi pa. grajajo.. Tudi ljudje, ki lahkomiselno delajo in puščajo dolgove kjerkoli morejo, ne da bi bili-voljni in ?možni jih kdaj poravnati, ne spadajo v vodsto gospodarskih ustanov. Izvzeti so seveda tisti, katere nepredvidena nesreča ali nenaden preobrat razmer zavede v dolgove. V sedanjih slabih časih je marsikdo prišel v slab gospodarski položaj brez svoje krivde. Vpoštevati moramo, da so današnje razmere izredne in da je bil malokdo pripravljen na nje. V normalnih razmerah pa v splošnem drži trditev, da so kronični neuspehi slabo priporočilo .za vsakega delavca. Kdor ima resno voljo in primerne zmožnosti, bo po nekaterih morebitnih neuspehih končno le našel polje, kjer bo njegovo delo rodilo uspehe. Vsi se včasi motimo in vsi* včasi delamo napake; to je sicer obžalovanja vredno, toda je neizogibno. Največje važnosti pri tem pa je, če smo voljni in zmožni se iz teh pomot in napak kaj naučiti. V našem društvenem življenju smo delali večje ali manjše napake že iz početka in jih delamo še danes. Tudi za našo, J. S. K. Jednoto to velja. Skozi težke krize je že šla naša organizacija, toda prebolela je vse z večjimi ali manjšimi bolečinami, nakar je pomlajena korakala naprej. To kaže, da so se njeni voditelji in člani v splošnem iz napak in neprilik marsikaj koristnega naučili in svoje izkušnje porabili v prospeh organizaciji. Posebno lep je bil napredek J. S. K. Jednote zadnjih pet ali šest let; nobenkrat prej v zgodovini ni organizacija tako lepo napredovala. To najboljše kaže, da je imela organizacija dobro vodstvo in agilna društva in člane. Njih delo je govorilo, njih uspehi so se sami hvalili. Vsled svetovne gospodarske krize je napredek naše in drugih sličnih organizacij začasno nekoliko zaostal. Tega zastanka ni krivo vodstvo, ni kriva zadnja konvencija, niso kriva naša pravila, niso kriva naša društva, niti niso krivi posamezni člani. Nas vse pa bo nenavadna situacija, v kateri se zdaj nahajamo, mnogo koristnega naučila, da bomo bolj pripravljeni na morebitne slične krize v bodočnosti. Poštenosti, dobre volje.za delo in zdrave življenjske sile pa je v naši,organizaciji dovolj, da nam ni treba biti v strahu za njen obstoj niti v dvomu za njen nadaljni napredek, kakor hitro se svetovne gospodarske razmere izboljšajo. Podrobno delo za obstoj in napredek J. S. K. Jednote se v veliki meri vrši y podrejenih društvih. To delo je v glavnem liho, skrito, toda zato nič manj uspešno. Tisti, ki najbolj vpijejo, niso vselej najboljši delavci. Mnoga naša društva poslujejo tako tiho, da zunanji svet le malokdaj kaj sliši o njih. Morebitne neprilike in nesporazume poravnajo lepo doma, skrbe, da tudi v slabih časih še vedno pridobe kakšnega novega člana, skrbe za naraščaj v mladinskem oddelku, kakor tudi da člani iz mladinskega oddelka prestopajo v odraslega in sc trudijo, da obdržijo v organizaciji tiste dobre člane, ki vsled brezposelnosti sami ne zmorejo asesmenta. Njih delo govori in se izraža v uspehih. Takih vzornih društev ima J. S. K. Jed nota lepo število, in to je njena sreča! --------------------------------o ----------- Naš mladinski oddelek je tista rezerva, iz katere dobi/ra J. S. A'. Jed nota v lem času največ pritoka in mlade življenjske sile. I: t ega vzroka bi morali pridobivanju članov v mladinski oddelek posvečati naj večjo pozornost; društveni uradniki, posebno tajniki, pa lahko organizaciji mnogo koristijo, če mlade člane ali njih stariše pravočasno opozorijo na ugodnost prestopa prvoivienova-, nih o odrasli oddelek. NEMŠKI KANCLER Heinrich Bruening je pretekli teden izjavil, da Nemčija ne bo več plačevala vojnih odškodnin. V Franciji je radi tega odstopil miroljubni zunanji minister Aristide Briand, iz česar je možno sklepati, da bo Francija proti Nemčiji zavzela politiko “železne pesti” ob Reni. Države, ki dolgujejo Ameriki, pri vsaki priliki poudarjajo, da ne morejo plačevati svojih dolgov, ako Nemčija preneha plačevati vojno odškodnino njim; iz tega logično sledi, da se bo Amerika obrisala za tistih dvanajst tisoč milijonov dolarjev, katere ji evropske vlade dolgujejo. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanie iz I. strani) svoji razpravi o jadranskem vprašanju tako-le: Italijani so zlasti v Trstu v zelo skromni meri potomci Rimljanov. O Slovencih pa je pisal Vivarite f'SldVenci v resnici niso došli šele včeraj in njihovo narodno gibanje je zgodovinski dogodek . . . Razvoj italijan-stva v Trstu je pospeševala avstrijska primorska politika. Brez dunajskega negovanja italijanstva ob Adriji bi ne bilo nikdar prišlo do italijanskega Trsta. Zaplenjen slon. Nameščenci cirkusa Fischer, ki se mudi sedaj v Osijeku, so se oblastem pritožili, da jim lastnik dolguje 313,000 za plače. Ker lastnik Albert Fischer v določenem roku ni nameščencem plačal, mu je oblast zaplenila naj lepšega slona “Genie,” ki je pravcati fenomen glede živalske inteligence. Cirkus Fischer je odšel v Sombor, bo pa tu in povsod drugod njegov odličen slon pod zabrano, dokler direkcija ne uredi svojih obveznosti do nameščencev. Pobijanje trahoma v Prekmurju. Kakor znano je v Prekmurju močno razširjena očesna bolezen trahorh, ki kljub neumornemu delovanju zdravnikov zavzema vedno večje dimenzije, zlasti med kmečkim prebivalstvom. Da se ta strašna bolezen Po možnosti zaustavi, v svojem prodiranju, je banska uprava sklenila, da se letos zgradi v Murski Soboti Dom narodnega zdravja. Dom je že zgrajen in v kratkem prispejo tudi zdravniški instrumenti, tako da se bo dom prihodnji mesec izročil svojemu namenu. Ker Prekmurje nima zdrave pitne vode, se bo na dvorišču doma zgradil arteški vodnjak. Velike poplave v Boki Kotorski. Iz Zelenike v Boki Kotorski poročajo, da je zaradi trajnega deževja velik del Zelenike in njene okolice pod vodo. Tudi avtomobilska cesta je v dolžini 150 m poplavljena. Dohod \ nekatere hiše je mogoč samo s čolnom. Za avtimobile in druga prevozna sredstva je omenjeni del ceste neuporaben. Cleveland, O. Na redni seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki se je vršila pretekli mesec, je bil za leto 1932 izvoljen sledeči odbor : John Zalar, predsednik; Karol Skuly, podpredsednik; Joseph Rudolf, 11421/4 Norwood Rd., tajnik; Stanislav Dolenc, blagajnik; Frank Penca, zapisnikar; Louis J. Pirc, Frank Kačar in Joseph Grdina, nadzorniki; Anton Rodič, reditelj. Društveni zdravniki so: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Zastopnik za konferenco S. N. Doma je John Zalar. Organizatorji so vsi člani. Društvo je odobrilo članarino za Slovensko Narodno čitalnico za leto 1932. Dalje je bilo sklenjeno, da se za nobenega člana več ne: založi asesmenta, ako ne pride na sejo in apelira za to. Člani naj si torej zapomnijo, da ne bodo v tej zadevi nadlegovali tajnika ali druge odbornike, ker ti sami ne morejo nič storiti glede tega. Članu, ki je tako prizadet, da ne more plačati asesmenta, ostane edina pot, da pride na sejo in tam pojasni svoj položaj. Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu, in sicer dopoldne in v običajnih prostorih. Na letni seji je bilo tudi sklenjeno, da se pozove člane, da se v obilem številu udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. januarja. Na omenjeni seji bomo namreč vzeli v pretres pravila, kar je važno za vsakega člana. Konvencija jfe takorekoč že pred durmi. Nav'decemberski seji je bilo navzočih veliko število članov, mnogo večje število, kot sem pričakoval. Upam, da se bodo člani mnogoštevilno udeleževali gej tudi v tem letu, posebno pred konvencijo, ko bomo razpravljali o pravilih. Na svidenje 17. januarja! -fCr Z bratskim pozdravom, A John Zalar, preds. društva št. 37 JŠKJ. —o--------- Black Diamond, Wash. Društvo Marija Zvezda, št. 32 JSKJ obhaja letos 30-letni-co svojega obstanka. Tridesetletnico bomo proslavili v soboto 23. januarja zvečer z veliko maškeradno in plesno veselico v Krain dvorani v znani slovenski farmerski naselbini Krain. Igrala bo dobra godba in za vsakovrstno postrežbo bo skrbel veseličnj odbor. Člane vseh sosednih društev in vse posamezne rojake in rojakinje te okolice prijazno vabimo, da nas na večer 23. januarja posetijo v Krain dvorani. Za društvo Marija' Zvezda, št. 32 JSKJ: John Tratnik. Cleveland, O. Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ opozarjam na sklep glavne ali letne seje, ki se je vršila 20. decembra 1931 in ki določa, da se iz društvene blagajne ne bo založilo za nobenega člana drugače, kot ^da dotični član sam pride na sejo- in apelira za to. Clan našega društva, ki nima sredstev, da bi plačal asesment, naj pride na sejo in pojasni članstvu svoj položaj. Samo seja ima pravico določiti, da se iz društvene blagajne založi asesment za enega ali druzega člana. Na tajnika se ni treba nikomur zanašati, da bi za koga založil, ker iz svojega ne more, iz društvene blagajne pa ne sme. Člani naj vpoštevajo sklep letne seje, pa bo na vse strani prav. Kdor bo suspendiran, bo po svoji, ne P° tajnikovi krivdi.—Z bratskim pozdravom, Joseph Rudolf, tajnik, 1140l/o Norwood Rd lo važna, zato je potrebno, da se-je udeležijo vse članice. Tem potom naznanjam tudi, da bo naše društvo priredilo svojo običajno pomladno veselico v soboto 7. maja zvečer, za priliko proslave šestletnice svojega obstanka. Veselica se bo vršila v Masonic Temple na 23. in Millard Sts. Sosedna bratska društva naj to vpoštevajo in naj ne prirejajo svojih zabav na omenjeni dan, ker to bi bilo v škodo na obe strani. Tudi naše društvo bo vpoštevalo naznanila njih prireditev, kadar prilika nanese. — Sestrski pozdrav vsemu članstvu JSKJ, članicam društva Zvezda pa: na svidenje 21. januarja! Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ. Conemaugh, Pa. člane in članice društva sv. Alojzija, št. 3G JSKJ, poživljam, da plačajo svoje asesmen-te najkasneje do 25. januarja do 8. ure zvečer, kajti blagajna je prazna in se za enkrat ne more založiti za nobenega. Vsi člani in članice naj izvolijo to vpoštevati, ker druge poti ni. Kdor ne bo plačal, bom primoran ga suspendirati, kar pa zelo težko storim. Nekoliko resne volje je treba od vsakega, pa se bo blagajmuzopet postavila na trdno stališče in bo zopet mogla pomagati v sili. Najprej skušajmo spraviti našo blagajno na dobro stališče, kot je že bila, potem pa skrbimo, da se je ne bo izkoriščalo po nepotrebnem. Ako kakšen član zboli med sejami od meseca do meseca ali se pripeti kaj druzega nujnega, prosim, da se me obvesti s poštno kartico takoj, da ne bo potem izgovarjanja in pritožb glede pravilnosti datuma, itd. Upam, da vsak član razume zakaj sem moral dati to naznanilo v glasilo in upam, da bodo isto vsi vpoštevali v prid sebi in drustvy. —- Z bratskim pozdravom, John Brezovec (Box 126), tajnik dr.uštva št. 3G JSKJ. Chicago, Ili, Ponovno opozarjam članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se naša prihodnja seja vrši v četrtek 21- januarju zvečer pri sestri predsednici na 2254 Blue Island Ave. Ta seja bo ze- Greensburg, Pa. Članom in članicam društva sv. Rešnjega Telesa, št. 77 JSKJ, naznanjam, da je novoizvoljeni odbor za leto 1932 sledeči: Florian Avsec, predsednik; Mary Horvatin, 1532 Poplar St., South Greensburg, Pa., tajnica; Louis Bregar, blagajnik. Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne na domu tajnice. Člani so prošeni, da se kar mogoče številno udeležujejo mesečnih sej in da pravočasno plačujejo asesmente. Kdor ne’ bo, plačal pravočasno, bo sam sebe suspendiral, ker iz društvene blagajne se ne more za nobenega zakladati. Asesment bom pobirala na mesečni seji in vsakega 24. v mesecu. — Pozdrav in vse najboljše v novem letu članom JSKJ! Mary Horvatin, tajnica društva št. 77 JSKJ. Salida, Colo. Poročati 'mi je žalostno vest, da je društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, izgubilo dne 27. decembra 1931 članico Mary Papež. Podlegla je preveliki izgubi krvi. Pokojnica je bila doma iz Slivnice pri Grosupljem, po domače Čeligarjeva. V Anie-riki je bivala 28 let. Tu zapušča žalujočega soproga Johna Papeža in pet odraslih otrok, nekje v vzhodnih državah pa brate in sestre, katerih pa nismo mogli obvestiti, da bi prišli na pogreb, ker nam niso znani naslovi. Pogreb se je vršil pe katoliških obredih 31. decembra.. Tu žalujejo za njo poleg soproga hčere: Julia, Annie. Amelia, Mary in Katie Papež. Naj bo pokojnici lahka ameriška gruda, sorodnikom pa bodi izrečeno sožalje. — Za društvo št. 7Š JSKJ: Frank Boitz, tajnik. Johnstown, Pa. Člane in članice društva sv. Jugoslovanska Uatanovljena I. 18»S * Kat Jednot* I*kor*orirana GLAVNI URAD V ELY, Ml N N. Glavni »Moralkii Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams Ave., Waukegan, I'1, Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMP A. 410 East Camp St., Ely, Minn. Vrhomi xdramlk: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. P*- Nadzernl edkori Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland-j5. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, M1” 2. nadzornik: JOHN KUM5E, 1735 E^33rd St., Lorain, O. m 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. r0| 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pi., Cl« Paratal *4birl Predsednik: JOSEPH PLAUTE, 432—7th it., Calumet, MIc* 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. „ j, a. porotnik: ANTON OKOLI8H, 1071 Liberty Aye., Barberton Jcdnotino uradno glasil« l NOVA DOBA, 6117 St. Clair Av«., Cleveland, O-Urednik in upravnik: A. J. TERBOVBC. Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kaker tudi denarna naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožba naj ae poiilj1 j: sednika porotnega odbora. Prošnje za aprejem navih člane* lD spričevala nai sc pošiljk na vrhovnega zdravnika. |g Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ' membe naslovov naj nič* f na je bila prazna v 11 l 1 cembru. Zato smo sli I se prvi mesec v letu centov društvenega aS da se ves zaostali dol£ Vsak mora vedeti, ima vedno kakšne str°s i. ba je plačati tajnika. no od zborovalne la mamke in poštnino z‘*If 11 ... VI nje asesmentov ita* smrti odraslega * lruštvo venec za $1®'.(s na mladinskega odde 0 *10.00. Iz tega se jre denar. Takih st olača Jednota, amp^ /sako društvo sam0 Poživljam, da p»jjh® na-.se je kar mogoče P . io. Tam se prečita _ poročilo in seznam^ « :a vsak mesec, da V::fc] ^ , kako se porablj# ft. 1 leriar. Na sejah se » L a j nega. Važnih nore reševati, ako Pv io sam odbor. D°*zl ilanov in članic je, seje, saj so se Pri ift cavezali, da bodo P° fee boljših močeh delal" ‘ ji Jednoto. Zdi se iWj nekateri to oblj^JVg^ Skušajmo biti boljsl •u v letu 1932. JSfti Slabi časi tudi na^Jflijg zanesli in vsled te#11 ^ izgubilo nekaj n!, nov. Žal nam je z3.1" mo, ko se časi izbolJ^ pet pristopijo v dfH Vse člane in čla’11 št. 88 JSKJ poživljaj, čujejo ali pošiljaj0 , mente pravočasno. more čakati za ^^ neje 26. v mesecu ^ poslan na glavni notinih stenskih ^ dejo vsak mesec °K ie zadnji čas za P* menta. Tajnik * v rokah 25. v nieS^ je pa, da člani ne zadnjega dne, amP3^ 'di pošljejo asesP1^ Kdor ne bo imel as ‘ čanega pravočasno« diran, ker tajnik 11 klaclati za nobene#*l'J teri član ne more J) pride na društven0^! mu bo skušalo P0^ društveni tajnik P* re storiti. . § Člani so prošen1’,^ ^ o časno pošiljajo b°‘, J* liice, namreč dovo*1, i >5 *V 'jih tajnik dobi VteJ {t0C' 1 vsaka nakaznica nl0.j < * ložena društveni ^ tev. Seje se vršiJ0^ V jo nedeljo v mesec11 i ^ poldne v Union d'-0 ^ f0[t' tovvnu. DruštveniJj V kot je bil v pretek*.,/ tUaljc na *• * L o. In ti th6 IVi<)( »V »fi “eit ley M Gilbert, Minn. članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ,ki se bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. januarja, ob dveh popoldne. Prečitani bodo trimesečni računi in na razpravi bo več važnih zadev. Po seji pa bomo imele nekoliko zabave, članice, ki niso bile navzoče na letni seji, naj vpoštevajo, da se seje ne vršijo več prvo, ampak TRETJO nedeljo v mesecu. Na svidenje 17. januarja! — S sestrskim pozdravom, Frances Tanko, tajnica. New Duluth, Minn. Člane in članice društva sv. Srca Jezusovega, št. 128 JSKJ. obveščam, da sem bil podpisani izvoljen društvenim tajnikom za leto 1932. Prosim člane, ki živijo izven društvenega okrožja, da pošiljajo asesment pravočasno, da mi ne bo treba čakati do zadnjega dne. želel bi tudi, da se dlani kolikor mogoče številno udeležujejo mesečnih sej. — Z bratskim pozdravom, Anton Brula, tajnik, 207 — 98th Ave., New Duluth, Minn. /e K ar L V vo Roundup, Mont. Na letni seji, društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ, ki se je vršila 20. decembra, je bilo sklenjeno, da plača v mesecu januarja 1932 vsak član in članica po 50 centov izrednega asesmenta v di/uštveno blagajno. Za ostalih 11 mesecev leta pa bo znašal prispevek za društveno blagajno po 15 centov mesečno. To naj posebno vpoštevajo tisti člani, ki pošiljajo svoj asesment po pošti, namreč, da pošljejo za januar 50 centov, za sledeče mesece pa po 15 centov več kot lansko leto. Društvena naklada je bila H ‘h % Of S tl J* tok - h N 141>' v <11 e ENGLISH SECTION OF Official Orga0 w of thč South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS $ o. i, f' ;CH8C| Current Thought. JUVENILES MUSTBE ENROLLED Jniment of Juveniles into our SSCU is just as important tout)0 entv°f adults. Both are indispensable, and each w Contributes its share to make our Union a beacon guiding jiiv ^°-r *rUe ^raterna^srn-Uro]] Ven^e meniker is a staunch supporter from the day of ealjZe 6Ilt’ anc*> although he or she may not be old enough to def ^Ur Union’s full significance, they learn as they grow e pr- ^en the age of maturity arrives juveniles have had , nciple of a fraternal benefit organization implanted lri their hearts. rp,;v‘th such a foundation that we must build our future l«lna a heater South Slavonic Catholic Union. r i^C.^ as juveniles are dependent Upon their parents or atives for livelihood, any extra expense involved is a [HecJ'.^e^mily budget. Insurance for the children, although tty. is commonly but erroneously classed as extra ex-fid omitted from the regular budget. > reason our SSCU has made the monthly premiums am CENTS, that insures the juvenile against death °Unts ranging from $25 to $450, depending upon the |U]aery> FIFTEEN CENTS A MONTH $an be spared from the [4c^iiexpense. in order to enroll a child into our SSCU. < d is given the right impetus into fraternal benefit insur-111 the very start, and as he grows older realizes the SllCe of remaining a part of such an organization as our I the few months the enrollment of juveniles has been ( °wngrade, in comparison with the enrollment of the year. This must not continue to be the case, even with 11 depression staring us in the face, i ^ ‘‘d of the Caucasian race is eligible for admittance, i n his parents are non-members. *’Wh'i ^°d£es have large enrollments of juvenile mem- the . others are not so fortunate, and all out of proportion ftior members comprising the unit. It is true that the 0j.0^ a large family have an advantage when it comes .lri£ children. Other married couples not blessed with h,*** must content themselves with inducing other j-Nfiith0 ^ake out death benefit policies for their children. ®h*y er Case the children will thank you for your foresight, Fe \vh^r°W °^er> f°r the special interest taken in them at a en they were helpless to do anything for themselves. * Of St. Michael’* Lodge, No. 88, SSCU He nPl* It it. INDIAN SHORTS IP. tu lolg1 stro8 Pi lie ;i5'( se , st^ ipf*1 rno če čitiV c°n; K eK blj» Hie^’ ^ont-—At the an-„.»-,6 M6tlnS of St. Michael’s SC i* Wa°' 88> SSCU, held Dec. er«S ^ec^ed to have all t»f0 assessed an extra 50 2, atldhe month of January, W. . cents a month for h ii)lriin^ ^ months of the tre°r(*er to bolster the ■%aHUry‘ ^ members P thia • Ues by mail should .. r*5o p*1 mind and insert an )ljš>' for January and ^fte^x^ra for each month for the year 1932. the e,aSUre *s necessary, .^y^ . °dge treasury was et> month of De- *n order to settle of gQ ^e special assess-‘ Su i^en^s ^as been 4m-^ of 4.1 exPenses as the ^U, jj secretary, rental of a S a^e stamps, remit-SiJ!.tSSments< etc., $15 'I1 t^e sh°uld death oc-. ’H ^ adult division, and W dpf JUvenile division, V % rayed by the lodge L Union is ex- Payment of such in-, J^isg s^es those that I, sh0u) J^e administrative (,\s, a attend the lodge a ComPlete secre- Ow* exPenditures «j M0l, edlng month are ene^tNb°el!rl* is the duty 1 if In ey e- to be present, ven° ‘J I' 6 a solemn prom- i poA at tv, the.lodge and k Pa \ initiation ex- -,Pnii £ Oh ^ePression has left V lKltS^iUsnit in the f0.r,m 0lj ■ i ^Ve als among the ^c6sg e£ret to see such k and sincerely lNn6so m Join again ^N2picks up- ^ ^ our lodge are ( Pay their dues .°t' ^ 6 Secretary cannot vef money. Lodge 5 Off; 0rwarded to the Ce not later than za1 Dol^‘ je, d pri po all se ljub° I ai 111 ibolj^ di'ui zivlj jajo no- del1 cu ice 5V! IflO1' ur»' ko’ ec op°! . dov ,i P^t :a mi vršij0 sen LesecU J " dPi ;ven' J ,tf) U* 5’ the 26th of each month. On our Union’s calendar for 1932 members will find a reminder that all lodge dues must be in the hands of the secretary not, later than the 25th of each month. Members should not wait until the last day to remit dues, but should take care of the matter as soon as possible each month. All who fail to remit dues on time will be suspended, since the secretary cannot pay assessments for members. If any member is financially unable to meet his obligations he should attend the lodge meeting where an effort will be made to help him out. Secretary alone has no authority to act in such cases. Members are requested to submit sick reports immediately and, if possible, before the regular monthly meeting, since all such matters must be passed by the lodge. Meetings are held the third Sunday of each month, 2 p. m., at Union Hall in Gibbton. The same lodge officers of last year have been re-elected for 1932. Majority of members realize that this administrative board worked hard in their interest, and it was the wish of the members to have them remain at their posts. Roster of lodges will appear in the Nova Doba soon. Copies should be filed away for further reference. Fourteenth regular convention of our Union will be held soon. Therefore, the members are invited to attend our lodge meetings so that any improve-, ment of By-Laws and constitution and other important matters can be discussed beforehand to be presented at the convention. I am wishing all members the best of everything for the year 1932. Peter Schonians, Secretary, No. 88, SSCU. Membership Drive Still On Chicago, 111.—The score is 2 to 0, with the Pawnees in the lead and it looks as if the score will be larger than that by the end of the month. However, the Seminoles should not get disheartened because of such a prediction. The Pawnees have members on their team who really know that a membership contest is on and who always have it in mind whenever confronted with a prospect. I’m willing to bet that you members who haven’t brought in a new member yet feel like hiding every time the captain of your team conies around, because -you know just what his conversation will be like. To avoid this, get at least one new member. The banquet is over, and all had a wonderful time, but has it ever occurred £o you who was mostly responsible for the success of it? Mrs. Spolar can always be counted on to help the lodge out in any affair that they are running. It was she who prepared the food at our picnic. It was she who made the sandwiches and sold them at our last dance. It was she who cooked that wonderful meal which was had at the banquet. Thanks to Mrs. Spolar ahd her willingness to do all she can for the lodge. The two new members who have been scalped in this membership drive# campaign are Frances Broski, alias Tatsie, and Eugene Taubitz, alias Two Bits. The credit for these two scalps goes to Irene Husarik and Leo Moore. The first monthly meeting of the new year will be held Jan. 14, at 1615 Blue Island Ave., at 8 p. m. sharp. Starting at this meeting the Indian Lodge will hold its meetings on time. If only a few of the members are. there the meeting will start. The meetings will start at 8 o’clock sharp, therefore if you wish to get in on the full meet ing be there on time. Starting the new year, the Indian Lodge will discontinue handing out refreshments at its social gatherings which are held every Tuesday. The regular fee of 10 cents will be charged to guests at these socials. The reason for discontinuing the refreshments is that whenever we did have refreshments some would benefit by it and others wouldn’t, therefore the next best thing to do was to discontinue it. Did you know that on his 20th birthday William Hellwig took charge of the Indian Lodge social? Well, he did, and that was on Ja^i. 5. Our Sunday socials, which are well attended by the fellows, seem to get bigger and better each time. Don’t they, Gene? Leo W. Moore, Secretary No. 220, SSCU. -----------o-------- ATHLETIC BOARD OF s. s. c. u. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, It. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn. • * • Louis M. Kolar, Athletic Commls-. sioner and Editor of English Section, G117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Eddie Simms, Cleveland Slovene heavyweight boxer, is receiving national attention. Six consecutive knockouts, the latest one over Jack Pallat, former national amateur heavyweight trtle holder, has earned him an enviable reputation. Next Friday, at the Equpstrium, Eddie will seek revenge over Chet Shandel, who administered a knockout to the Slovene in his second appearance as a professional last year. Eddie is a brother of Frank Simms, also a heavyweight fighter of no mean ability. Three young men failed to succeed in their attempted attack Sunday evening, Jan. 10, on Miss Josephine Lokar, Cleveland, O., who, with pluck and presence of mind, beat off one of the assailants and screamed for help that eventually drove the marauders away. Annual meeting|of SSCU Supreme Board taffes place at Ely, Minn., beginning with Monday, Jan. 25. Members who wish to bring important matters before the Union’s supreme governing body must submit such correspondence at once, so that it will be in Ely on time. Our Home Singing Club Lorain, O.—On Sunday, Jan. 3, Our Home Singing Club held its annual meeting at the Slovene National Home. A large group attended this meeting, approximately 100 members. The evening’s chief importance was the election of of-ficers.for the ensuing year. The following were elected: Joseph Mramor, president; Joseph Tomsic., vice president; Louis Piskur, secretary; Ludwig Vid-rick, treasurer; Mrs. L. Zorc, assistant treasurer; Mrs. Rose Cerne, recording secretary; auditing committee, Miss Mary Polutnik, Miss Angeline Eisen-hardt, Frank Pavlich; publicity committee, Miss Mayme Balant (president), Miss Mary Polutnik, Miss Angeline Eisenhardt, Louis Balant Sr., John Kotnik, John Kumse, John Cerne and Frank Ravnikar. Enthusiastic plans for 1932 were discussed. Meetings, as in the past, will be held the fourth Sunday of each month at the Slovene National Home beginning at 7:30 p. m. All members are asked to bring a new member to our next meeting. By securing additional members we will widen our activities. As in the past, Mr. Louis Seme will be our singing instructor. We, the members of the club, wish to thank our instructor for the wonderful, successful leadership he has given us in the past. Good luck to you, Mr. Louis Seme, for the ensuing year. Mayme Balant. -------o-------- Mr. Ivan Zorman, poet and instructor of Slovene School, senior division, Cleveland, O., gave the introductory address last Tuesday, Jan. 12, at the St. Clair branch library in a program that featured the junior division, under the capable direction of Mrs. Antoinette Simčič, instructor. Card Party and Dance at Rossmore Villa Cleveland, O.—A card party and dance will be held by the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, next Friday evening, Jan. 15, at Rossmore Villa, 560 E. 185th St. An excellent program has been arranged that will provide for maximum of entertainment for a minimum admission—only 35 cents. Rumor has it that a large crowd will attend; evidently this could be based by the number of tickets sold in advance. Plenty of good music will be on hand. The public is invited to attend. Victor Jazbec. Twenty-one railroad unions of the country will unite in presenting the employes’ point of view to the rail executives in the open wage negotiations in Chicago Jan. 14. A 10 per cent voluntary wage cut is asked by the roads, to which the union heads will retaliate by accepting, providing special provisions are adopted to give relief to unemployed and stabilize employment. -----o— ----- PITTSBURGHER Pittsburgh, Pa.—It is never too late to make a New Year resolution, and just now I can’t think of a more appropriate resolution than that one in which we resolve to attend our lodge meetings. Having this resolution in mind, every, loyal Pittsburgher should remember that the first meeting of our lodge for the year 1932 takes place Jan. 14 in the Slovene Auditorium, at 8 p. m. Every member of the lodge should be there at this meeting and every meeting thereafter to give aid in managing the af fairs of the lodge. We want to make 1932 one of the outstanding years of the Pittsburgher Lodge, and the only way we can do this is by getting together at every meeting and cooperating with each other. Seda Shalamunec, Pub. Mgr., No. 196, SSCU. JOLIET TAKES TWO Frank Bozich Hits 705 Joliet, 111.—SS. Peter and Paul Society, No. 66, JSKJ, powerful bowling team had a real job on its hands in subduing the Lieberman Jewelers in the Edison League match held on Hub Recreation Alleys Friday, Jan. 8. Jewelers seemed to be full of determination, which made our boys the more determined. Brothers Hazer, Horwath and Kobe hit series of 610, 597 and 582, respectively, all contributing heavily to the two victories. City Health Commissioner Andrews and Bro. Frank Bozich were responsible for the one victory credited to the oppo nents. Bro. Bozich helped beat us in that last game with his skilled rolling; but even at that we’ll say a little more. On Jan. 5 Bro. Bozich rolled with the E. J. & E. R. R. in the City League, collecting scores of 223, 225 and 257 for a grand total of 705. Congratulations, Frank. Spectators wishing to view the Friday evening matches on the Hub Alleys have to arrive early, because a large number view the proceedings, once the games get started. Those fans who have not attended are missing some fine bowling Come out early next Friday and pull for that teams of ours —JSKJ No. 66. John L. Jevitz Jr. 0.------------- CENTER RAMBLERS Attend Cleveland Journal Benefit Show Next Sunday, Jan. 17, the Cleveland Journal (weekly for American Slovenes) will stage its unemployment benefit show at the Slovene National Home, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Program commences at 7:30 p. m. An excellent vaudeville program has been arranged that includes Tom “Red” Manning of Station WTAM, Banjo Buddy (Joe Sodja), Ken Williams (Frank lie Jr.), Podpadec Twins, Richard Glavan and other seasoned performers. Master Glavan, although only 7 years of age, is an experienced tap dancer, and is billed along with other youngsters that can hold 'their own in the line of entertainment. Dancing will follow the vaudeville, with music furnished by Bob Tekautz and his 12-piece band. Entire proceeds of the show will be turned over to the Community Welfare Club and the Unemployment Relief Committee, both of which are taking care of the needy Slovenes. Here is an opportunity for the younger set of Cleveland to help out needy Slovenes, with no sacrifice on their part. All that is asked of you is to attend the excellent show that will cost no more than an ordinary admission to one of the downtown theaters. As a matter of fact, a number of performers have already appeared with professional circuits, and judging by past pei’formances these stars will present entertainment that could not be duplicated on one bill in any of the local shows. Admission price is only 50 cents, with dancing privileges to follow the vaudeville acts. First Anniversary Dance Center, Pa.—Center Ramblers Lodge is holding its first anniversary dance Jan. 16 at Smith’s Hall in Center, Pa. We don’t want any of our friends to miss this big affair. A number of young folk have decided to make “whoopee” that night and have a good time. Dec. 13, 1931, was the last meeting of the year for the Center Ramblers. The result of thfe election of officers for the coming year is: Frank Kalik, president; Bertha Knaflec, vice president; Antoinette Mozina, secretary; Jennie Mozina, recording secretary, and Mary Peternel treasurer. Some of the younger members of the SSCU lodges are hesitating to transfer to our lodge. What is the reason? Don’t be backward, but join us and help us make our lodge grow. What is the matter with some of our members? Attend our meetings and be a booster of the lodge so that it can rise to a greater height. Once again we wish to remind you to attend our anniversary dance. Antoinette Pintar, Jennie Mozina, No. 221, SSCU. -----------o-------- “What do you call your baseball team?” a woman inquired of the boy. “Little potatoes, ma’am!” “Why, such an odd name!” “Well, we’re might hard to skin!” youth will be provided. All neighboring lodges and friends are cordially invited to attend. Antoinette Mozina, Sec’y. INTER-LODGE LEAGUE Center, Pa. — Members of Center Ramblers, No. 221, SSCU, who have not paid their lodge dues are requested to make such settlements by Jan. 23. Our lodge is holding its first anniversary dance next Saturday, Jan. 16, at Smith’s Hall Center, Pa. Refreshments and excellent music appealing to G. W.’s Win Three Cleveland, O.—With Peck, Krainz and Opalek shelling the maples for series of 613, 609 and 606, respectively, the George Washingtons made short work of the Pioneers as they took all three games. In pounding out a 2862 total, they hit games of 987, 957 and 918, while the Pioneers hit 2650. Collinwood Boosters on Top The Collinwood Boosters upset the dope when they won two games from the powerful S. Y. M. C. after losing the first game by 19 sticks. The Boosters clipped the lumber for a 2829 score with games of 938, 968 and 923. Yakos’ 620 and Elliott’s 613 totals were the highlights in the Boosters’ wins. Betsy Ross Superior Led by their half-pint kegler, Marzlikar, who hammered a 595 series of 168, 221 and 206 games, the Betsy Ross quintet gave the Clairwoods a 3-0 setback. Skufca, last week’s star, ran a close second with 593 on efforts of 221, 181 and 191. The Flagmakers blasted 883, 945 and 898 for a 2726 series. SSCU B SERIES In hanging up a three-game victory over the George Washingtons, the Betsy Ross crew dented the pins for 902, 810 and 868 to give them a neat 2580 series against the Tree Choppers’ 779, 758 and 794 for 2329. G. Kovitch dynamited the wood for games of 205, 197 and a hefty 234 for a terrific 636 that places him first in the high total standing, while the 234 took third position in the high single. The bright spot for the G. W.’s was J. Jaklic’s 537 series, which included games of 196, 156 and 185. Inter-Frat Basketball The George Washingtons eked out a 9 to 8 victory over the strong Silver Masks. But the game was forfeited and ruled as an exhibition by the league officials as the G. W.’s took the floor with four girls I and a borrowed player, Snider of the Comrades, who led the | attack for the Washingtons with two buckets and three charity shots. Inter-Lodge Basketball Holding the lead during the first half, the George Washingtons were nosed out in the last few minutes of play by the Progressives, 23 to 18. Renner collected 10 points for the winners and Sammy Richter rung up 8 for the G. W.’s. The Betsy Ross five came out on the short end of a 20 to 3 score against the Pioneers. Meehan was the scoring ace for the Croats, getting 14 points. Frank Drobnič, No. 180, SSCU. --------o-------- NO. 66 BOWLING LEAGUE Joliet, 111.—The Eagle Furnitures remain in first place by taking two games from the Slapničar Memorials. Hickory St. Markets took two from the Hazer Clothiers, thereby still remaining in second place. Individual high honors for the evening were taken by Stienerv of the Hazer Clothiers when he rolled a total of 568 with games of 178, 177 and 213. Others rolling high games were Lunka, 219 ; Juricic, 200; Kubinski, 216; Rogel, 203, and Horvath, 209. John P. Lunka, League Sec. No. 66, SSCU. --------o-------- HIGH FINANCE “Well, little girl, what can 1 do for you?” asked the grocer. “Mamma sent me to get change for a dollar,” replied the little miss, “and says to tell you she’ll give you the dollar tomorrow.” IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^IIIII^II^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^1^1 m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llllllllllllllllllllllillllllllllUIIIUII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllillllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllIIIIIIIH,l|111111 LETNI ČASI Nekoč so se letni časi sprli med seboj. Vsak je hotel biti kralj leta in zapovedovati ostalim. Pomlad je rekla: “Jaz zbujam cvetje in zelenje ter pokličem solnce, da greje svet. Zato mi gre čast kralja vas vseh!” Tedaj je reklo poletje: “Jaz pomagam žitu, da dozori, in vam tako pomagam do kruha. Meni gre, da postanem kralj.” Jesen se je okrasila z grozdjem in zapela: “Kdo drugi vam daje toliko slasti kakor jaz? Vina vam dajem in sadje dozori za časa mojega kraljevanja. Jaz sem vaš kralj!” Zima je jezno udarila s pestjo po mizi: “Kaj pomaga solnce pomladi, kaj pomaga žitu zrno, kaj pomaga trti grozd! Ko pridem jaz, zmrzne vse in vso zemljo pokrijem s snegom. “Kralj mora biti krut in strog, zato gre čast kralja le meni!” Tako so se prepirali, dokler se niso naposled odločili, da pojdejo k gorske-, mu učenjaku po svet. Našli so ga sedečega na skali. Prijazno jih je sprejel in dejal: “Pokažite kaj znate!” Pomlad je priletela in takoj je zadišalo po sveži, rjavi zemlji. Zaplesala je in zdajci sta zrasli trava in cvetje. Solnce je zasijalo in ptički so zapeli svojo pesem. “To si dobro napravila,” je rekel gorski učenjak. “Zdaj naj poletje pokaže svoje znanje.” Poletje se je zagledalo v solnce in solnce je začelo močneje pripekati. Ptički so si zgradili gnezda in valili nov rod. Dnevi so bili dolgi, noči kratke in polne vonjav. . “Kako ti ugaja moja vlada?” je vprašalo poletje. “Ali niso vsi ljudje srečni, kadar pridem k njim?” “Lep je tvoj svet,” je rekel gorski učenjak. “Zdaj naj pokaže jesen svojo učenost.” Zamahnila je z roko in takoj je stalo okoli njega vse polno vinskih trt. Rdeča jabolka z zlatim listjem so ležala pred njenimi nogami. Iz vseh vinogradov sta se glasili veselo petje in vriskanje, zakaj jeseni je čas trgatve. “No, ali ni to pravo kraljestvo?” je vprašala jesen. “Poglej mojo zlato obleko. Ali ni kakor nalašč za kralja?” “Naj še zima pokaže, kaj zna!” je menil gorski učenjak. Pa je prišla zima. Zažvižgala je in na mah so bila vsa drevesa brez listja in vse livade brez cvetja in zelenja. Ptički so odleteli na jug in z neba so padale goste snežinke. C “No, to bi bil prav žalosten kralj!” so se norčevali ostali trije letni časi. “Vse veselje je ubil in vse cvetlice je pomoril. Če bo zima kralj, tedaj bo ves svel izumrl.” Zima ni ničesar odgovorila. Počasi je odpela plašč in izpod njega se je po kazala zelena smreka. Segla je v žep in položila pred gorskega učenjaka zlata jabolka in zlate orehe. Počasi jih je začela razobešati na zeleno smreko in naposled je prižgala še bele svečice. Pod drevo pa je postavila vse polno darov. “Za časa moje vlade praznuje svet največji praznik. Kdo more reči, da to ni res?!” Gorski učenjak si je pogladil belo brado in počasi dejal: “Vsi ste kralji, vsak v svojem času. Jaz ljubim zemljo, kadar jo boža pomlad, ljubim jo, kadar jo obseva vroče solnce in vabi vsa njena bogastva na dan, ljubim jo, kadar osuje svoj sad pred noge človeka, in ljubim jo, kadar jo pokriva sneg. Vsakemu izmed vas naj bo kralj, toda vsak ob svojem času. Kadar bo prišlo poletje, tedaj naj pomlad zbeži. Poletje naj sc umakne jeseni in jesen zimi. Tako boste prišli vsi na vrsto in nihče ne bo prikrajšan.” Letni časi so bili s tem zadovoljni. Razdelili so si leto na štiri dele in zdai kraljujejo vsak v svojem času. (“Mlado Jutro.”) ----------O---------- Ko je veliki duh ustvaril človeka (Indijanska pravljica Ko jc Manitu, veliki duh, ustvaril človeka, tako pripovedujejo Indijanci je velel angelom: “Denite ga v peč in pustite ga. naj se peče. da bo dobil nekaj barve." Toda angeli so med tem zaspali, in ko so naposled potegnili prvega človeka iz peči, je bil ves zažgan in črn. “Nič ne de,” je rekel Manitu, veliki ciuh, "tako bomo imeli zamorca: toda pri prihodnjem morate bolje paziti!" Angeli so se bali in tako pazili, da so potegnili drugega človeka prezgodaj iz peči. Bil- je čisto bel. "Nič ne de,” je rekel Manitu. veliki duh, “imeli ga bomo za l}ledokožea. Zdaj bom pa sam pazil, da bo prihodnji človek pravilno pečen!” In ko so angeli potegnili tretjega človeka iz peči, jc bil lepo rdeče rjavo pečen. “Tako je prav,” je rekel Manitu, veliki duh, "take ljudi hočem imeti!" In ustvaril je mnogo, mnogo Indijancev . . . ---------O--------- QUITE SO Of coursc, little Ruth should have been able to answer more precisely when teacher asked her to describe a frog. But $hc gave a description that is at least picturesque when she replied : A frog, teacher, is a big green bug with warts all over it. And it keeps its mouth open all the time and—arid—and it’s always sitting down behind and— and standing up in front.” Strange Mexican plants THE FIVE-MAN DEFENSE No doubt, you have often seen a cactus plant; or, at least, you have heard of it. But, unless you have lived in Sonora, Mexico, or in the southernmost part of Arizona or New Mexico, you have never seen a species of the barrel cactus and another called sahuaro (pronounced sa-wha-ro). lUlg-WMIMii They Crush the Head of the Plant and Fill their water Bottles With the Sweet Liquid In many respects these are both strange plants. The barrel cactus is found growing at intervals on the sandy wastes. It has been likened to a barrel in that it holds great quantities of water, despite the fierce rays of the sun that beat down upon it. Indeed, it is said to contain so much of this liquid that it can live for years without rainfall. And men and horses drink it gratefully while traversing the blazing sands. The Papago Indians of Mexico find it particularly refreshing. They crush the head of the plant to a pulp and fill their water bottles with the sweet liquid that comes forth. The sahuaro, or giant cactus, besides ; affording water to the wayfarer, also produces a fruit about as large as an egg. The plant itself often attains a j height of forty to fifty feet. When the fruit is broken open a red substance, juicy and palatable, is found. Hence the Indian can find both food and drink in this? one plant. They likewise fashion baskets from j its fiber, carve household utensils from i the tougher parts of the stalks and make a wine out of the rich, red fruit. The making of this wine is a great festival among the Papago Indians, and it is held, in various parts of the country, from the middle of June until the middle of July. The making of the wine is interesting. The liquid from the fruit is poured into huge baskets and then an equal quantity of water is added; the whole is then allowed to ferment, for several days, when the dancing begins and the wine is drained off the mixture in the water-tight baskets. The holding of these sahuaro feasts is almost a religion with the Indians, for they believe they please the gods and tend to bring good crops. For miles and miles around the Indians, with their families, conic into the places selected as the sites for a sahuaro celebration. PREBRISANI MIHA Nekoč je živel mož, ki mu je bilo ime Pepc. Bil je zelo lakomen in obenem velik pijanec. Karkoli je zaslužil, je zapil in zapravil. Pepe je imel lepega sivega oslička. Zelo grdo je ravnal z njim. pretepal ga je in mu dal komaj toliko hrane 'da ni poginil od gladu. Pepetov sosed jc bil mladi Miha. Miha je bil zelo dober človek in osliček se mu je zelo smilil. Nič več ni mogel gledati, kako ga jc Pepe mučil-In zdaj vam bom povedal, kaj je Miha napravil nekega dne: Doma je imel staro oslovsko kožo. Oblekel se je v osla in skril Pepeto-vega oslička pri sosedovih, sam sc je pa postavil v hlev in čakaj, kaj bo. Kmalu je prišel Pepe, pijan kakor klada. Pograbil je Miho in ga vlekel iz hleva, da bi ga vpregel pred voz. Voz je bil naložen z zelenjavo in krompirjem. Ko sta' prišla do voza, jc Miha zgrabil Pepeta in ga vpregel pred voz, sam je pa vsedel na voz in zavihtil bič. Lahko si mislite, kako se je Pepc prestrašil, ko je zagledal osla na kozlu, ki je neusmiljeno udrihal z bičem po njem. Hočeš nočeš je moral vle-'i\ težko naloženi voziček po cesti Ljudje so strmeli in se čudili, kako jc c:,el gnal človeka in ga. tepel, da jc moral vleči voz. In še bolj so se čudili, ko so videli, kako je osel poleti tega ponujal zelenjavo, prodaja: krompir in spravljal denar. Pepe sr jc od samega strahu tako napil, da jc na povratku domov obležal na cest: in zaspal. Ko se je naposled vendar prebudil jo videl, da jc bil njegov osliček vprežen v voz. in mislil jc, da je vse to 1( sanjal. Ves srečen jc skočil k osličku ga objel okoli vratu in mu trdno obljubil, da ga odslej ne bo več trpinči in da bo z njim lepo ravnal. ("Mlado Jutro.”) -O----------------- Stric: "Ali te učitelj -kdaj pokli čc?" Mihcc: 'O. da, vselej, kadar mo ram iti klečat pred desko!” CHUCK SLATER was prowling around the “Y” dressing room like a man searching for a lost collar button. He looked between all the rows of tall steel lockers. He opened the door of the shower room and called, “Hey, Del!” but his only answer was a rush of steain from the showers. “Look in the handball court,” advised one of the other players, also in a basketball uniform and ready for a play. “I think he’s in there.” “If he’s playing handball, I’ll lay him off the team,” threatened Chuck, pretending to be fierce. “The game tonight is only the second one of the season, it is true, but the Boxwoods play good basketball and we’ll have to work hard to beat them. Del hasn’t any extra wind to waste on handball.” He pushed open the door of the miniature court and stepped inside. Instead of seeing Del playing a hard game of handball as expected, the manager of the Bowees saw his tall, lanky center stretched out on his stomach. He had his head between his hands, looking intently at a piece of white cardboard laid out in front of him. “Of all things!” exclaimed Chuck. “What do you think you’re doing?” Del grinned. “Well, you’ve caught me,” he said, goodnaturedly. “I’m brushing up on my theory.” “What theory?” away to do a little scoring for their side; but at the end of the half they had only made ten points and the Box-W'oods, on their side, ,had piled up twenty-two. “Six baskets ahead of us!” groaned Chuck. “How about some of you fellows tightening up on your guarding ?” “I’m doing all right,” grumbled one player. “My man only got by me twice.” “But he made two points each time,” reminded Chuck. “That’s why we’re losing the game.” “If you’d only give my five-man defense a chance,” put in Del, “we’d be like a stone wall,” “Pooh,” was the derisive reply. Del wouldn’t be put down quite so easily. The time allowed between the halves was ten minutes, and he spenl every minute of it explaining to his teammates how his “stone-wall” defense worked and in trying to convince them that it would turn the tide of the game in their favor. “Let’s try it, Chuck,” said one of them. “We can shift back to our old way if it doesn’t work.” Chuck shook his head. “It would be like changing horses in the' middle of the stream,” he said. “That’s fatal.” “You’re just obstinate,” put in Del. The second half was started promptly by the Boxwoods scoring two baskets m M WL T/fr Jun/O/? COOK DOUGHNUT NIGHT TUNA FISH SALAI) Cut up one can of white tuna fish. Dice fine one cupful of celery. Mix two tablespoonfuls of salad oil and One tablespoonful white vinegar. Pour over the fish and celery and i mix together. Let stand in a cold place for one hour. Drain off any dressing not taken up by the salad. Mix lightly w'ith mayonnaise. Arrange crisp leaves of lettuce on individual salad plates. Put one large spoonful of salad in the center of each plate. Garnish with strips of red pepper. Serve with toasted w'afers. 0------------------ I,cv Tolstoj: ODKOD IZVIRA ZLO Once More the Bowees Carried the Ball Down (or a Score “Basketball theory,” explained Del. f“This cardboard is supposed to be a gymnasium, with the marks laid out just as they are on real court, only smaller.” “Oh,” replied Chuck. “I suppose the checkers arc supposed to be players.” “You guessed right the first time,” said Del, pretending to be “sweet.” “This red one is you and that one is me. Here are our other three men, also dressed in red. All the black ones arc Boxwoods,!’ he went on. “Aw, listen, now, Del,” said Chuck. “That’s kid stuff. What can you learn about basketball from looking at checkers on a piece of cardboard?” “I’ll try to show you,” was Del’s answer. “Look, here’s the Boxw'oods-basket at this end of the court. I’m going to put the black checkers under this basket in two rows, three in front and two in back.” “What are they supposed to be doing there?” said Chuck, scoffing. “They’re defending their goal.” “Where arc we all this tinie?” was the next question. “We’re out here, wondering how w'c’rc ever going to get close enough to shoot for their basket.” “You mean, w’e’re running free with the ball and not a man anywhere near to stop us? No, that’s not basketball,” he dccidcd. “All right,” offered Del. “Let’s make believe you have the ball. How would you get througli a solid defense like that ?” I Before Chuck could decide, the warning whistle came from the gymnasium and the two players had to join the others in a wrarming-up sejsion before the game began in earnest.” “Well,” said Del, seriously, “are you going to use my five-man defense ot not ?” , “No,” replied Chuck. “Each of us will pick a man on the other team and guard him all the time. That may not be good theory, but it’s good basketball.” But the first half of the game showed that something was wrong. In spite of all the Bowees could do, the Boxwoods players broke away from their guards time after time and dribbled down the floor for a basket or for a quick pass under thebasket to a man who was in a position to drop it through the hoop without a chance of a miss. Oncc ir. a i while, it is true, Chuck and Del got I in quick succession. Chuck tried his best to prevent the last basket from being made, and in hitting the floor again after a high leap for the ball, he turned sideways on his right ankle and had to be helped off the court. “I’m out for the rest of the game, Del,” he said. “You’ll have to act as captain. We’re beaten, I guess.” “Like fun we are,” cried Del. He went back to his teammates, called them into a huddle, and on the next occasion w'hen the Boxwoods had the ball, the Bowees fell back toward their own goal and arranged themselves in two rows just as Del had arranged the checkers. The star player of the Boxwoods stood gaping at this novel formation. He didn’t know what to do, so to avoid slowing up the game he passed the ball to a teammate, who dribbled a few paces and then stopped short also, for he saw that he would be blockcd at the front line “trenches.” By that time the crowd had noticed the hesitation and were beginning to tease the Boxwoods. “Take a long shot!” somebody yelled. The player obeyed the impulse. He was too far aw'ay for an accuratc aim and missed by several tcct. I he ball was caught from the backboard by one of Del’s players and in another moment it was carried down the floor and dropped in the basket, with the Boxwoods too confused to stop it. The same thing happened again, but this time the Boxwoods player stood out and tried to coax Del aw'ay from his position. “Come and get me,” he invited. “It’s your move,” reminded Del. “Then here I come,” w'as the reply. He dribtilcd down to within a few feet of Del, then suddenly caught the ball and passed it to another player who had already gone inside the first line of defense. The Pass was neatly intercepted, however, and once more the Bowees carried the ball down for a score. . “It works!” cried Del, as lie cams back into posit*011 again. “The five- man defense works. As a matter oi fact, it worked so well that the Boxwoods were unable to score another point ;,I1d at the end of the game, instead being ahead by eight or more baskets, they were behind by three. “32-26,” cried Chuck, hopping on Nekoč je živel v gozdu puščavnik. Živali se ga niso bale, in kadar so ga ogovarjale, jih je lahko razumel in jim odgovarjal. Nekega večera je legel puščavnik pod dreVo in vrana, golob, jelen in kača so si v njegovi bližini poiskali prenočišče. Tedaj je rekla vrana: "Vse zlo na tem svetu izvira iz lakote. Če si sit, potem se zadovoljno usedeš na vejo in veselo pozdravljaš svet s svojim petjem. Vse je lepo in dobro, in z vsem si zadovoljen. Ce pa ci dan ali dva dni lačen, se ti vss studi, tako da bi najrajši za zmerom zapustil ta svet. Sem letaš, tja letaš, iz kraja v kraj, in nikjer ne najdeš miru. In če zagledaš v takem stanju drobtino mesa, takoj zgubiš glavo in se vržeš nanj. Tedaj se mnogokrat zgodi, da mečejo palice in kamenje za teboj, ali pa volkovi ali psi zagrabijo meso in ti ga ne izpustiš, čeprav se ti potem slabo godi. Koliko mojih bratov je poginilo na ta način! Da, da, vse zlo na tem svetu izvira iz la kote!” Tedaj se je oglasil golob: "In če bi vprašali mene, kaj menim, kdo je kriv vsemu zlu na tem svetu, tedaj ne bi obdolžil lakoto, ampak ljubezen. Če .bi vsi živeli vsaksebi, tedaj bi nam bilo mnogo gorja prihranjenega. Če imaš prijatelja, tedaj neprestano premišljuješ, ali je sit, ali je zdrav, ali mu je dovolj toplo? In če prijatelj odleti, potem takoj izgubiš glavo in neprestano te mori skrb, ali ga ni jastreb napadel, ali ga ni človtek ujel in naposled odletiš za njim, da ga poiščeš, in potem navadno sam padeš v nesrečo, jastrebu v kremplje ali pa ljudem y mrežo. In če se ti prijatelj ponesreči, potem nima življenje zate nobenega smisla več. Ncbcna jed, nobena pijača ti ne tekne več, zmerom bi le iskal in jokal. Koliko izmed nas jih je že tako poginilo? Vse zlo na tem svetu izvira od ljubezni, ne pa iz lakote!” Kača je rekla: "Ne, zlo ne izvira iz lakote in iz ljubezni, temveč iz nagle jeze. Če bi bile ponižne in se ne bi za vsako malenkost razburjale, potem bi se nam vsem dobro godilo, če se nam pa zgodi le najmanjša nesreča, tedaj postanemo besne in ne vemo več,, kaj naj storimo, da ohladimo svojo jezo Plazimo se okoli in iščemo, koga bi ugriznile, vse eno koga. Nihče se nam več nc smili, še same nase smo jezne, dokler se popolnoma ne uničimo. Da, vse zlo na tem svetu izvira iz nagle jeze!” In zdaj je začel jelen govoriti: “Ne, zlo ne izvira iz nagle jeze, lju bezni in lakote, temveč iz strahu. Joj, da bi mogli živeti, ne da bi po znali občutek strahu. To bi bilo dobro. Hitre noge imamo in veliko moč. Lahko se branimo majhnih živali, velikim pa lahko ubežimo. Samo tega ne zmoremo, da se ne bi bali. če es veja v vetru strese, če pade droben list z drevesa, se stresemo od strahu in srce nam hoče raznesti od groze in tedaj začnemo teči, kolikor nas nesejo noge in tako dolgo, dokler nam ne zmanjka sape. Drugič spet skoči zajec čez plot ali pa zleti ptiček na, drevo, in že misliš, da se ti hoče približati kaka zver, in spet tečeš, dokler ne padeš res kaki zveri v kremplje. Ali pa tečeš pred kakim psem in pritsčeš človeku v roke. Mnogokrat se prestrašiš in stečeš naravnost v prepad. Spiš samo z enim očesom in neprestano prisluškuješ in sc bojiš. Nikoli nimaš miru! Da, vse '■ prišla v deželo je icseJn, je drevje zibal piš e In čivkale so ptičice prezeble vse seničice in milo so me gleda c’ bi rade kaj povedale-“O ti, ki hodiš tuka) ^raiHi imaš doma pač tope 1 imaš doma dovolj v* $$ pri nas pa glad in k 0,fofc Tedaj pripelji k n»' fC,K, da jemo vsi iz naj žepe vse pržtiP8'.’ , drobtinic nam nasip® A ko več zime bele, > . ko vrba spet ozeleni, tedaj vam vsak p° sv zahvalo zapoje.” Danilo Gorinšek: SNE ZEC Beli snežec, beli st1 koliko srebrne sV j’;[e ej to bodo tkale z“ svilo to nebeške vuc- Beli snežec, beli eStk — svila nad vasi in vile tko iz svile ba > zemljica pa je neVC . .■ ctlCŽfC’ Beli snežec, beli -ko se bala bo dotk svile več ne bo ! — v svate pride x ---------O—— Dušan Vargazon: ZIMSKA Radi bi z'm0? Pa jo pelji111® ; s klanca na ** plahe belinke, drobne sneži lete okrog naS- Veter jih " ej, zima stair • j, vsem gre na V lica smo to , bratci po s' ,^U kdo jo ima u. am na saneh? ^ |Jh S -° <' , „iteHc 'h- Skozi dvoje sinjih j; k Mi tvoja duša v svet str , . «rt|,_ vidi zarjo, vidi solnc ' , . :0|] rože, pticc, mamine o 1 W Solnce zlato jc ko Kapi, i the zarja kakor plašč skr ; ^ * reže—mavrična tkam lepše pa so mamin® s ’ ^ Kadar radost v nji*1 ,0c& Jj, 'n zlate bolj so kakor s ^ s1 v tecj in čc solza v njih b si of bolj ko demant so * „ ,, Ve A ko boš dorastlo. 0 ; «'6 ^ se bo zarja omračil3, reže bodo ovenele, mamine oci ugasnile,,ft, Tuja solnca bodo vs druge zarje zagorele,^ , |u I mrtve in strupeno 1 J /Al{ bodo sladko zadehtc' v, * t,‘his ! In ko bodo te ročice /■ ^ rok iskale, bol” I .7% in ko bedo tc-le ustne ■ %,« klicale. ..j / E tedaj se bodo v gWf | °l. mamine oči prižg*le'»: ——°-'X ^ ^ Mali Janezek skače rM e !U Spat' Hfll', I Sj® S .Ul "Tak ubogaj vend {!tl Jm tfc reče mamica. šli spat in ti sc ŠC lU “Piščančki so la£ | 1^1 a njihova mamica Je jpW I t'tfl odgovoril prebrisan* ■ »- • ■ MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members JA Joliet, III. Sleške”11’ •V ,*5atero pohajam, se v an-stvarj ,ez'^u u^‘mo vseh potrebnih Ijeaju’ jte.fe bomo potrebovali v živ-bratj j se pa tudi slovensko naroj'n p‘sati- Tako je bilo nam vsem b°ži^nnših učiteljic, da naj za svojim6 ln n.ovo'etne praznike napišemo je^u starišem voščila v slovenskem tako-lč• Sem vo®i‘lo napisal nekako ljudje*5' Star‘®‘: Lepa navada je, da se vete pozc*ravljajo in drug drugemu jaz b0 vese'e božične praznike. Tudi iz Qj_. t0 storil, ne iz navade, ampak Vam iz ezn‘ do Vas. Torej, voščim nike i Vse®a srca vesele božične praz-Vam J?. srečo v novem letu. Voščim kar rotan°V.tno zc*ravje in vse drugo, veliko ,r>ebuiete» da se boste mogli še len, j et 2 nami radovati v tem veseli« Dolžan sem se Vam zahva-Vedn0 'Se’ ^ar ste m* dobrega storili. , diši v St? m' z veseljem postregli, bo-niste b'^ra.v*u a*' bolezni, in nikdar nisem s‘tr|i napram meni. Jaz pa sem b |Vet*n° ta^° ravna'- Velikokrat seljeni' godrnjač in nisem storil z ve-odPUst- VSeea, kar ste želeli. Prosim, Zgodil' m'’ ne se v Prihodnje več Vam v foskusil bom priden biti in *n trdoCSe',e c*elati- To je srčno voščilo n sklep Vašega sina — Stanleya Stanley Pirc, član društva št. 66 JSKJ. Cenjen. Morley, Colo. "'tie 8’ urednik: Prosim za par nada]j f!r°stora v Novi Dobi. Predno kako slem ® tem dopisom, naj povem, Hoj jj6? bil vesel, ko sem dobil za $3.00 rV' dopis v mesecu novembru Pil seiJJa®rac*e' Najlepša hvala! Ku-8a b0rn -S‘ s tistim denarjem jopič, da 2daj 'nie* za spomin na Novo Dobo. je bi] ^ *10^em malo popisati, kakšen sHo Prvi Božič v Ameriki. Imeli 'n igr°Zl("'no drevesce pri Y. M. C. A Jaz bi°|'. Seveda v angleškem jeziku. Venske • ra’*‘ ‘mel, da je bila v slo-kilaj 'ez'ku, toda bogve, če jo bom ■ e* v teh coloradskih hribih. bilcn'0 'me'‘ *3rez sne8a‘> malo nam nudo, ker se nismo mogli san- Sič ka^anes nai bo to dovolj, pa še dru-N m,!;zd:av vsem članom in čla-UrednikVladinskega oddelka in vam, g Victor Slavec, član društva št. 140 JSKJ Kcr. naša šola to*ejai- otr°ci Slovenske šole lepo '"ni nn' c*e*c*aiT>acijo, nam je šolski od- i S|»o P‘i-Ptravil dober prigrizek. Dobili ‘'■rf- i tllzo in ?te’ mešane orehe, pečeno ko-roki I ^f- Sv. °’ kar je bilo zelo dobro. ''"Hue ete nam je prinesel nove šolske Peli 8m:Za ^ar smo mu ploskali. Za-Ker ° *\esn1'ce, katere smo znali, ^ite ^ Se )e lepo učiti slovensko, pri-! vCsei| otroci! Bomo vsi zelo Al’ bo smeha! Pozdrav! ic s | Victoria Mary Kumse, društvo št. 6 JSKJ, Lorain, O °vv°letna zdravica K "°vo leto vozi vlak. -cC’ Gi'" pr'PeUe tebe, mene? » ne ^ Šc. ‘.ako učene .6 i Hord, r')ei° resnice: nio-H v peke'’ morda v vice, | Pred nebeški prag. •i& qh 1«S M one°Variaš: Učenjak! kait-*)0zna le hipoteze, i. njC|Snt So z ozvezdjem zveze, Hi 1111 Vedno bo uganka. &' | SVo,r°mantik 'e, ciganka, i, I 1 v dni bodočih mrak. lc’ / Naj >6t Sa; v.se skup jih vzame vrag! ^ dobrn'.Vredno '° prepira; naj a še vsaka vera: Alj ,,a dvomi, drugi upa. bodj 'nca z'ata kupa Vsem prijatelj drag. i Naj l s; za 0 *ek bodrilen, blag, za .črnike, dvomljivce, ° bojazljivce* ,T>noži naj veselja. S It) Ha R, v.r°ke, vlak že pelje, “sla], m1 Prostor sedi vsak! a*tlp rVary Hovar, društvo št. 155, Sh i,-,,. CONEMAUGH, PA- hSS1T0R: , 8h Spi, Phomore at the Conemaugh .?°1- This is my first and las 1 lle New Era as a juvenile, be-t'atk'ber T'" soon become an adul Cer and Lodge No- 36- My mother’ |.5 »dm. j brother are all members of b?rth. T^epartment and I will be the Ng t0 ure are four of us wh° n°W 1| kind, iuvenile group. I ^ Sn thank a'l of thc members tviUtb Slavonic Catholic Union. £■ m0, 36, of Conemaugh, whc ^ad at fbe final December i ke^^iate Serve on the committee. We j U th'^'e Votes given by the mem- j I "is!?lodge- ! a HaPPy New Year to all °lic n6rs of the South Slavonic union. Fink, No. 36, SSCU. f |)„ o--------- J vjlt I,JOLIET, ILL. v l J \S js ri on-. ini’ C ’ I n’y sec°nd letter to the Nova 1,0 No r11' a iuvenile member of 1 am ^ years old, in I°0|. Erade and go to St. Joseph’s j, I pfy Proud that I am in a lodge and Paul's. Our lodge V Shi S'Ck benefit insurance. We llv thcrp11^ school that every six min-llilt6(1 St- « a fatal accident in the are t-fs' Every day in the year Wn. 4ver. deaths. V anme? of 2,200 coal miners are' e Un 3 ‘ri United States. p a total of 99,000 deaths by liti Nii lc k»ti ,2a accident in our country in one year, 268 every 24 hours, or 11 every 60 minutes. Each year approximately Si75,000,000 is lost in wages due to industrial accidents of one kind or another. This does not include death or permanent disability. Each year 13,000,000 days are lost because of industrial accidents and again this does not include deaths or permanent disability. Every day 5,200 persons are injured in industry. In industry there are 19,000 fatal and about two and a half million non-fatal accidents annually. After reading the above every employer and every employe will agree that the best accident insurance after all is a safe man. Stanley Pirc, No. 66, SSCU. 0----------------- STKABANE, FA. DEAR EDITOR: I want to thank you very much for the book, “Slovene Poetry,” which I received. I also w'ant to tell you how 1 enjoy reading the poems in it. They are very interesting. In the evening when all my work is done I sit down to read the poems aloud to my mother, who laughs at thc way I pronounce my words. My parents did not teach me how to read, but what I know 1 taught myself. Occasionally I would ask them to pronounce a word for me or tell me its meaning. Christmas has come and gone, leaving memories behind. Some had a wonderful time, while others didn’t. My English teacher said the other day that she thinks this Christmas will be long remembered. She mentioned how we live for the things that we want and how we try to supply the »'ants to keep the Christmas spirit among everyone. 1 was glad to get back to school to see some of my classmates and to begin studying for our mid-year exams. I hope to pass the exams and think 1 should, because 1 have kept up with my class work very well. There are quite a number of juvenile members in our Union, but you wouldn’t think so from the letters sent in. 1 hope to see more in the nexi issue. I shall write more the next time, for 1 will be 16 soon and it will be my last letter as a juvenile. I am not sure whether I will join thc adult group because I am not working and I could not pay the dues. Frances Ma-jzel, No. 149, SSCU. 0------------------ JOLIET, ILL. DEAR EDITOR: The male accidents were second in fatalities, exceeded only by heart disease. Among females heart disease led also, but accidents came sixth. Among children accidents led al! death causes between the ages of 5 and 14. Diphtheria, tuberculosis and hear! disease all followed accidents as leading causes. Think what that means to parents! Of the 27,000 auto deaths during 1928, 15,950 were pedestrians. There is food for thought, too; 4,346 intoxicated drivers met with accidents. Most auto accidents occurrcd in clear weather, during daylight hours and on dry surfaces. The speeed element would seem to enter here. Next to autos, falls resulted in more deaths last year than any other cause. There were 17,000 such deaths in American homes. A large percentage were so-callcd “ordinary falls.” Ladders or substitutes for ladders came in for a big share of the fall fatalities. Burns and explosions came next in home fatalities, with 4,330 deaths. There were nearly 500 deaths from^uts and “ordinary scratches.” Infection is the answer to this group. Fires and conflagrations claimed 8,333 lives in 1928. If automobiles didn’t figure in the annual toll there would be a general downward trend of all accidents during recent years. The upward climb of auto fatalities, however, more than offsets the reductions in industry, the home and in other public placcs not involving automotive tragedies. Frank Pirc Jr., No. 66, SSCU. 0----------------- HORSE BEANS Ely, Minn.—One day our neighbors gave us some peculiar looking beans. These we planted and at thc end of thc summer we were ready to shell a bushel of them. Some of the neighbor’s children helped us, so that we were finished sooner. I could hardly wait until dinner, when we were going to have some ot hese peculiar beans. I ate fast and commented how good they were. I ;ried to eat more, but a small plateful was enough. Soon our neighbor camc in, and imagine my surprise when she | said, “Do you eat horse beans.-' Wc give ours to the pigs.” We threw the beans away, but wc were informed that these beans are also good to cat if you like them. Ernest Peternel, No. 2, SSCU. ---------o---------- EAST PALESTINE, O. DEAR EDITOR AM) FRIENDS: It’s a long time since I -have written to the Nova Doba. I am a sophomore in high school. I have seven teacher.' and we have a new principal, Mr. Conn. We have gotten our report cards three times and will get them again after the Christmas vacation. For the last six weeks I have been on the honor roll and I worked very hard to get on it, this time, tog. Because of the new principal and teachers we have different methods. We have a radio set for each room. Announcements are broadcast each % morning and for special broadcasts anyone has an opportunity to speak. We have hall guards now who keep the traffic in halls to the right. Every Thursday we have entertainments. While the weather was warm we played soft ball, but now we play basketball. Our room has not played yet, but we will play on the 24th of January. I am 14 years, but cannot read very much in Slovene. Although there are some words that 1 can read. When I sat down and began to read the Nova Doba, the first thing I saw was, “Tako je v šoli,” and with the help of my mother I read it all. The other articles were very good, especially the news. I like to read stories, but best of all I like experiences and news. Why not have a contest to see how many different towns and cities letters come from ? 1 wish you all a very happy New Year. Mary Dagarin, No. 41, SSCU. --------o-------- BARBERTON, O. DEAR EDITOR: I was very much surprised when I received the dollar prize for my article which appeared in the Nova Doba. I will write again and I sincerely hope and wish that the other boys and girls will write more often. I have seen the country where my parents were born in the films which Mr. Grdina of Cleveland, O., has shown in the Slovene hall Domovina. The dress of the people there does ‘not differ very much from the people here. The films also showed a group of Slovenes in their national dress, which is worn only on special occasions. At a funeral the hearse was drawn by four horses on which were many flowers. Thc people escorted it down the streets. Beautiful cemeteries and churches of the people w'ere shown. My parents are from the village Nadlesk, which was in ruins at thc time the pictures w'ere taken. Fire destroyed it. The country looked beautiful with its mountains and lakes and is very different from this country. There was the absence of smoke stacks and factories which we have here since we ire a manufacturing country. I am 14 years old and in the ninth grade. I am studying German, Latin, algebra and English. German is my favorite study. I would like to have written this in Slovene, but I cannot =pell correctly, even though I can speak and read it. Anthony Okolish. 0--------------- BURTON, O. DEAR EDITOR: I hope that the year 1932 turns out more prosperous than the year 1931, and that our New Year’s resolutions are kept as well as I hope you have kept those of 1931. Our Christmas and New Year vacation is over, but 1 think everyone is glad to be back at school again. I am. Did you have a merry time on New Year’s? I did, although ( spent it at home. Jennie Bouha, No. 71, SSCU. 0---------------- A STRANGE VISITOR Ely, Minn.—It was a dark and gloomy night and I had to walk about' nine blocks to get to my aunt’s house. As I started down the street I saw' a black cat run across my path. I knew something dreadful was going to happen. One block from my aunt’s house a white figure was coming toward me. I was going to run, but found that 1 couldn't move. It came closer and closer and again 1 tried to run, but couldn't. When it came in front of me it asked, “Where arc you going?” I was too frightened to talk, but pointed ny finger down the street. It then commanded me to follow. When we got in front of thc house it old me that my aunt was going to disappear at midnight. I scrcamcd and fell on thc first step. When I turned around to ask who it was, to my surprise I saw' my sister standing there instead of the white figure. Louise Grahek, No. 120, SSCU. 0---------------- TWIN BROTHER Ely, Minn.—Jane was an unusually tall girl for 5 years. She had had large brown eyes and brown hair. Only one thing was wrong with her, and that was her hot temper. When her mother told her her face was dirty, she would go into a rage, run outside, and stick her face in the mud. Jane hated to be told She was a problem to her mother. One day Jane was playing in a sand-pile when she saw a little boy making a castle. Usually Jane was good, but now she was tempted to break the castle. When she did so, thc boy, Jack, stormed, for he, too, was hot tempered. Jane was astounded. Her mouth widened and she ran home to tell her mother of the little boy’s temper. Jane's mother knew her little girl was as bad and was going to say so when she thought of an idea. “Jane, your face is dirty.” Jane became angry again, but soon recovered and said, “Why, mamma, Jackie and I must be twins.” After this thc child was more quiet. Amelia Peternel, No. 2, SSCU. 0--------------- MY MORNING ROUTINE Joliet, 111- At 7 o’clock every morning my alarm clock rings and wakes me up. Oh, how' I. hate that clock. I sleep a little longer, but my sister gives me a vigorous shaking and I get up. I start to dress slowly and again my sister calls to me, “It’s twenty minutes after seven. You’d better hurry.” “Twenty after! Gosh, I’ll never gel to school,” 1 say to myself. I dress quickly and run down the stairs. The breakfast is on thc table and my strecl car is about due. There it is coming 1 hurry and gulp dowrn my cofee, gathci my books and run for the car. Will I catch it? The conductor wil be angry if he has to wait again foi me. But I am wrong, for he greets me with a smile. “Hello, kid, I see you’re early again. You better hurry or we’re liable to run away without you sometime.” I laugh and I’m happy because he is never angry at my lateness. He is always happy and makes other? happy, too. On the street car I sit opposite a Mrs. Collard, whom I see every morning. She does not look happy like the conductor, but full of trouble. While I was sitting there two boys get up and start dow'n the aisle backward, pay their fare and get off the street car backward. This puzzles me very much, but the conductor tells me they got on backward, too. 1 soon forget the boys and see Mrs. Collard’s gaze centered on an old poster all the time. It isn’t long before everyone is looking up at it, too. I now get off at my stop and still have a few blocks to get to school. There is a girl walking ahead of me whom I think I know', so I call to her, “Wait up, will you?” When the girl turns I am greatly surprised, for who should it be but my teacher. Can you imagine how I feel? I hurry away and turn down a street to avoid meeting her and tak'* a longer route to school. ,^-Mary Chanko, No. 66, SSCU. 0----------------- JOKES Chicago, 111.—Mike: What is a miser? Ike: A miser is a man who keeps his money under his pillow and then stays awake all night worrying about not getting any interest. Charles: Is it proper for a man to sneeze in his derby? John: Yes, if he carries his handkerchief there. DOPISI (Nadaljevanj* ix 2. «tr*n!) čina članov in članic se zaveda, da so stari odborniki po najboljših močeh delovali za dobrobit društva in Jednote v preteklem letu, torej je bila splošna želja, da ostanejo na svojih mestih še zanaprej. Upam, da jim bo članstvo šlo na roke pri njihovem delu za društvo. Nov imenik društvenih uradnikov bo nedvomno v kratkem priobčen v Novi Dobi, pa naj si člani spravijo tisto številko, da bodo imeli pri rokah naslove uradnikov svojega društva. Bliža se štirinajsta redna konvencija, zato so člani vabljeni, da prihajajo na seje in razmotrivajo o izboljšanju pravil. Ko se bodo začele razprave o pravilih v našem glasilu, bomo lahko povedali ostalemu članstvu, kakšnega mnenja je naše društvo glede raznih točk v pravilih. Prav pa bi bilo, da | vse točke, ki morebiti potrebujejo izboljšanja, dobro prereše-j tamo na naših sejah in šele potem pridemo v javnost s pripo-: ročili. Želeč vsemu članstvu JSKJ vse najboljše v novem letu, beležim z bratskim pozdravom, Peter Schonians, tajnik dr. št. 88 JSKJ. A baldhead had a spider web Painted on his head one day. The reason he had it painted there Was to keep the flies away. Submitted by Mary Rojeh, No. 211, SSCU. 0------------------ JOLIET, ILL. DEAR EDITOR: This is nay first letter to the Nova Doba. I am a juvenile member ol Lodge No. 66. I am 10 years old, in the fifth grade and go to St. Joseph’s School. I am submitting a little poem THE NEW YEAR I have sent rockets up, Lancing the sky, Tin horns I’ve blown, For dead months gone by. Whistles have deafened, Lights made me blind, I have flung wide my heart, Rattled my mind. That was the simpler part, Flusks to find, Now on my knes I ask, Pity the poor fool that is I— Give me a New' Year! Joseph Pirc, No. 66, SSCU. 0------------------ SAUCY POLLY North Chicago, 111.—“Polly wants a cracker! Polly wants a cracker!’ screached the parrot. “Here, you saucy Polly, this is thc fifth and the last cracker that I will give you,” cried Betty, his little mis- j tress, as she was admiring him. “Fifteen men on a dead man’s chcst Yo-ho-ho,” answered the parrot. “Oh, you bad Polly, I have a notion to punish you. I told you never to say it again,” cried Betty. “Polly wants a cracker!” replied thc parrot. “No!” and the girl hurriedly walked away with the intention of not speaking to Polly as a punishment. That day Betty went to town, leaving her invalid grandmother and Polly at home. Before going she went to Mrs. Mason. “Mrs. Mason, will you look after grandmother today?” “Yes, }dear, run along and don’t worry,” the kind neighbor replied. “Thank you,” said Betty and left. It was nearing 5 o’clock when suddenly Mrs. Mason heard Polly screeching and crying at the top of her lungs. “Man the decks, all on board!” Mrs. Mason knew something must be wrong, so she ran to the house and when she opened the door smoke and sparks camc out. She screamed and ran into the living room, where grandmother Cary was on the floor in a dead faint. Mrs. Mason soon had her out in the fresh air. By -this time Betty had arrived, only to see the house in flames. “Grandmother is in the house. Oh, someone must save her!” The words were barely out of her mouth when Mrs. Mason came out of the house carrying her grandmother. “Grandmother, open your eyes!” she cried frantically. “Man thc decks!” someone commanded. “Polly, we forgot Polly!” she scrcamcd, running to thc door. As she reached it she was gently pushed aside. “No, I wouldn’t try it if I were you," explained the fireman. “But Polly is inside,” she cried wildly. “Who is Polly, your sister?” asked the man. “Polly is our parrot. Oh, save her!” she scrcamcd. Thc man dashed into thc house where he heard Polly screaming, "Man thc decks. All hands on board!” Thc fireman did not stop to hear more. He picked up thc parrot and hurriedly made his w'ay out of thc doomed house. He had reached the outside just in time to escape the crashing walls. “Polly,” cried Betty, “to think that I scolded you for the very words that saved dear grandmother's life and you. Thanks to you, fireman, tor your help in saving Polly. “Hulloa, Betty, Hulloa, Hulloa,” was Polly’s answer. Later all one could repeatedly heat at Mrs. Mason’s house was, “Poll) wants a cracker! Polly wants i 6. februarja zvečer. V ta namen si je društvo že preskrbelo potrebne tekočine, da poset-nikom veselice ne bo treba žeje trpeti. Naše društvo že več let ni priredilo nobene veselice, torej so vabljeni člani našega in člani drugih bratskih društev, da nas na večer 6. februarja v obilem številu posetijo. Vsak član našega društva bo moral plačati vstopnino, pa če se udeleži ali ne, ker dobiček veselice je namenjen društveni blagajni. Igral bo znani Bradačev orkester iz Canonsburga, za vsestransko dobro postrežbo bo pa skrbel za to izvoljeni odbor. John Virant, tajnik dr. št. 29 JSKJ. Imperial, Pa. Vsem zunanjim članom društva sv. Jožefa, št. 29 JSKJ, ki niso bili na letni seji, naznanjam, da je bil izvoljen, z izjemo podpredsednika, enega nadzornika in reditelja, ves stari odbor. Apeliram na člane, da prihajajo na redne mesečne seje in složno delujejo za napredek našega društva in J. S. K. Jednote. Prosim člane, da naj pomnijo, da se pravila JSKJ morajo vpoštevati, brez ozira na to, če je kakemu posameznemu članu prav ali ne, kajti pri društvu smo vsi enaki. Asesment mora biti plačan najkasneje do 25. v mesecu. Ako kateri član ne bi mogel pravo- 1 časno plačati asesmenta, naj se J javi na seji, da seja ukrene, 1 kar je potrebno. Zgodijo se 1 slučaji, da član zboli v času. ko 1 je suspendiran, potem je pa 1 tajnik vsega kriv. V bodoče : naj vsak sam sebi pripiše, če bo tozadevno prizadet. Na decembrski seji je bilo sklenjeno, da društv6 priredi veselico na pustno soboto, to je cracker!” She, of course, got her cracker each time. Antonia Govekar, No. 94, SSCU. 0---------------- Juvenile Tap Dancers Juveniles of Cleveland, 0., may be interested to know that the Cleveland Journal Unemployment Benefit Show, to take place next Sunday, Jan. 17, at Slovene National Home, will have several youngsters on the program. Richard Glavan, Doris May King and Agnes Mally comprise one act. “Richey" Glavan is but 7 years old, and the others are near his age. To the writer’s knowledge, “Richey” certainly knows his tap dance, and has appeared before several (audiences along with his partner, Doris May King. Jean Zivoder and Carol Lee Kempp are also on the bill. Jean has appeared on the RKO E. 105th Street Theater recently, taking part in the vaudeville show. 0---------------- NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski sekciji Nove Dobe meseca decembra, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče milj rade: j Jessie Bovitz, društvo št. 60, Chisholm, Minn., $3.00; Agnes Tomazvn, društvo št. 6, Lorain. O., $2.00: Ol(/a Cimerman, društvo št. 37, Cleveland, O., $1.00: Frank Zupančič, društvo j št J!>, Imperial, Pa. $1.00; Donald Polden, društvo št. 170, Chi-cc.fjo, III., in Frances Majzel, 'društvo št. 149, Canonsburu, Pa., sta dobila vsak po eno' knjigo Irana Zormana: “Jugoslav (Slovenc) Poetry.” — častno I priznanje (honorable mention) zaslužita: R udolph Supancic, društvo št. 57, Export, Pa., in ’ Victor Slavec, društvo št. 140, Morley., Colo. Cleveland, O. Nedavno je prejel And. Jankovič, stanujoč na 692 E. 160th St., poročilo iz Kala pri Št. Petru, da je dne 22. decembra preminil njegov oče Andrej Jankovič v starosti 79 let. Pokojni zapušča v stari domovini ženo Frančiško in hčer Ivano, omoženo Leskovec, v Ameriki pa hčer Pavlo, omoženo Žig- j man, in tri sinove: Andreja, Jerneja in Jožefa. Bil je v svo- [ jem kraju dobro poznan in priljubljen pri sovaščanih. Naj mu bo lahka domača gruda! Paula Žigman. - repo, pač pa je bil navdušen za potico, katere je v kratkem času spravil v večno pozabljenje dvanajst kosov. Za primako smo imeli pa newyorške dobrote, kolikor je komu ugajalo. Miss Rihtaršič nam je pa tako pridno stregla, da meni ni manjkalo ničesar, razen čaše kave. Pa naj bo. Najlepša hvala za postrežbo, katere sem bil deležen. Novoletni dan mi bo ostal v prijetnem spominu. Malo čudno se mi je zdelo, da izmed 30 delničarjev je bilo samo kakih 15 navzočih, posebno če vpoštevamo, kako sijajno .smo bili postreženi po seji, in to brezplačno. Ko so me vprašali, kako je na White Valley, sem odgovoril, da če bi bilo dobro, ne bi bil prišel v Universal na brezplačno gostijo.—Odboru Slovenske dvorane pa čestitam na dosedanjih uspehih in želim, da bi imel take uspehe tudi v tekočem letu, da bi mi mogli biti prihodnje leto prav tako izborno postreženi in da bi tudi blagajna ostala pri dobrem zdravju. Jurij Previc, delničar S. D. v Universalu. Pittsburgh, Pa. V moji zahvali za “surprise party,” katero so mi priredile članice št. 26 SŽZ, ki je bila priobčena v Novi Dobi z dne 6. januarja, je bilo pomotoma izpuščeno ime predsednice št'. 26 SŽZ, Mrs. Agnes Gorišek, kar naj bo tem potom popravljeno. Naj bo na tem mestu sestri Agnes Gorišek izrečena naj lepša zahvala za njen lep in ganljiv govor in za vse, kar je pomagala k lepemu uspehu dotič-ne prireditve! Mrs. Kristina J. Mihelčič. White Valley, Pa. Kot delničar Slovenske dvorane v Universalu sem bil povabljen, da naj se udeležim letne delniške seje, ki se je vršila na novega leta dan. Bilo je ravno lepo vreme, zato sem šel, da vidim kako napredujejo. Ko sem prišel v dvorano so ravno pričeli sejo. Bil sem kar začuden, ko sem slišal poročila odbornikov, ki so poročali o takem uspehu v teh kritičnih časih. Dvorana je vredna štiri do pet tisoč dolarjev in je popolnoma plačana. Tajnik je poročal, da imajo šp nekaj nad $1,400 v blagajni; njegovo poročilo so nadzorniki potrdili in dodali, da imajo poleg tega še 12 enot neke tvarine, ki je zelo uspešna za preganjanje suše. To dokazuje, da so v preteklem letu dobro gospodarili. Izvoljen je bil ves stari odbor za leto 1932, namreč sledeči: Frank Pavlik, predsednik; Martin Kumer, podpredsednik Pavel Kokel, tajnik in zapisnikar; Tomaž Previc, blagajnik; Anton Eržen, Frank Šifrar in Andrej Bergant, nadzorniki; Frank Rihtaršič, vratar. (Za peč varovati: Jurij Previc.) Seja se je v prav lepem redu za-vršila. Po seji pa nas je predsednik pozval, da naj gremo v spodnjo dvorano, kjer je pripravljeno kosilo za vse delničarje, seveda brezplačno. Z očetom Šifrar jem sva se prva vsedla k mizi, tam kjer je bilo največ klobas na razpolago. Bilo je na razpolago tudi več drugih dobrot in Celo sveže repe ni manjkalo. Zraven mene in Šifrar ja je‘bila velika skleda klobas in midva sva si dobro pomagala. Čudil pa sem se, da čim bolj sva jih pobirala, več jih je bilo v skledi. Vzrok tega čiideža sem uganil, ko sem opazil rojaka Eržena, ki je klobase z drugih krožnikov pobiral in jih v najino skledo nosil. Nekemu drugemu rojaku, ki je sedel blizu mene, pa ni bilo dosti niti za klobase niti za Omaha, Neb. Odločil sem se, da napišem kratek dopis za Novo Dobo, ker ravno sedaj praznujem nedoločene počitnice Hooverjevega izdelka, čitatelji naj mi oprostijo, da začnem z vremenem. Prepričan sem namreč, da bo marsikoga zanimalo slišati, da smo na Božič imeli v Omahi tako toplo vreme, da so na južni strani mojega stanovanja cvetele žametno modre mačehe (pansies) in ljudje so se izpre-hajali, kakor v maju, brez površnikov. Danes pa, ko to pišem, je 5. januarja in sneg pada z vi^av tako obilno, kot da imajo vsi slabi in dobri duhovi mirovno konferenco nekje v oblakih; zemlja je že pokrita s snežno odejo kakšnih 20 palcev na debelo. Nahajamo se v času ženito-varija, toda tukaj v Omahi ni izgledov, da bi kakšen slovenski fant hotel položiti sladko svobodo na žrtvenik ljubezni in postati Član dosmrtne konference zgovorne ženice. Zdi se mi, da se naši samci v Otnahi ogibljejo zakonskega jarma, kot maček vrele kaše. Priznati pa je treba, da je gotovo temu v precejšni meri kriva depresija. Našim samcem torej ni zameriti, če v teh časih tako čuvajo svojo samostojnost in neodvisnost. Saj bi se jim tudi jaz rad včasi pridružil, ali kar je, to je! Vsakokrat, ko mi pismonoša prinese Novo Dobo, jo radovedno pregledujem, upajoč najti v njej kakšen dopis iz Omahe. Pa ga ni in ga ni. Vzroka temu pa ne morem uganiti. Zato bi prosil sobrata urednika, da pri tem dopisu ne prijemlje Škarij v roke. (škarje se rabijo le v izrednih slučajih ; za dopise iz Omahe jih pa ni bilo treba rabiti še nikoli. Op. urednika.) Vem, da moj dopis ni kaj posebnega, in je mogoče tudi temu kriva depresija, toda upam, da ni žaljiv v nobenem oziru. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike! Joseph Rudolph, član društva št. 11 JSKJ. Chicago, 111. članstvo društva Zvon, št. 70 JJ5K-J. je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži prihodnje-mesečne seje, ki se bo vršila 20. januarja v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo na dnevnem redu več važnih zadev, katere je treba urediti, zato je želeti, da bi bili polnoštevilno navzoči člani in članice. Dalje poživljam tiste člane, ki še niso plačali veseličnih vstopnic, da to storijo do prihodnja seje. člani in članice, ki tega ne bodo vpoštevali, bodo imenovani na prihodnji seji, da društvo izreče svojo sodbo. Nujno so I prošeni tudi vsi tisti člani in čla-(Dalje na 6. strani) DOPISI {Nadaljevanje iz 4. strani) nice, ki dolgujejo za asesment, da se zglasijo in Vse dolgovane zneske poravnaj^ do prihodnje seje. Vsem članom je gotovo znano, v kakšne neprilike je bilo prišlo društvo Zvon. Torej naj člani pridejo polnoštevilno na prihodnjo sejo, da se vse potrebno ukrene in v red spravi ter da pride društvo zopet na svoje pravo stališče. — Z brat. skim pozdravom, Martin Jurkas, tajnik društva št. 70 JSKJ. Cleveland, O. članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ, poživljam, da se v obilem številu udeleže prihodnje seje, ki se bo vršija v nedeljo 17. januarja ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bodo prečitani celoletni računi, da bo članicam razvidno, kako društ-vo posluje. Saj zdaj je zima in imamo čas na seje prihajati, čim več nas je zbranih na seji, več koristnega se lahko ukrene za društvo in Jednoto. Ako kateri članici kaj ne ugaja, naj pride na sejo in tarrt pove; vsaka ima pravico, da na seji pove, kaj ima na srcu z ozirom na društvo in društveno poslovanje. Končno je tudi bolj prijetno in družabno, če nas je večje število na seji. Naznanjam tudi, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se ne bo za nobeno članico zakla-dalo asesmenta drugače, kot če prizadeta članica sama pride na sejo in pove, da ne more plačati ,ter obljubi, da bo poravnala, kadar bo mogla. Torej, vsaka naj si zapqmni, da mora priti na sejo,, če hoče, da se bo asesment založil zanjo. Ako bo katera suspendirana, bo sama kriva, ne društvena tajnica, članice so prošene, da to vpoštevajo. Pa na svidenje na prihodnji seji 17. januarja! Anna Walteiv tajnica društva št. 103 JS'KJ. Morley, Colo. Na redni mesečni seji društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ, smo med drugim razpravljali tudi o dopisih Z. N., ki so bili priobčeni v Novi Dobi, in smo prišli do zaključka, da te vrste dopisi več škodujejo kot pa koristijo ugledu in napredku • JSKJ. Ako se je sobratu Tau-zellu zgodila krivica od strani glavnega odbora, bo to že sam znal povedati na pristojnem mestu. Konvencija je pred nami in ona kot naj višja inštanca bo zaslišala obe strani in kon-čnoveljavno določila kdo je imel prav in kdo ne. Do takrat pa je, po našem mnenju, vsako tako prerekanje v uradnem glasilu neumestna potrata papirja. Tako pregovarjanje ne bo predrugačilo ukrepa glavnega odbora, ki bo nedvomno ostal v veljavi do prihodnje konvencije. Konvencija pa bo ta ukrep lahko izpremenila, ako bo smatrala za pošteno in koristno. Zdi se nam tudi, da se je Z. N. malo brigal za JSKJ in njena pravila, ker je šele potem prišel do prepričanja, da se glavni odbor ni ravnal po pravilih, ko na izredni seji ni zaupal glavnega urada njemu. Kar se pa tiče slovnice v Novi Dobi, meni članstvo našega društva, da je vsakemu lahko umljiva in da se naš list v tem oziru lahko prav po-voljno meri z drugimi slovenskimi listi v tej deželi. Za društvo sv. Jožefa, št. 40 JSKJ: Louis Slavec., predsednik; Victor Slavec, tajnik; John Yenich, blagajnik. (Društveni pečat.) ga tajnika na naslojv: 477 Woodlavvn Ave. Društvo bo tudi v tem letu zborovalo ob običajnem času in sicer vsako tretjo nedeljo ob dveh popoldne v svojih lastnih prostorih. Letna seja, ki se je vršila dne 20. decembra je bila sijajno obiskana. Na tej seji se je razmotri-valo o brezposelnih članih, namreč da bi bilo umestno v tej največji svetovni krizi pomagati vsem onim članom našega društva, ki so že več mesecev brez vsakega dela in sploh nimajo nobenih drugih dohodkov. Sklehjeno je bilo, da bo društvo za nedoločen čas plačalo za one člane asesment, ki se bodo izkazali potrebnim. Seveda pod pogojem, da društvo zaprosijo za to izredno podporo. Društvo je bilo priredilo prosto'zabavo za družine naših članov na Štefanov večer 26. decembra. Zabavali smo se do ranega jutra in bili smo vsi veseli in dobre volje. V imenu društva se zahvalim vsem onim, ki so na en ali drug način pomagali pri tej prireditvi. Na omenjeni večer je obiskal našo mladino prvič v zgodovini našega društva tudi Miklavž. Veliko veselja so imeli tisti večer naši mali bratci in sestrice, katere je Miklavž obdaril z zavitki najboljših sladčic. Ta večer bo gotovo ostal naši mladini v spominu in malčki naj se zahvalijo svojim starišem, ki so jih vpisali v naše društvo. Naša prihodnja mesečna seja se bo vršila dne 17. januarja, na katero vse člane vljudno vabim. Upam, da se iste po možnosti vsi udeležijo. Na veselo svidenje v nedeljo popoldne! Anton A. Verbič, tajnik. Cleveland, O. Vsem članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, ki niso bili navzoči na zadnji letni seji, sporočam, da je društveni odbor, to je upravni odbor ostal prejšni. Torej, kar se tiče plačevanja asesmenta, naj se člani obračajo na starega tajnika, člani naj vpoštevajo, da bo za leto 1932 po pet centov mesečne naklade. Sicer so resni časi in težko je naklade napravljati, toda ravno vsled tega je društvena blagajna izčrpana, ker smo zakladali za člane, ki so brez sredstev. Vsi tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po mlajših, naj dodajo po 5 centov za vsakega člana. — Opozarjam tudi člane, da imam še v zalogi nekaj jednotinih stenskih koledarjev. Kdor ga še nima, naj vpraša zanj, da ga dobi pred koncem leta. Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. Jednote: Ivan Kapelj, tajnik. kaj mesecev in naprej, so sem in tja energično, kot le oni znajo, glasno dajali duška svojemu navdušenju. Nekaterim se to sicer nič kaj ne dopade, ali ver-jemite mi, da je živa resnica, da vsaka naša prireditev ne bi bila popolna, ako teh naših malih rdečeličnih srčkov ne bi bilo zraven. Navsezadnje je to, ako dobro premislimo, celo dobro za naš narod. Prej ko se začnejo vaditi obiskavati naše prireditve, prej bodo sposobni biti naši bodoči igralci, da na« bodo zabavali takrat, ko se bomo mi prištevali starim dedom. Igralci so bili: Frank Smr- del, Frances Ošaben, Frank Troha, Frank Smole, John Opeka, Anton Žagar, Jacob Caser-man, Louis Kalčič, Frank Ujčič, Joseph Križaj, Frank Poje, Joseph Sterling, Frances Smrdel in Angela Žagar. Režiser igre je bila sestra Albina Poljanec. Med igro sta deklami Vala Anthony Okolish ml. in Joseph Mekina ml. Vsem tem in vsem drugim, ki so pri tej prireditvi pomagali, je naše društvo zelo hvaležno in se jim zahvaljuje. Pri tej naši prireditvi smo naredili Čistega dobička $166.73, kar je zelo veliko, ako pomislimo, da smo v času, ko je veliko našega naroda brez dela. Večina brezposelnih tukaj čaka, kdaj se izza ogla prikaže lepa devojka prosperiteta, drugi pa si pomagajo kakor kateri more. Tako, na primer, je prišlo na um našemu sobratu Puželju, ki je doma od Ribnice, da bi bilo ravno sedaj primerno izdelovati suho robo. Za enkrat pove ta sobrat, da se je omejil na izdelavo ribežev za repo ribati. Anton Okolish. Otok se ruši Brooklyn, N. Y Tem potom se naznanja članom in članicam društva sv. Peter, št. 50 JSKJ, da se -vrši prihodnja letna seja 16. janu arja 1932, v soboto, ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Prečitan bo celoletni račun med ^ruštvom in Jednoto in nastop navega odbora. Prošeni so tudi tisti člani in članice, kateri dolgujejo društvu, da poravnajo pri prihodnji seji. Ker je več važnih točk za rešiti, se prosi vsakega, da se te seje gotovo udeleži. Izvzeti so samo bolni in zelo oddaljeni člani. Neopravičena odsotnost te seje se kaznuje po društvenih pravilih. Z bratskim pozdravom, Valentin Orehek, tajnik društva št. 50 JSKJ. Aurora, 111. Vsem članom društva sv. Jerneja, št. 81 JSKJ, ki se niso udeležili letne seje, in vsem zunanjim članom se tem potom naznanja, da je bil izvoljen ves stari odbor za leto 1932. Zato se naj člani v vseh društvenih zadevah obračajo na podpisane- Barberton, O. Ne da se bi hvalili, lahko rečemo, da je naše članstvo in drugo občinstvo imelo veliko užitka in razvedrila pri igri “Moč uniforme,” katero je naše društvo sv. Martina, št. 44, priredilo 9. januarja. Komike je bilo toliko, da je nas vse bolelo od smeha. Tudi člani mladinskega oddelka v starosti od ne- LISTNICA UREDNIŠTVA Društvenim tajnikom. — Vse društvene tiskovine, vštevši ko-verte z naslovom Nove Dobe, razpošilja društvom glavni urad. Uredništvo ima v zalogi samo tiskovine za svojo porabo. Vse izpremembe v naslovih naj izvolijo tajniki pošiljati naravnost upravi Nove Dobe. Naslovov novopristoplih članov ni treba pošiljati, ker tiste dobi upravništvo iz glavnega urada. Tajniki, ki se želijo prepričati, če je njihovega društva naslovnik za Novo Dobo potreben poprave, naj pišejo po odtis naslovnika. Mnogi tajniki so že to storili ter so na ta način našli in^opravili precej napak Brez podpisa, Ely, Minn. — Dopisov brez podpisa se ne mote vpoštevati in priobčevati. Vsa taka korespondenca gre brezpogojno v koš. J. S., Fairview, Mich. — Hvala Vam za prijazen komentar o gradivu! Imate prav, nekatere ljudi res veseli iskati dlako v jajcu. Razburjati se nam radi tega .ni treba in največkrat bi bilo tudi nesmiselno se spuščati v polemiko z njimi. Vsak živ jezik se neprestano izpreminja in tudi slovenščina ne more biti izvzeta. Dolžnost inteligentov v starem kraju je, da skrbe za čistočo in izboljševanje jezika; mi tu v Ameriki jim ne moremo ničesar predpi-savati, ampak smemo biti zadovoljni, če tukajšne slovenske liste tozadevno obdržimo vsaj približno na isti višini, kot so listi v starem kraju. Sicer pa v zadnjem času tamkaj rabijo več tujk kot mi tukaj. Pogostokrat se najdejo v ljubljanskem dnevniku angleški izrazi, na primer “kliring,” za angleško besedo clearing, startanje, vikend, ekskurzija, miting in mnogo drugih. Zdi se, da se v marsikaterem oziru hočejo tudi približati srbohrvaščini, kar je morda pametno. Poleg čisto slovenske besede “vsota” se najde tu in tam tudi “svota,” ki se izpeljuje iz hrvatske besede “sve”; ne bo torej prevelik greh, če smo včasi tu v tem oziru malo bolj jugoslovanski kot slovenski. Mesto besede solnce (Konec) čudno plovilo je bilo že trideset metrov proč. Santos je gledal okoli sebe, kako voda narašča, in že mislil na trenutek, ko bo treba zapustiti peščino in zlesti na palme. Na tleh je ležala vrv. Z njo sl bo pomagala Adi-na, ki pa se je sicer menda koristno bavila s športom . . . “Bolj na desno,’* je zaklical Edmund. “Potlej pa naj te struja na stran zanese.” Zaboj je napredoval, sukajoč se včasi na mestu. Za Avgusta je morala biti to huda preskuš-nja. “Z dvema palmovima listoma bi mu bil moral napraviti ravno-težnico, kakor to delajo domačini v Oceaniji,” je pomislil Edmund.- *-■; Ali bilo jeprekasno in zadovoljiti se je moral s tem, da je kričal nasvete mornaVju, stisnjenemu s svoje ozko podpalubje. . Pol širine rečnega rokava je imel za seboj. Tedaj so se smeli nadejati, da Avgust dospe na svoj smoter. Navodil mu niso nehali vpiti. Bivši pavliha se je skušal ravnati po njih, a se mu ni vselej obneslo, vendar se je 'nazadnje bliial veliki barki, ustavljeni med debli. Ko je priplul do prvih dreves, pogreznjenih v poplavi, je pač moral nekoliko pomoliti glavo ven. Sreča zanj, kajti drugače bi se bil potopil. Sedaj sta morala oba brata vpiti skupaj, da ju je mogel slišati, četudi glas nad vodo lahko leti. Voda je bila brodolomcem tik ob nogah. Omar je z obupom gledal, kar je bil Santos iztresel na prod. Nedopovedljiva mrzlica ga je spreletela. “Gospa ne potrebuje vse te vrvi,” je vzkliknil in dvignil roke •“Jaz si je vzamem košček.” In ne da bi čakal dovoljenja, je pograbil Šaritosov fason ter pustil Adini samo toliko, kolikor je bilo nujno potrebno, da jo privežejo k deblu. “Na palme!” je kričal mulat “Tukaj ne, smemo več ostati.” Santos je dovršil svoj sveženj. Pritrdil ga je na pleča, vrv pa se mu je opirala na čelo. Edmund ga je potiskal, ko je sku šal zlesti kvišku. Po petih mi nutah so bili vsi izven območja vode, vsaj začasno. Mogli so se ustaviti in si zagotoviti položaj. Toda v trenutku, ko se je okre- že ugledni slovenski mesečniki pogosto rabijo “sonce,” kar je bližje ljudski govorici in hrva ščini. V slovenskih leposlovnih listih tudi lahko najdemo do volj primerov, da postavljajo pisatelji nekaterih člankov za letnico piko, v drugih pa puščajo letnico brez pike, kot imamo navado pisati mi tu v Ameriki. Torej, kar si lahko privoščijo v leposlovnih listih v srcu Slovenije, smemo storiti tudi mi v “deželi svobode” brez smrtnega greha. V glavnen) je to pač stvar okusa. Urednik tega lista pa Vas lahko mirne vesti zagotovi, da besede “društvo” v dvojini ni še nikdar vedoma zapisal “dva društva,” ampak “dve društvi,” ker toliko slovnice že ve, da zna pravilno zapisati v dvojini samostalnik društvo in druge samostalnike srednjega spola. Istotako tudi ve, kdaj je treba zapisati predlog “s” ali • “z.” Ako je bila kdaj v listu kakšna taka napaka, mora se pač pripisati muham tiskarskega škrata. Take in še hujše napake se najdejo včasi celo v velikih listih, ki imajo velik štab urednikov. Celo v knjige in leposlovne liste se vtihotapijo napake, kajti nihče ni nezmotljiv *n vsak lahko včasi kaj prezre. Sicer pa neki kritik, ki se menda smatra za veliko avtoriteto, včasi rabi izraze, kakoršnih ni najti v nobenem starokrajskem slovenskem listu in v nobeni slovenski slovnici. —: Pozdrav! nil, da bi videl, kako se odseda Avgustu, je Moric kriknil od groze. Zaboj se je bil pravkar prevagnil, zajel vodo, glumač pa je moral zaplavati kakih pet metrov pred barko. Ob njegovem kriku so se vsi obrnili. Kri jim je ledenela Avgust izročen strahotnemu krdelu piranj! Na srečo so bile tolpe prejko-ne nekoliko vstran in glumač je obupno plaval. Z roko je že dosegel rob. Vzpel se je, skočil v barko. Otetj je bil . . . Eno samo vpitje od veselja je zadonelo proti nebu. že je glumač prijemal za težko veslo. Toda spraviti naprej tolikšno grmado je malodane presegalo sile enega človeka. Kaj pa motor? . . . Avgust je imel dosti vrlin, a v mehaniki ni bil veščak. Pričvrščeni za palmova debla so se brodolomci za časek plaho vpraševali, ali se mu bo sploh posrečilo, izmotati preobloženo barko iz drevja, ki jo je obdajalo, potem pa jo gnati proti toku. Pol ure je trpelo, preden se je Avgustu obneslo, da jo je zone-gavil v rečni stržen. Cela ura je še potekla, da se je z njo približal temu, kar je bilo prej ostrov v Riu Negru, osorej pa zgolj še skupina šestih palm, štrlečih iz vodovja, a ki se bodo brez dvoma v kratkem pogreznile vanje. “Izvrstno! Avgust . . . Pogum! . .. življenje si nam otel!” sta kričala brata. S poslednjim naporom je Avgust trčil ob deblo, na katero se je bila zatekla Adina, ga opasal s sidrno vrvjo in telebnil na dno barke onemogel od truda, brez zavesti. Adina se je spustila nizdol, nato zajela nekoliko vode s plalnico ter hladila vrvohodcu obraz. Zavedel se je. Ne da bi se zmenil za krike hvaležnosti vseh svojih prijateljev, je poskrbel za to, da je vrgel vrv Ed-mundu, ki je bil najbliže in je tako mogel pritegniti ladjico ter skočiti vanjo. Kakor hitro je bil tu moški za kr marenj e, si je Avgust dejal, da on sam ni več npobhodno potreben ; upehan se je zleknil na dnu ladjice. Po treh minutah je že spal. Najtežje je bilo Omarju priti na varno. Oviral ga je namreč pokrov, napolnjen z dragocenim blagom. Naposled šo bili vsi v zavetju, čeprav so morda poprej nekaj časa menili, da jim bo umreti. Zaman so poskušali, kako bi se zahvalili Avgustu. Spal je tako globoko, smrčal tako krepko, da je bilo treba odložiti za pozneje izraz hvaležnosti. Ko se je predramil, so mu bile prve besede: “Suho zemljo sem videl. Kakih petdeset metrov je bila daleč. Poplava je skoraj uplahnila.” To je bila dobra novica, četica si bo torej kmalu mogla omisliti nočno taborišče, namestil da bi se neudobno gnečila in se za silo stiskala med zaboji, zvežnji in vojenino. S kako radostjo so zopet podkurili motorju! Delo se jim je zdelo lahko, prava igračka. Po tem, kar so zdajle pretrpeli, se jim je velika naloga bodočnosti videla manj izredna. “Nikarte pozabiti,” jim je velel Santos in delal pri tem kar se da mrk obraz, “da utegnejo po vsej Amazonki nevarnosti postati le še bolj nepričakovane, zapreke še težje, in da se ob nobeni uri ne more reči, da bomo zmagali.” — (“življenje in. Svet.”) leti tudi obesil. Ta nenavaden samomorilec zapušča ženo in dvs otroka. Po 13 letih se vrača iz Rusije. Preko Maribora je te dni dopotoval bivši ruski vojni ujetnik Lučič Vasilje, ki potuje v Boko Kotorsko. Preživel je dolga leta.' v Sibiriji, kjer se mu je godilo zelo slabo, nazadnje pa v Moskvi, kjer si je tudi poiskal ženo, s katero se vrača sedaj v svojo domovino. tra ter vklesan v ziv Predstavlja boga Mitro v . ™ n vi tradicijonalr.i poziciji. 1 i kolje bika. Poleg njega so vJj 'sani “dadofosi,” geniji z %°r[Jj ts mi bakljami. Napise ,)e e jj dešifrirati, vendar pa se jel1 > tovilo, da je spomenik iz PocC ■, P*"" ka 4. stoletja po Kristusu. j*"««. SO. 3 . X Divje svinje v okolici hh. ka. Komaj so ponehale ^ ‘Ui o merjascu in medvedu, ki ubili, že poročajo, da so_ $ | divjo svinjo z mladičem. ^ ^ j ^ potikala okrog Starega Sr ^ Dve ženski sta jo srečal'1 ^ !f..^ silno prestrašili. Ena se) | I||k povzpela na. drevo. Svinja"' ^ samo zakrulila in izgin^3- ^ ^ Velj % s Nedavno je francoski konzul g. Rihard Neuville na svečan način izročil dr. Murniku častno odlikovanje. Pri svečanosti so bili navzoči ban dr. Drago Marušič, župan dr. Dinko Puc, bivš minister Ivan Hribar, prvi podstarosta SKJ Engelbert Gangl, starosta Ljubljanskega Sokola Bogomil Kajzelj, Josip Smertnik in intendant Narodnega gledališča Oton Župančič, ki so bili že vsi s tem redom odlikovani. ' Kip' boga Mitre v Bosni. V misiji Jugoslovenske akademije znanosti je kustos sarajevskega muzeja g. D. Sergejevski v zadnjem času prepotoval zapadno Bosno ter pri tej priliki bil opozorjen, da so v Jajcu pri kopanju na zasebnem zemljišču našli neki zgodovinski spomenik. Kakor je kustos Sergejevski izjavil, je tu bil Mitreum hram perzijskega boga Mitre. Reljef ima velike dimenzije; visok je 2 me- ISKOVINt od Dajmanjse do največje ** društva in posaine: izdeluje lično moderna s10* venska unijska tiska1112' Ameriška Domovi® 6117 st. clair aV^ CLEVELAND, OH^ Slovensko-amerikanski KOLEDAR za leto 1932 JE IZŠEL CENA 50c Po zanimivem štivu presega vse dosedanje Naročila pošljite na: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N. Y. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVJS SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI jj Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša v* 0ijž» nje svetovne novosti, nn^0j|j0' izvirna poročila iz stare “0(j vine; mnogo šale ln P)ef, romanov najboljših pts«teiJ Pošljite $1-00 In pričeli ga bomo po511^ Vsa pisma naslovite 8*' GLAS NAROPA 216 W. 18th St.. N«w Y«k- Sij’ >ki t, &• lat \ °vtn •J. •{••{••}.-J.-!--j. -J-.j. * ’{•■S* •H | tp=s====^.„.......... EDINA SLOVENSKA BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV jln vendar se je obesil. V Belem Polju pri Gornjem Milanov-cu se je obesil neki Radenko Janiči jevič, ki je poizkušal izvršiti že šestkrat pred tem samomor, pa so ga vsikdar o pravem času rešili. Naposled je pa le izvršil to obupno dejanje. Obesil se je doma v hlevu na gredo. Zanimivo je, da je možakar dedič milijonskega premoženja po svojem stricu beograjskemu trgovcu Milanu Janičijeviču, ki se je pred JE North American banka Ima premoženja skoro $6,000,000.00 6131 St. Clair Ave. Cleveland, O. Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh Zedinjenih držav in tudi iz Kanade in od drugod* Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali drugam pošljite ga potom tega varnega in zat,e't ljivega denarnega zavoda, ki ima izvrstne zveze vsemi bankami sveta. Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovne^ kapitala in $280,000.00 rezerve, kar garantira nilne vloge vlagateljem. , h ■ ' : _________________________________________ •!< • •£ * *5* •> * •:< *:• * .5..j. .5. .j. .j. .j. i, *5* POZIV ZA VLOŽITEV ZAHTEV SAKSER STATE BANK v likvidaciji 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^ Po določbah bančnih postav v državi New York, sekci.i^g, TEM POTOM SE OBVEŠČA VSE OSEBE, KI IMAJO ZA** VE napram Sakser State Bank. ki je dozdaj poslovala 11 ju Cortlandt Street, v mestu New York, countyju New državi New York, da je potrebno, da iste s pravilnimi opremljene predložijo meni na 82 Cortlandt Street, mesto York, county New York in država New York. , *s> tekom petinštiridesetih (45) dni od tega datuma; zadnji predložitev takih zahtev in dokazov o Istih je 4. februarja Po tem datumu nc bom sprejemal nobenih zahtev ve Wid1 Jaz sem se prepričal, da krajša doba kot štiri mesece ‘r primerno dovolj časa za predložitev lastninskih zahtev zov za iste. Datirano v New Yorku, N. Y., 21. decembra 1931. Joseph A. Brodcric^Vjiji Superintendent bank v državi New York, v ,j|. Sakser State Bank, ki se nahaja v li'5Vl M :r*ji