Sft sv. Sertoaske. (22. svečana.) ii0č» luči ozreš zgoranje, v Marjeto milo se. j> a^n zbudiš ljubezni v nji, 2taJaš v persih led globok. Sko^ za kaker bi bilo ljudstvo dajalo nebeškega češčenja poskušnjo Presvetemu možu. ^ Ko je to bilo opravljeno, se je vernil Metod na povelje in z ao°slovom papeževim ko škof na Moravsko k navadnim oprav-°m apostoljske službe. V tej deželi si je prizadeval „ko zgled 8Teje Črede iz serca11 z vedno večo gorečnostjo služiti katoliški Fe^’ oblastnim novotarjem krepko se vstavljati, da ne bi spodko-Pak katoliškega imena z nespametnimi mnenji, kneza Svetopolka, eri je nasledoval Rastislavu, v veri podučevati, in ko je zane-ai’P svoje dolžnosti, svariti ga, kregati, naposled kazniti s prepodi0 svetih skrivnosti. Zategadelj si je nakopal sovraštvo gerde-'n nečistega siloviteža, kateri ga je zapodil v pregnanstvo. Ali nekaj časa nazaj poklican je dosegel s primernim opominje-^anjem, da je knez dal znamenja spremenjenega duha in spoznal, ^a bo Povito h'eba staro navado popraviti z novim načinom življenja. Čapa je to, da je čuvajoča ljubezen Metodova prestopivši mo- ^ske meje, kaker je bila, ko je še Ciril živel, Hervate in Serbe se§la, tako zdaj Panonce objela, katerih kneza, Kocela po ime- nu. Merchi ’ Je v katoliški veri podučil in v dolžnosti ohranil, in Bolgarje, ere je ob enem ž njihovim kraljem Bogorisom v kerščanski veri in Dalmatince, s katerimi je delil in vdeleževal se ne-mnogo trudil, da - milosti, in Korotance, pri katerih se je a Pripeljal k spoznanju in češčenju enega pravega Boga. Ali ta reč je napravila možu sitnosti. Neketeri namreč iz dej družbe kerščanske so bili nevošljivi Metodu zavoljo goreče iji Y{jjVll0s^ *n čednosti njegove in so nedolžnega tožili pri Janezu Pie ' '®a^rajanove5n nasledniku, da je sumljive vere in da se je It1 zoper navado prednikov, ki so pri božji službi edino ger- et« ^ ^ latinski jezik rabili, nobenega drugega. Nato papež goreče n an> da bi se vera in stara navada nepokvarjena ohranila, Se fla v fiim pokliče in veli, da naj overže, česer ga dolže, in °Piaviči. Ta pa, kaker je bil vedno pripravljen slušati in se U4 f1 je ;efl> M tl Nfc Vnašal tel- na ^pričevanje svoje vesti, je leta 880 vpričo Janeza, 8k°iov in duhovščine rimske lahko dokazal, da je stano-®am deržal in pridno tudi druge učil ravno to vero, katero i( per/j^0 *n 8 priterjenjem papeža Hadrijana spoznal in pri grobu ■ a aposteljnov s prisego poterdil; kar sepa tiče slovenskega 8, 1 * . 7 . . . . 0y > ai ga je rabil pri službi božji, da je to iz pravičnih vzro- tUtl dovoljenjem samega papeža Hadrijana in ne nasproti svete- P>8mu po pravici storil. S tem zagovorom se je tako oprostil — 36 — vsake sumnje krivice, da je papež pri ti priči objemši Metoda rad poterdil njegovo nadškofovsko oblast in slovensko poslanstvo. Verini tega je izvolil nekoliko škofov, katerim naj bi Metod bil poglavar in ki naj bi mu pomagali oskerbovati kerščanske zadeve; potem ga je priporočenega z jako častnim pismom se slobodnimi naročili poslal nazaj na Moravsko. Vse te reči je pozneje poterdil papež s pismom, ki ga je pisal Metodu, ko je imel namreč ta zopet slabovoljnih nevošljivost terpeti. Zato je brez skerbi, v svojem sercu s papežem in celo rimsko cerkvijo s tesno vezjo ljubezni in vere združen, naloženo opravilo na dalje zverševal še z večo čuječnostjo; in ni se pogrešal dolgo izversten sad njegovega truda. Najprej je namreč sam Borivoja, češkega kneza, in potem po nekem mašniku Ljudmilo, njegovo ženo, h katoliški veri pripeljal in tako v kratkem dosegel, da se je v tem narodu ker-ščansko ime na daleč in široko razznanilo. Ravno ob tem času je skerbel, da se je evangelijska luč vpeljala na Poljsko, kamer je prišel čez sredo Galicije in škofovski sedež postavil v Levóvu. Od tod je šel, kaker so nekateri sporočili, na Moskóvsko samo in je škofovsko stolico kijevsko vstanovil. S temi gotovo ne sušečimi se lovorikami se je vernil k svojim na Moravsko, kjer si je začu-tivši, da se mu bliža smert, sam določil naslednika, in ko je duhovščino in ljudstvo s poslednjimi naročili k čednosti opominjal, ' potem se je mirno ločil iz življenja, katero mu je bilo pot v nebesa. — Kaker Cirila Rim, tako je Metoda vmerlega Moravsko objokovalo in izgubljenega pogrešalo, potem ko je njegov pogreb na vse načine počastilo. (Konec prihodnjič.) ----CX5------- Vodilo tretjega reda sv. Frančiška s kratko razlago. t, j Drugo poglavje. Kako naj se sprejemajo tisti, ki hočejo v red stopiti.. Kadar pa kedo hoče vstopiti v to bratovščino, naj ga ministri (predstojniki), za sprejemanje takih odločeni, pridno izprašujejo o njegovi službi, njegovem stanu in njegovih zadevah, in naj ■-‘-‘JI -- ?lu očitno raslože, kaj nalaga ta bratovščina in zlasti, da je dol-2an Poverniti, kar ima ptujega. Ko se je to zgodilo, in ga je volja, naJ se preobleče po navadi tega reda, in glede ptujega blaga, če §a kaj ima, naj skerbi, da ga poverne v gotovini ali pa naj da varno zastavo. Ravno tako naj skerbi, da se spravi sè svojimi .Tujimi. Vse to izpolnivši naj se čez eno leto po svetu nekate-izkušenih bratov (diskretov), če se jim sposoben zdi, takole 8Prejme; namreč, da obljubi, deržati vse zapovedi božje in tudi zadostiti, kaker se spodobi, za prestopke takega življenja, kadar 1 mu to bilo naloženo po volji oglednikovi. In to njegovo ob-Jub° naj napiše potem kedo, ki ima očitno službo. Na drugi j^čin naj ministri nikogar ne sprejmejo, razen ako se jim bo m'Ugaèi zdelo po resnem prevdarku okoliščin osebe in njenih ne°djenljivih prošenj. Nadalje vkazujemo in določujemo, da ne sme nihče po Vstopu v to bratovščino iz nje izstopiti in se mej svet poverniti. Vender mu je pa pripuščen prestop v drugi poterjen red. moženim ženskam pa ni dovoljen vstop v družbo imenovane mtovščine, razen z dovoljenjem in priterjenjem njihovih mož. Razlaga. Tukaj je pervo vprašanje, kateri so tisti ministri ali pred-8^°jniki, ki imajo oblast v tretji red sprejemati? Mnoga papeška določila (Inocencija IY. od leta 1246: De-^°torum ... ; Nikolaja IV. od leta 1292: Unigenitus Dei Filius... ; ‘ksta IV. od leta 1471 : Romani Pontificia . . . ) to pravico in ob-st dajejo najvikšim redovnim in okrajinskim predstojnikom, to ,6y: 8eneralom iu provincijalom reda manjših bratov svetega Fran-lska. Ti pa smejo tudi druge redovne brate pooblastiti, ker ne m°rejo povsod sami tega posla opravljati. Ti namestniki se ime-nuH° vizitatoiji ali ogledniki. Ker pa ima red manjših bratov več vej, to je, ker so razen ^a&ciškanov tudi kapucini in konventuali ravno tega reda svetega rančiška, imajo tudi oni pravico sprejemati v tretji red in ude ^iti, kaker sta to določila papeža Benedikt XII. in Klemen XII. ustih krajih, kjer bivajo frančiškani in kapucini, imajo oboji to Pavico. ^ Okrajinski predstojniki pa smejo pooblastiti tudi svetne du-°vue, 6e so udje tretjega reda, in za to oblast pismeno ali ustno Pr°sijo, da druge sprejemajo v red in jih dopuščajo k obljubam, Veader morajo na novo sprejete ude naznaniti bližnjemu redovne-0111 vizitatorju. — 58 — ? Vsi, ki imajo oblast v red sprejemati, imajo tudi dolžnost, preden koga sprejmejo, najprej poizvedeti to, kar v pervem p°' glavju veleva sveto vodilo. V tem poglavju pa se nadalje zap®" veduje natanko izprašati prosivca o njegovem stanu ali službi io vseh razmerah, v katerih živi. Tudi v tem bi se znalo namreč kaj najti, kar bi ne dopuščalo prosivca sprejeti v red. Redovna določila, ki jih je poterdil papež Inocencij XI., pi'e" povedujejo sprejemati take, ki nimajo nobene službe, nobenega premoženja, nič dohodkov ali obertnije, s čimer bi se mogli živih-Ravno tako se ne smejo sprejemati taki, ki nimajo gotovega stanovanja, ali ki se pečajo s takimi deli, pri katerih so izpostavljeni očitni sramoti. Razen tem in onim, ki so v pervem poglavju zaznamenjanii ni tretji red nikomer zapert, bodi si duhovskega ali posvetnega zakonskega ali prostega stanu. Sprejeti se smejo tudi možje in žene, ki zavoljo mnogega dela ne morejo vsega dopolniti, kar sveto vodile nalaga; sprejeti se smejo slabotni starčki, ki ne morejo deržah posta, kaker je v vodilu predpisan. Tudi bolnikom je dovoljen® stopiti v ta red, in celo vmirajoči se smejo še na smertni postelji vpisati, da se vdeležijo milosti, ki so podeljene svetemu serafin-skemu redu. Žene pa, ki so v zakonskem stanu, dopušča vodil® le s privoljenjem njihovih mož sprejeti. Vender ne bi bilo pr»*j da bi jim možje to prepovedovali, saj tretji red zakonskih dolžnosti nikaker ne odpravlja, temuč le posvečuje. Ker pa se dan današnji tretjerednice po uuanjem nič ne ločijo od drugih, smej0 tisti, ki sprejemajo v red, zakonske žene v mnogih primerih opr°' stiti te terjatve svetega vodila. Mladi ljudje pa, ki so starine® pod oblastjo, naj se navadno ne sprejemajo brez njih dovoljenja-Sploh ni svetovati, da bi se sprejemali celo mladi ljudje, zlash ženskega spola, ker se takim perva gorečnost rada vhladi ® potem pohujšanje dajejo. Le posebna čednost in vterjena zn»" čajnost bi v tem primeru izjemo dovolila. Nadalje morajo predstojniki razložiti prosivcem vse dolžnosh in ostrosti tega reda, da morejo le-ti sami sebe izprašati, ali imaj® moč in dobro voljo tako živeti, kaker red terja. Zlasti naj j®1 povedo, da se zavezuje, kedor vstopi v ta red : 1. božje zapovedi zvesto izpolnjevati; 2. opravljati molitve in deržati poste, kaker vodilo predpis"' je, ako se jim to ne spremeni v druga dobra dela; 3. vbogim in bolnikom vsmiljenje skazovati ; — 39 4. za prestopke svetega vodila naloženo pokoro opravljati; 5. redovne predstojnike slušati. Kedor ima terdno voljo po teh zakonih živeti, ta se ima po-111 podučiti, da mora pred vstopom še te tri reči dopolniti: 1- vse krivično blago poverniti; 'Wk'"' 8V0^e d0lS°- poplačati, ali pa z varno zastavo zadovoljiti d. z bližnjim se spraviti, ako živi s kom v jezi ali sovraštvu. Pte’ ^ 8ve^0va^> da se vsaki, ki hoče vstopiti, nekoliko dni ^ Ji kar je mogoče,^odtegne posvetnim skerbem in razmišljenostim, v premišljevanju večnih resnic in pobožni molitvi „s ta re ga resnega človeka sleče in novega človeka obleče, ki Je Red P° Kristusu vstvarjen v pravičnosti in resnici." je °r 8e opravil dobre vesoljne izpovedi, naj preišče gube svo-** *n se v veljavni izpovedi z Bogom spravi. Le po dobrem e u je upati dobrega napredovanja. 8( ^laJ> kjer -vi udje sprejemajo redovno obleko, je samo-8toj . a cerkev ali kapelica. Le z dovoljenjem okrajinskega pred-goìi a bi se t0 8melo> kadar v cei’kvi ali kapelici ni lahko mo-Pelid l ZakrÌ8tÌJÌ zSodith oikaker pa ne v hiši ali tudi domači kaotične osebe razen v največi sili ali smertni nevarnosti. p08, prejetjem redovne obleke se začenja za novega uda leto 8kerhUSn^e ab —vioijat. ^ tem času imajo višji in predstojniki •lik tian^ ^eda^ *n mu Pomagati, da si pridobi vseh potreb-Val °e nostk Pudi novic naj si resno prizadeva, da bo napredo-^ okrem in ne izgubi milosti svojega poklica. Ako se ne kunaV^0’ ak° len v izpolnjevanju svojih dolžnosti, nepokoren, big48* ia inkkomišljen, naj se ne pripušča k obljubam; tak ne em sebi nič koristil, in redu le škodil. Obljube smejo delati udje še le, ko so leto poskušnje popol-UU| ^®veršili m tudi že vsaj šestnajsto leto svoje starosti dopol- vdelež' ^ 86 8me t0 zgoditi le na 8mertni postelji, da se bolnik ti8to :.mU08tl 8Vetih obljub in zlasti popolnega odpustka, ki je za q . o r r — n Jr J c 8VoieP vŽU08t P0(ieljen- Ako ozdravi, pa naj obljube ponavlja ob f°jem gasu nje Ako 8e Pa kedo šest mesecev potem, ko mu je leto poskuš-P°iekl0, ne oglasi, da bi delal obljube, velja to toliko, kaker da ! Ijubt.6 ÌZ8topil iz reda’ in 8e Pozneje več ne more pripuščati k ob-> lažen ako bi svojo zamudo z veljavnimi vzroki opravičil, ljube sprejemati sme tisti, ki ima pravico in oblast spre- — 40 — jemati v red. Tudi kraj, kjer se smejo delati obljube, je ravno tisti, kaker je odločen za sprejemanje v red ali redovno preobleko. Kaj imajo udje tretjega reda obljubiti, to je iz besed svet®' ga vodila jasno. Namreč, da bodo natanko izpolnjevali zapoved' božje ; da bodo opravljali, kar jim vodilo nalaga in ako bi se kri* ve storili kakega prestopka teh dolžnosti, da bodo radovoljno opra* vili pokoro, katero jim bo naložil vizitator po svoji previdnosti. P0’9’ niti pa je, da ta obljuba ni slovesna obljuba in celo nikaker ne veže pod smertnim grehom, kaker to razna papeška določila P°' terjujejo. Tender pa bi se zelo pregrešil, kedor bi iz zaničevanj3 ne hotel izpolnjevati, kar je obljubil; takega čaka pravična rok3 božja, ki se ne da zaničevati. Vodilo nadalje terja, da naj storjeno obljubo kedo, ki i®® očitno službo (notar), napiše in se tisto pismo shrani. Ali po ^ našnji navadi tega nikaker ni treba; zadosti je, da se zapiše i®e bratovo ali sestrino v zapisnik udov tretjega reda in vizitator d"' tičnim izroči z redovnim pečatom poverjeno spričevalo, da so spre" jeti. To spričevalo se mora po smerti vizitatorju poslati. Naposled prepoveduje vodilo po storjenih obljubah red zap" stiti, razen ako hoče kedo prestopiti v kakov drugi cerkveno p0" terjen red. Tudi ta prepoved tercijarjev, ki brez unanje redov®® obleke in brez slovesnih obljub mej svetom živijo, nikaker p° grehom ne veže ; oni morejo, kadarkoli hočejo, ali prod obljuba®11 ali tudi po obljubah zapustiti red. Vender pa naj taki ne pozab'j5 besed svetega evangelija: „Kedor položi svojo roko na plug, pa se ozirJ na to, kar je od zad, tak nobeden ni pripraven kraljestvo božje.“ (Luk. IX, 62.) z3 0 gV«* V kakov drugi poterjen red smejo prestopiti, kaker vo očitno pravi ; ne morejo pa ob enem tudi v kak drugi, n. pr-tega Dominika, tretji red zapisani biti, pač pa lahko v katero J bratovščino. — Kedor se pa iz enega kraja preseli v drugi se mora vizitatorju bližnjega samostana oglasiti, da ga t#®^ vpiše. — 41 trudi Premišljevanja o precastitljivih ranah svetega Frančiška. Pervo premišljevanje. 4. poglavje. Sv, Frančišek čudovito okrepča nekega kmeta, kateri ga je na goro vodil. Drugo jutro so spoznali tovariši, da je sv. Frančišek zavoljo a pretekle noči, katero je prebil brez spanja, preslaboten, da bi peš dalje popotoval. Šli so tedaj k nekemu vbogemu kme-*u y tisti okolici, in so ga prosili, naj bi jim iz ljubezni do Boga posodil svojega osla za brata Frančiška, njihovega očeta, kateri ne ®°re dalje peš hoditi. Ko je kmet slišal imenovati brata Frančiška, J'u vpraša: »Ste li vi od tistih redovnih bratov tistega asiškega futa, o katerem se pripoveduje toliko dobrega?" Odgovore mu, a 8ene grešnika, in po zasluženju tega svetega moža daj mi milost Pri tebi najti !“• Ko je tedaj enkrat tako pod nogami sv. Frančiška 8ta,l, in ga ni mogel doseči, ker je bil previsoko od zemlje povz- — 46 — dignjen, je videl listek sè zlatimi čerkami pisan z neba se bližati in sv. Frančišku na glavo pasti. Na tem listku je bilo zapisano : ,, Tukaj je milost božja**. Ko je to prebral, se je listek zopet proti nebu vernil. Po daru te milosti božje, katera je bila v njem, je bil sv. Frančišek ne le v Boga potopljen po zamaknjenem ogledovanju, temuč je bil tudi pokrepčan nekaterikrat po angeljski prikazni. Ko je torej nekega dne stal sv. Frančišek in mislil na svojo smert in na stan svojega reda po svoji smerti, je rekel : „Moj Gospod in Bog, kaj bo po moji smerti s tvojo vbogo družino, katero si po svoji dobroti meni grešniku izročil? Kedo jih bo krepčal? Kedo opominjal? Kedo za nje prosil?“ Ko je te in enake besede govoril, se mu prikaže angelj od Boga poslan in ga okrepča rekoč: „Naznanjam ti v imenu Boga, da obljuba tvojega reda ne bo prenehala do sodnjega dne, in ne bo tako velikega grešnika, da ne bi od Boga milosti dobil, če bo tvoj red iz serca ljubil, in nobeden ne bo dolgo živel, če bo iz hudobije tvoj red preganjal; poleg tega nobeden velik grešnik, če bi bil v tvojem redu, ne bo dolgo v njem ostal, če ne poboljša svojega življenja. Ne bodi torej otožen, če vidiš v svojem redu nekatere brate ne dobre, kateri ne izpolnjujejo vodila, kaker bi morali; in nikar ne misli, da se red zavoljo tega zmanjšuje, ker jih bo notri vedno mnogo in mnogo, kateri bodo vravnavali svoje življenje po evangeliju Kristusovem in po čistosti redovnega vodila, in vsi ti bodo šli precej po telesnem življenju v večno življenje, ne da bi morali iti skozi vice. Nekateri drugi bodo vodilo izpolnjevali, pa ne na tanko, in ti bodo morali v vicah biti, preden v nebesa pridejo; ali čas njihovega očiščevanja bo Bog tebi prepustil. Za tiste pa, kateri redovnega vodila nikaker ne izpolnjujejo, naj ti ne bo mari, govori Gospod, ker tudi njemu ni mari za nje!** Na te besede je angelj izginil in sv. Frančišek je ostal okrepčan in potolažen. _____..—>*H*,—N____ '— Kako sc Marija casti. i. Boga vsegamogočnega, večnega, neskončno milostivega in dobrotljivega, našega stvarnika, odrešenika in posvečevavca, imamo _ 47^=------------------------------- “"liti, njemu samemu imamo služiti, njega imamo čez vse ljubiti “ častiti. Bog je namreč edini sam iz sebe neskončna dobrota in lepota, vse ljubezni in časti vredna ; kar je drugega dobrega in le-!‘ ?ega v nebesih in na zemlji, to je vse le izvirek iz neskončnega 5 Učnega morja božje dobrote in lepote. In kakei je Bog, kar je ra-J zen njega, iz ničeser vstvaril, tako bi lahko v trenotku zopet vni-č'l vse, da ne bi ostalo, kaker on sam edini. Vse to je tedaj proti ®egu ravno kaker nič, ker nima ničeser samo od sebe. Samo ob sebi torej tudi nikakeršne slave in časti ne zasluži, temuč le z o-8>rom na Boga, tako da častimo v vsem prav za prav le njega samega ; častimo ga v njegovih delih, po katerih se nam razodevlje ‘n spoznavati daje. Iz tega premišljevanja bo blagovoljnemu bravcu jasno, kako se izločuje čast, katero skazujemo Bogu, in češčenje, katero skazuje-tt0 njegovim tudi najboljšim stvarem, angeljem, svetnikom in svet-tticani, in nad vsa druga vstvarjena bitja prečisti devici Materi b°žji Mariji. Ali naj nas nihče ne razume narobe, kaker bi namreč °v’rati hoteli s temi besedami ali pomanjševati čast, katero imeno-Vanim stvarem božjim po pravici skazujemo. Nikaker ne ! Bog jih častitljive naredil in torej hoče, da jih častimo. Kaker bi razža-“1 človek vmetalnika, n. pr. malarja ali podobarja, naj bi se mu še tako priklanjal, ako bi pa zraven ne zmenil se za njegova lepade-la’ M' jih celo zaničeval, ravno tako ne more Bogu dopasti, kedor bi se ne zmenil za njegove najlepše, najboljše stvari, angelje in svetnike, kedor bi ne maral celo za tisto, katero si je vstvaril za Sv°jo lastno mater glede na človeško natoro, ter jo tako povikšal na<* vse, kar si more človek misliti razen njega, Boga samega. Ako je Bog tako neizmerno počastil, kedo bi si pač upal reči, da ni v°lja božja, da jo tudi mi častimo, da jo častimo visoko visoko čez Vs,e druge stvari ? Kako je pa veuder nikaker ne smemo enačiti z Bogom, ne 8lI1emo enačiti s Kristusom, Sinom božjim, in ž njegovim presvetim 'ešnim telesom, to je prelepo povedal neki sloveč pridigar srednje-i>a veka, frančiškan Bertold iz Ratizbone. „Ako bi bilo mogoče,14 bravi, „da bi naša ljuba gospa sveta Marija, mati božja, zdaj tukaj Da tem lepem travniku bila in bi jaz vreden bil videti nebeško daljico — iu vi veste, da bi jo prav rad videl, neizmerno rad — *n jaz bi bil na potu in bi ravno šel gledat našo ljubo gospo sveto šarijo, pa bi mi prišel nasproti mašnik, ki bi nesel sveto rešno te*° k bolniku, jaz bi se prej obernil proti mašniku iir prej poklek- — 4» — nil pred svetim rešnim telesom, kaker pred našo ljubo gospo sveto Marijo in celo nebeško vojsko. Kaker bi jo rad videl in dasiravno je še nigdar nisem videl, vender bi hotel našega Gospoda v svetem rešnem telesu bolj počastiti, dasiravno vsak dan vidim presveto rešno telo. Kar je sončni žarek, ki posije igli skozi uho, proti vsfj luči, ki jo razliva sonce po celem svetu, tako majhinaje svetos';ce-le nebeške vojske in naše ljube gospe zraven proti svetosti, katero ima Bog sam". Boga torej čez vse častimo! Ali „za Bogom častimo Marij« najpred !" Bog to hoče. Zato je Marija svetega Duha polna prerokovala v svoji slavni pesmi: „Moja duša poveličuje Gospoda inna°J duh se veseli v Bogu, mojem zveličarju, ker se je ozerl ua nizkost svoje dekle; glej namreč, odsihmal me bodo srečno im®" novali vsi rodovi; zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime". In zares ! srečno jo imenujejo od tedaj vsi rodovi človeški ! prerokovanje Marijino se izpolnjuje skozi vsa stoletja od apostolskih časov do naših dni. Vsi svetniki svete katoliške cerkve so bil' veliki častivci Marijini, kaker nam o mnogih tudi spisi pričajo, k1 so se ohranili do današnjega dne. Že v drugem stoletju po Kristusu pravi sv. Irenej, škof v Lijonu na Francoskem : „Marija je postala izvirek zveličanja celemu človeškemu rodu". V četertem stoletju siluo goreče govori o kraljici nebeški v mnogih spisih in pesnih sirski cerkveni oče sveti Efrem. Imenujejo „neomadežano, čisto« kraljico vesoljnosti, upanje obupajočim, varno zavetje brodolomnim/ tolažbo sveta, vseh rešenje" itd. Ciril Aleksandrijski pa je govoril pred očeti vesoljnega cerkvenega zbora v Efezu leta 431 po Kristusu: „Bodi pozdravljena Marija, božja porodnica, zakladnica celeg* sveta, nevgasljiva svetilnica, venec devištva, kraljeva palica prav® vere !“ Enako goreče oznanjajo čast Matere božje drugi sveti možj® pervih stoletji, da ne govorimo o poznejših, Epifanij, German, So-fron, Janez Krizostom, Ambrož, Avguštin, Jeronim, Leon Veliki) Euodij, Gregor Veliki, Vincencij Fortunat, Janez Damascen itd. V resnici, tako je, tako mora biti! Vsako jutro skozi tolik® stoletji se budi Marijina čast in hvala v milijonih sere, milijoni je' zikov jo pozdravljajo po celem svetu. In vedno še raste, vedno s® množi češčenje Marijino. Zlasti naše stoletje, kaker je žalostno zavoljo toliko sovražnikov, ki jih ima sveta cerkev, zavoljo tolik® preganjanja in zatiranja, ki ga mora terpeti zdaj tu zdaj tam, vender je tudi veselo, ako pogledamo na stanovitno gorečnost pravik katoličanov, ako gledamo posebno, kako se češčenje Matere božje lepo razširjuje in napreduje, tako da mnogi to stoletje ne po kripto imenujejo »Marijino stoletje". Tudi naše milo slovensko ljudstvo ni poslednje, kjer gre za Marijino čast. Koliko lepih cerkva ji je sezidalo in kako rado jih obiskuje I Kako pobožno obhaja njene praznike, in kako veselo se vdeležuje zlasti v novejšem času milih šmarinic meseca majnika ! °bilo lepih knjig ima že češčenju Marijinemu namenjenih in mno-8° prijetnih pesmi se razlega po mestih in vaseh naših v njeno čast 'a slavo. Razne Marijine bratovščine so obilo razširjane po vseh na-Ml* krajih in menda je ni hiše na Slovenskem, kjer bi se ne molil Syeti roženkranc vsaj zimske večere, keder ni tolikanj silnega dela. ^ vsaki hiši imajo tudi eno ali še več svetih podob, ki jih spominjajo Marije, matere Božje in naše matere. Nihče potemtakem ne more in ne sme reči, da naše slovensko ljudstvo sploh ne časti Marije, ali da ne ve, kako se Marija časti, fli kar velja sploh, velja li tudi o vsakem posameznem Slovencu? Zal uam je, da tega ne moremo reči. Pogostoma — o, kako malo Ve serce o tem, kar se opravlja, ker je človek od mladega tako va-len ! Kako daleč ima mnogi mnogi še, da se bo mogel imenovati Pravi Častivec Marijin ! Pa tudi mej tistimi, ki jo v resnici ljubijo a častijo, kedo bi si upal misliti, da je storil vse, kar je imel sto-bb, da mu ni treba ali ni mogoče napredovati ? »Kedor je pravi« ®u, bodi še pravičniši ; kedor je svet, bodi še svetejši !“ V duhov-Uem življenju ni mirnega stanja; kedor ne gre več gori, naprej, ta j*re precej dolu, nazaj, kaker kamen, ki ga kvišku veržeš. In kaker 1 svetilnica ne svetila dolgo, ako bi se ji ne prilivalo olja o pra-času, tako bi tudi naša gorečnost kmalu pogasnila, ako bi je ae redili, ne poživljali vedno z novim, pripravnim netilom. Po vsem tem mislimo, da ne bo odveč, ako tukaj na kratko P°vemo, kako naj se Marija prav časti. Kedor jo je že do zdaj st>l, toga, ako bo naše besede s pravim namenom bral, upamo, a bodo pokrepčale in poterdiie v dobrem ter k veselemu napre-Vauju spodbudile ; kedor je pa ali po nevednosti ali po zaniker-še ni častil, kaker bi jo mogel in moral, ta naj zanaprej z v°jno gorečnostjo nadomesti, kar je do zdaj zamudil ; tudi njega 0 uuila nebeška mati sprejela radostna in berž mu bo začelo ponujati in razcvetati se v otajanem sercu obilo kerščanskih čednosti, Maki er tape, ljube rožice na toplem pomladanskem soncu. 50 — Sv. Jožefa žalost in veselje. ii. Primeroma največ Jjudi po širokem svetu zdihuje in žaluje zaradi pomanjkanje in revščine. Celo izmej onih, ki dovelj imajo, se jih čuti mnogo nesrečnih le zato, ker se jim zdi, da še nimajo zadosti, ker bi radi imeli še več in čedalje več. Ce se nam taki nezadovoljni skopuhi gnjusijo zavoljo svoje neume strasti, smilijo se nam pa v resnici vbožni, kateri še z" vsakdanje potrebe ne zmagujejo. O revščina, to je britka, to je grenka reč ; tega se lahko prepričaš v vsaki vasi, v vsakem mestu, v vsakem predmestju. Kako hudo je že za posamezuega človekSi če si ne more pri naj boljši volji najpotrebnišega pridobiti ; kako pa še le serce kervavi vbogi materi, vbožuemu očetu, ki svoje dru* žine ne moreta hraniti in oblačiti ! Kako starišem serce presune lačnih otrok prošnja „dajte kruha!" ker ga ne morejo dati in saffli lakote medlijo, pa si pomagati ne morejo ! Tudi sv. Jožef se je imel kaker malokedo v svojem življenj" mnogokrat priliko prepričati, kako je vboštvo grenko in žalostno^ Omenim pa zato koj v začetku te težave, ker je ves čas slonel" na Jožefovih ramah. Ves čas njegovega življenja ga je revščin" spremljala. — Že v mladosti mu je bila zvesta tovarišica. Prim«' ran je bil rokodelstva se učiti. Naučil se je mizarstva, tesarstva tudi pluge je znal narejati, kakor nekateri cerkveui učeniki omenjaj0. Dobro naučeno rokodelstvo, pravijo, sicer velja toliko kaker denar ; ali prav gotov denar pa to vselej ni, ker včasih omagaj0 moči za delo, včasih pa delo pohaja, da po več časa ni zaslužk»' Težave, ki stiskajo dan danes rokodelce, stiskale so gotovo zdaj menj zdaj bolj tudi tesarja Jožefa. Reven je bil tedaj sv. Jožef, dokler je bil sam, reven, ko je postal ženin in varih Marije Device in srečni rednik Jezusa Krist"' sa, ker je bila Marija enako revna in Jezus, čeravno kralj neb°s in zemlje, si je prostovoljno izvolil revščino ; vbožeu je bil donift da so ga farizeji zaničevali s primkom „tesar nazareški", vbož°° na tujem, da ga še v Betlehemu pod streho vzeti niso hoteli ; vb°' štvo ga je spremljalo v Egipet, ga je terlo tam in se je ž nji®1 spet vernilo iz Egipta nazaj ; priprosto in revuo je bilo vse v uj°' govi hiši, priprosta in revna tudi njegova smertna postelja : živel je v revščini, vmerl je v revščini. — „Bog hoče," pravi sv. Frančišk — 51 — Šaleški, „da mora Jožef zmirom reven biti, kar je ena naj hujših Poskušenj, ki jih nam more poslati ; in to poskušajo sprejme, ne za nekaj časa temuč za vse svoje življenje. In kakešna je bila ta revščina? Zaničevana, zapuščena, stradajoča". Vender, dokler je bil sv. Jožef še sam, mu revščina ni prizadevala toliko britkosti in žalosti ; ali ko je videl, da tudi Marija 'n njen božji Sin morata terpeti vboštvo, in vse njega žalostne navedke, se mn je mnogokrat milo storilo in serce ga je bolelo, ka-^sr še z naj potrebnišim ni mogel postreči njima, ki sta bila naj Vredniša, naj boljša izmej vseh, kar jih je kedaj po zemlji hodilo. Obleka njijuna je bila tako priprosta in vbožna, zakaj staro sporo- čilo nam pripoveduje, da je zveličar vse življenje imel eno samo °bleko, ai mu jo je bila njegova presveta Mati naredila in ki je ž njim vred rastla ; hrana jima ni bila boljša, kaker jo navadno vži-Vaj° revni ljudje; stanovanje je bilo tesno, vse po hiši revno, ka-ker se še zdaj lahko prepričajo pobožni romarji v Loreti ; celo delati in živež služiti je moral pomagati on, ki vzderžuje nebo in Zemljoin najmanjšemu červičku v prahu potrebnega živeža presker-nje. Kako da bi kaj tacega ne bilo ganilo — večkrat celo do solz ganilo tako blagega serca, kaker ga je imel sv. Jožef ? Lahko se bomo tega še o mnogih prilikah prepričali, vender e tukaj naj omenim, kako je n. pr. ob Jezusovem rojstvu ravno ^vščina Jožefu branila, da ni mogel bolje postreči novorojenemu ra‘ju, ki je pervi trenotek svojega zemeljskega življenja moral v 2aničljivem hlevcu terpeti mraz in pomanjkanje : kako se mu je moralo pač smiliti nebeško Dete 1 Posebno pa je britko čutil, kaj Se Pravi vboštvo takrat, ko je z Jezusom v Egipet bežal in moral Veš časa tam mej ptujimi ljudmi živeti. „Tako veliko je bilo po-d^njkanje Marije in Jožefa," pravi sv. Ligvori, „da večkrat se grižlje-kruha nista imela za dete Jezusa, ki je lačen kaj jesti želel". Pa oh ! nista mu mogla dati druzega ko solze. O kako je koralo pač takrat sv. Jožefu hudo biti, da je bil — revež I Revšči- Jjo l • ^ ' K| se iz ljubezni do Jezusa terpi, ima nekaj prijetnega v sebi; toda revščina, zaradi katere Jezus sam terpi, napravlja toliko več °'ečine, koliker veča je ljubezen. Pa tudi potlej, ko je prišel nazaj v Nazaret, ga revščina ni "Pustila; prizadela mu je še mnogo britkosti. ^Mislite si," pravi ssuet, „vbogega rokodelca, kateri nima druge dedščine, kaker Je roke, nima druge zaloge, kaker svoje izdelke, nima druzih 1 odkov, kaker svoje delo; rokodelca, kateri z eno roko da, kar je — 52 — z drugo ravnokar prejel, kateremu vsak dan zaloga pohaja, pa je vender primoran nastopiti dolga popotovanja, ki mu vse kupce (naročnike) odtegnejo, ne da bi mu angelj, ki mu je poslan, besedice rekel o tem, kako se bo preživel. On se ni sramoval terpeti to, kar se mi sramujemo le reči : ponižujte se, človeške velikosti ! Id gre, zmirom vbežen, vedno na potu ; pa vender presrečen zato, kef je z Jezusom Kristusom, in se čuti prebogatega, da ga sme za to ceno imeti ; vsak dan na novo si prizadeva poprazniti svoje serce, da bi Bog v njem raztegnil svoja posestva in razširil svoje kraljestvo ; v obilnosti živi, zato ker nič nima; vse premore, zato ker ®tt vsega manjka; srečen, miren, brez straha je, ker ne najde ne p®' čitka, ne stanovanja, ne obstanka". S temi besedami nam slavni francoski škof po eni strani pr*v vživo popisuje skrajno revščino sv. Jožefa, po drugi strani pa na® tudi pové, kaj gaje v njej tolažilo: v naj večem pomanj’ kanju imel je vedno pri sebi nebeško bogastvo-' Jezusa! Pričujočnost Jezusova mu oslajša vse grenkosti, olajša vse težave. Kadar se zvečer vleže na terdo posteljo, lahko vtolažen sladko zaspi, ker je Jezus zraven njega, in ko ga po noči kate-rikrat skerbi prebudijo, se spet berž vtolaži in razveseli, da le p®' gleda Jezusa, Boga, ki je ko človek poleg njega spal v podob' naj ljubeznjivišega deteta. Kadar je šel z'doma, ni šel sam, vzel je Jezusa seboj in ga nesel ali pa za roko peljal; kako mu je bil® vsaka stopinja polajšana ! Kadar je zavžival svoje borno kosilce, sedel je ž njim za n"' zo Jezus, in ko je Jožef krepčal z jedjo svoje telo, je Jezus krep* čal z nebeško tolažbo njegovo serce. Kadar dela v delavnici, stoj' Jezus poleg njega, prevzame nekoliko njegovega dela, mu po®*' ga, mu streže celo : take pomoči pač ni čutil sv. Jožef samo v r®” kah, mariveč še bolj v sercu ! In videti, da je Jezus vesel revšfr ne, da ljubi vboštvo in da Sin božji ves radosten dela in si P®1 s čela briše in da si Mati božja tudi ne želi boljšega, se mu tež»^ kamen odvali od serca in tudi on je vesel, da je tako, in ne b' hotel menjati z nobenim bogatinom. In taka ljubezen, ki sta j° imela Jezus in Marija do revščine, ga je tolažila tudi na zadoj® uro, in čeravno ju je zapustil v pomanjkanju, je vendar mirno 2®' tisnil oči in sladko zaspal v rokah Jezusa, ki si je čeravno gosp®^ vseh bogastev sam revščino izvolil in pred vsem blagroval vse one ljudi, ki so vbogi v duhu! — Sv. Jožef tedaj nigdar ni imel bogastva, pa si ga" tudi že*e' — 53 — Bi; revež je bil, pa je ljubil svojo revščino in jo je ljubil od dne d° dne bolj, ker je videl, kako jo ljubita tudi Jezus in Marija. Res 'k je imel vsled revščine mnogo preterpeti, zakaj revščina je le revščina in že beseda sama nam pove, koliko zaničevanja in brit-°sti navadno donaša. O, sv. Jožef je svoje vboštvo, kaker imamo rivado reči, čutil ; ali bil je poterpežljiv in zato potolažen Q vesel ; kaker je sploh naj večim svetnikom lastno, da se ves e-'•J0 terpljenja, ker jih Jezusu in Mariji podobne dela. Srečni in Veseli so ge na tem svetu ; zakaj sreča ni v tem, da kedo dosti ®a’ ampak da je zadoljen s tem, kar ima, ker tako so mu izpol-jtae vse želje. „Tisti je srečen,“ pravi sv. Avguštin nkateri ima, ar želi, in le želi to, kar je treba ne pa posvetnjaki, katerim °igdar zadosti, katerim tisočkrat veči skerbi dela ono, kar jim ^Djka, kaker jim more veselja delati to, kar res imajo. Da bi hoteli sedanji mnogoštevilni reveži sv. Jožefa posnema-J’ ^ jim pač ne bilo treba tolikanj zdihovati in ljudi nadlegovati. °®teno življenje že precej v mladosti, pridna de-vn°st in kerščanska poterp ežlj i vos t iz ljubezni do r®vnega Jezusa, to troje je zanesljivo zdravilo zoper vsakeršno Moštvo ! Življenje svete Elizabete Ogerske, deželne grofinje turingijske, patrone tretjega reda svetega Frančiška. 4. poglavje. fr j alco je mladi deželni grof Ladovih zvest bil ljubi sveti Elizabeti in kako sta se poročila. .. V preganjanju in britkosti je Elizabeta pri Bogu iskala vsmi-J nJa in pomoči in pravični Bog je sprejel molitve in solze svoje ere, ter poplačal njeno vdanost in poterpežljivost. Mladi deželni Ludovik se ni dal odverniti od Elizabete; kar ne bi bil nihče ‘ih Pr^a^ova^ ostal Je zvest njej, katero je od svojih otroč-let imel za svojo obljubljeno nevesto. Ljubezen do nje je ra-a v njegovem sercu od due do dne in dasiravno, menda zavoljo ,. terei tega čistega in svetega nagnjenja ni očitno kazal, vender je globoko vkoreninjeno v njegovi duši. Zasramovanja in pri- — 54 — govarjanja materinega in hinavskih prijateljev svetov ni poslušal-Kar je Elizabeto drugim zaničljivo delalo, to je on z veseljem gle' dal, temu se je čudil: njeni globoki ponižnosti, njeni skromnosti* obleki, njeni pobožnosti, njenemu vsmiljenju do vbozih; mislil jf sam pri sebi, kako srečen bi bil, kè bi se od nje tudi on navadil teh čednosti! Ako pa ji ni kazal očitno ljubezni, da ni žalil svoj? matere, porabil je tolikanj bolje vsako priliko, ki se mu je po"0' dila, da je skrivaj tolažil svojo ljubo nevestico v njenih britkih rah, ter z ljubeznjivimi, oserčevalnimi besedami skušal ozdraviti r»' ne, ki so jih bili drugi vsekali njeni dobri dušici. Tako je dobi**' la Elizabeta v tej sladki razmeri neizrekljivo polajšanje. Kederje bil Ludovik na kakem daljšem potu, da je hodil skozi tergovsk» mesta, vselej je kupil, kar se mu je kaj posebnega in lepega zde* lo, za darilo svoji obljubljeni. Nigdar se ni vernil s praznimi roka* mi; zdaj ji je prinesel koraldast rožni venček, zdaj lep križec ^ pobožno podobico, nožiček, mošnjico, rokovice, drago kamenje li persno lepotičje, zlate ketinice ali iglice, sploh kako stvar, ki je še ni imela. Vesela mu je prišla naproti, ko se je vračal; iu 011 jo je objel ljubeznjivo in ji dal, kar ji je prinesel, ko zastavo sv°' je ljubezni, znamenje, da je mislil nanjo mejpotoma. Zgodilo pa se je nekedaj, da je mnogo ptujih gospodov spr®111' ljalo deželnega grofa cel čas, dokler se je vernil, iu je tako p<>zS bil Elizabeti prinesti navadno darilce. To je živo čutila kraljih zlasti ker so tudi njeni sovražniki z veseljem opazili to pozabljaj' ko znamenje, da je knez spremenil svoje misli, da so dosegli s*°! namen. Elizabeta si mu ni upala nič reči; vender je pretežka bilJ britkost, da bi jo bila mogla sama nositi v mladem seicu. V W sili se spomni viteza Valterja iz Varile, deželnega grofa Henna011 velikega natakarja, ki jo je bil pripeljal z Ogerskega in ki mu Jc je bil kralj, njen oče, posebno priporočil. Temu staremu prijatelj0' ki je vedno, koliker je le mogel, oviral naklepe drugih dvornik0' in branil Elizabeto, odkrije sirotica svojo britkost. Ginjen jo tolaži in obljubi govoriti o tem sè svojim gospodom. Kmalu se J{ dobila prilika. Deželni grof je vzel Valterja seboj na lov v okoli*1 vartburški, iu ko sta skupaj počivala na travi v nekem gozdiču, koder se je videla gora, ki je najvišja v Turingiji, tu pravi vd0* knezu: „Ali mi hočete, milostivi gospod, odgovoriti na nekaj, kar*1' vas rad vprašal?" Knez nato: „Govori sè vsem zaupanjem; j®4 bom povedal vse, kar želiš." — «Dobro torej," povzame vitez, «k») mislite storiti z gospodično Elizabeto, ki sem vam jo pripeljal * — 55 — Ogerskega? ali jo boste vzeli v zakon, ali pa boste prelomili svojo besedo in gospodično nazaj poslali očetu ?“ Na te besede Ludovik Vstane skokoma, stegne roko proti gori, ki je stala pred njima, in Pravi: «Ali vidiš to goro, ki je pred nama? Kè bi ta gora bila iz, istega zlata od znožja do verha in kè bi vse to zlato imelo moje biti, ak° nazaj pošljem Elizabeto, jaz bi tega uigdar ne storil. Naj se ®isli govori o njej, kar koli se hoče, jaz jo ljubim in ne lju-lln na svetu nobene stvari bolj ko njo. Jaz hočem imeti Elizabe-to- Ona mi je po svoji čednosti in pobožnosti ljubša ko vse deže-e ln bogastva na svetu.“— „ Prosim vas, milostivi gospod, “ pravi aat0 Valter, ndovolite mi povedati ji te besede."— «Povej ji je,“ ^govori knez, «povej ji, da ne bom poslušal nigdar, kar se mi bo °h svetovalo zoper njo, in daj ji to ko novo zastavo moje zvesto* e' Pri teh besedah seže v žep in vzame iz njega majhino v sre-ro vdelano ogledalo, ki je imelo zadaj za steklom podobo križane-zveličarja, ter mu je poda. Berž ko sta prišla z lova, poišče vitez Elizabeto, ji pove, kar slišal, in izroči ogledalo. Elizabeta se nasmehlja v velikem Veselju^ zahvali se lepo gospodu Valterju, da ji je nadomestil ob enem očeta in prijatelja. Potem odpre ogledalo in ko n°tri podobo zveličarjevo, poljubijo goreče in pritisne na svo- vidi le serce. Bližal se je čas, ko je imel Ludovik izpolniti, kar je obljubil 0 Kristijan in knez, čas, ko je imela Elizabeta poplačana biti za B°terpežljiyost, potolažena za terpljenje. Ko je prišel deželni grof zmagovavec z neke majhine vojske, oznani očitno svoj namen, hoče v zakon vzeti svojo obljubljeno. V tem trenotku je vtihi-zasramovanje, nehalo preganjanje; vničeni so bili vsi hudobni Oklepi, ki so se proti njej kovali. Človeška zloba ni mogla ločiti Serc> kateri je bil združil Bog po svojem večnem sklepu. Bilo je leta 1221, ko se je z veliko slovesnostjo obhajalo že-Vanjc na gradu Vartburku. Deželni grof je povabil vse svoje gro-12 Hesije in Turingije in veliko množino vitezev in plemenita-• Vsem gosiom se je na njegove iztroške v mestu Ajzenah pri-Pravilo stanovanje. Grofu Majnhardu iz Milberkain vitezu Valterju »arile, katera sta bila pred deset leti z Ogerskega pripeljala E-^abeto, prepustila se je tudi zdaj enoglasno ta čast, da sta neve-vodila v cerkev v Ajzenah ter tako rekoč doveršila in zapeča-a svoje tadanje popotovanje. Spremljale pa so jo plemenite go-■ lu gospodične iz cele dežele. Stari letopisi ne pripovedujejo — 56 — nič, s kakšnimi občutki je gledalo vse to plemstvo čast in slavo tiste, katero je tako dolgo zaničevalo in preganjalo. Hvalijo pa zato lepo vbrano godbo pri sveti maši, bogate gosti, krasne plese’ bleščeče viteške igre, ki so terpele tri dni in se je obneslo pr' njih več mladih vitezev. čez tri dni se je gospoda razšla na svoje gradove in navada' red se je vcrnil v Vartburk. Mlada zakonska sta se imela za vselej. Elizabeta je bila stara štirinajst let, Ludovik pa je bil stopil v dvaindvajseto. Oba nedolžna še bolj po sercu kaker po letih, 0' ba zedinjeua bolj po duhu in veri kaker po telesnem nagnjenju s® se ljubila v Bogu, kaker se nam poroča, z neverjetno ljubeznijo i" zato so tudi sveti angeljci prebivali pri njiju. 5. poglavje. Kako je deželni grof Ludovik, mož ljube svete Elizabete, prijete" bil Bogu iti ljudem. Mož, katerega je Bog v svojem vsmiljenju bil namenil svoj' služabnici, in ki ga je tako priserčuo in s tako čisto ljubeznijo lju’ bila, ta mož je bil pa tudi vreden nje in njene ljubezni. Razen sv«' tega Ludovika IX. francoskega kralja, ne pozna zgodovina trinai' stega stoletja nobenega kneza, ki bi bil še tako mlad v tako obil' ni meri si pridobil vse čednosti dobrega kristijana in modrega via* davca. Plemenitost in čistost njegove duše seje videla že v zunanje®' Njegova moška lepota je daleč slovela. Vsi pisatelji hvalijo popolo0 ravnomerje njegove postave, njegovo cvetečo barvo, njegove rume® dolge lase, jasni in dobrohotni izraz njegovega obraza. Mnogim se je zdelo celo, kaker bi videli na njem neko očitno podobnost z bličjem včlovečeuega božjega Sinu, kaker nam je ohranjeno po izr°' Čilu. Ni ga bilo človeka, ki ga ne bi bil vnel njegov nasmehljeJ' Njegova hoja je bila plemenita in dostojna, njegov glas neizmer"0 sladak. Nihče ga ni mogel videti, da bi ga ne bil ljubil. Kar ga ie posebno povzdigovalo od perve mladosti, to je bila čistost duše 'a telesa, katere nigdar ni dal omadežati z najmanjšo rečjo. SkronJ"11 in sramožljiv je bil kaker devica; hitro ga je erdečica zalil*’ v svojem govorjenju je bil nad vse zderžen. In te čistosti ni okr*' nil le v pervih letih otročje nedolžnosti, tudi ni bil to sad mlad0' sti, vsem nevarnostim vmaknjeue, uiso bila le bežna nagnjenja dobri sklepi, katere raznese perva nevihta počutnih slasti ; to je — 57 — Ma moč, katere niso vpognile najgostejše in najnevarniše izkušnja-Ve* Nigdar ni obsenčil najmanjši madež zvestobe, katero je bil obljubil Bogu, sebi in njej, ki jo je v Bogu ljubil. Tako redka in pogumna čednost je mogla le na delavni veri °Perta biti in na izpolnjevanju vseh dolžnosti, katere sveta cerkev nalaga. Vsaki dan je bil Ludovik pri sveti maši z izgledno pobo-žnostjo. Goreče je branil pravice cerkve in samostanov, če je bilo treba tudi z orožjem v roki. Naj rajši je bil v družbi z redovniki ; beder je bil mir, je bil navadni cilj njegovih izhodov benediktinski samostan Rajnhardzbruu, kjer je hotel tudi pokopan biti. Tam je DaJprej šel v hišo vbozih in romarjev, kar je bil tedaj bistven del vsakega samostana. Skušal je bolnike in betežnike potolažiti sè Sv°jo pričujočnostjo in prijaznimi besedami, tudi jim je vedno pu-SW za miloščino kak kos svoje bogate obleke ali druge majhine reči. K0 je prjšei nazaj v svoj grad, pa je skušal posnemati zatajena, katera je videl v samostanu. Iz spokoruosti ni jedel nigdar slanih ali začinjenih jedi, in kar je bilo celo zoper navado nemških uezev tiste dobe, piva ni nigdar pil, vino pa le, kader je bil bolan. Bri tem vender ni bil noben knez tistega časa serčnejši od nJe§a, nobeden močnejši in bolj izurjen v telesnih vajah. O njego-v| serčnosti nam priča posebno ta dogodba. Qesar mu je bil poklo-^ leva, živega. Neko jutro se je Ludovik po domače oblečen in rez orožja sprehajal po dvorišču. Lev pa se je bil zmuznil iz za-P°ra in skočil erjoveč proti njemu. Deželni grof se ne vstraši, ča-a ga terdnih nog; pokaže mu pest in popreti z germečim glasom, Da Boga zaupajoč. In glej, lev se vleže z repom mahaje k njego-V,m uogam. Straža na nasipu je slišala tuliti leva in zapazivši nežnost svojega gospoda kliče na pomoč. Lev se da nato zapreti rez vstavljanja. Mnogi so videli v tej oblasti nad divjimi zverinami očiten dokaz milosti nebeške, katero je zaslužila njegova pobo-zu°st in svetost Elizabetina. S takim pogumom je združeno imel deželni grof v naj višji st°pnji tisto plemenito priljudnost, ki jo imenuje njegov veličastni 'Ustnik, sveti Frančišek Asiški, sestro ljubezni. Ženskam je z azoval spoštovanje polno sramožljivosti. Vedno je vsem ljudem, asti.svojim podložnim dobro želel, rad govoril ž njimi, in vsake ^ rad storil kako veselje. Nigdar nikoger ni razžalil z ošabnim 1 merzlim obnašanjem. Rahla in odkritoserčna veselost in ljube-ZnJ>va zaupnost je vladala v vseh njegovih priserčnih in domačih — 58 — razmerah. Vitezi in plemeniti mladeniči njegovega dvora so hvalil' njegovo velikodušnost; grofe iti gospode, ki so prihajali k njemu, pa je vedno sprejemal sè vsemi častmi, ki so se spodobile njihovemu stanu. S temi viteškimi čednostmi so bile združene tudi vse čednosti kerščanskega vladavca. Pravico je ljubil krepko in nepriza-našalno. Odpravil je sè svojega dvora in vzel službe in časti vsakemu, kedor je zatiral podložne ali prevzetno ravnal z vbozi®'-Preklinjavce in take, ki se niso sramovali vpričo njega govoriti ne* spodobne besede, je obsojal, da so imeli skozi določen čas nek» očitno sramotno znamenje nositi, nekateri poročajo, da podobo osla na leseni deski, kaker so jo včasi šolarjem obešali na herbet, če se niso dobro učili. Kaker pa je bil oster proti tistim, ki so zasmehovali božje zapovedi, tako voljan in prizanesljiv je bil proti vsem, ki so njega razžalili. Ako so se služabniki kaj spozabili pr°' ti njemu, je rekel navadno samo te besede: »Ljubi otroci, ne storite več tega, ker mi žalite serce. “ Dasiravno je bil še tako mlad, veuder je bil znajden v vseh deržavnih opravilih, kader so se posvetovali moder, v vojski previden 'n pameten, da se je vse čudilo. Pridno in nevtrudno je opravljal vse dolžnosti, ki mu jih je nalagalo vladanje njegovih deržav-Resnico je tako ljubil, da je bila vsaka najmanjša njegova beseda gotova kaker prisega. Poln vsmiljenja z vbozimi je skerbel za vse stanove svojega ljudstva. Pred sodbo ni poznal razločka mej naj-večim gospodom in najnižjim kmetom. Vsi so zato sè zaupanje® se zatekali k njemu, in nigdar zastonj. Pod takim knezem je moralo pač srečno biti ljudstvo po duš' in po telesu. Gospoda ga je posnemala; zatiranje in krivice so po* jenjale. Ljudstvo je bilo podložno in pokojno. Zloga, mir in varnost je vladala povsod. Le en glas je bil v deželi in zunaj dežele, koliko srečo je dolžna Turingija čednostim svojega kneza Ludovika! Ob kratkem, ves njegov značaj in celo njegovo življenje se da obseči v plamenitem glasilu, katero si je izvolil že v svoji per* vi mladosti: »Pobožno, čistostuo, pravičnol (Pie, caste, juste.)“ 6. poglavje. Kako sta deželni grof Ludovik in ljuba sveta Elizabeta pred Bogom skupaj živela v zakramentu svetega zakona. Knez, ki je bil tako doveršen zgled pogumnega kristijana, ni mogel najti na tem svetu slajšega in lepšega plačila, kaker 'jobezen svetnice. Videli smo, kako naše Elizabete nič ni vezalo na 'a svet, kaker ta ljubezen, ki je bila v njej združena s tako pobožnimi miseimi in občutki. Ludovik od svoje strani pa terdne zve-st°be svojih pervih let nigdar ni zatajil. Saj je imela ona tudi vse to, kar more giniti in pridobiti "dado serce. Kaker je bila ljubeznjiva pred Bogom po svoji pobo-žn°sti in ponižnosti, tako je bila tudi pred ljudmi olepšana sè vse-'n' telesnimi prednostmi. Elizabeta je bila tako lepa, da si ni bilo .ko kaj lepšega misliti. V obraz je bila erjavkasta in lepa, lase 'mela čeme, rasti je bila izbrane in tako prijetne, da se nič ni foglo meriti ž njo, boje resne, plemenite in veličastne. Zlasti so Se "jene oči zdele sedež nežnosti, ljubezni in vsmiljenja. Ta njena dlesna lepota je bila vreden odsev nebeške lepote njene duše. Ali ne le na minljive občutke samo človeškega občudovanja nagnjenja sta postavila ta dva mlada zakonska neminljivo zvezo sv°jih sere. Skupua vera in vestno izpolnjevanje vseh dolžnosti, ki ,II'a jih je ta vera nalagala, to je vezalo njiju duši. Kaker mlada ^ bila Elizabeta, kaker otročje je ljubila svojega moža, vender ni Pozabila nigdar, da je on nje glava, kaker Jezus Kristus glava svo-cerkve, in da mu mora pokorna biti v vsem, kaker cerkev Kri-^U8u- Zato je bilo z njeno gorečo ljubeznijo združeno visoko spo-0Vanje do njega. Najmanjšemu migljeju, majmanjši besedici nje-80vi je bila pokorna radovoljno; silno je skerbela, da bi ga nobeno delo, nobena njena besedica ne razžalila ali tudi le v nejevo-j0 Pripravila. Sicer pa je bil jarem, kateremu se je podvergla, ka- rtal boče sveta cerkev, jarem ljubezni iu miru ; zakaj Ludovik ji je vso prostost v delih pobožnosti in vsmiljenja, katera so ji edi-^ bila imenitna. Oserčeval jo je celo in podpiral v teh koristnih j 'h z veliko skerbjo. Le tedaj ji je branil, keder se mu je zde-' gre njena gorečnost predaleč; opominjal jo je ljubcznjivo in ona Se mu je vselej radovoljno vdala. ™ UU » 1 Vsako noč, ko je mladi soprog spal, ali zares ali na vid® je Elizabeta vstala s postelje in pokleknila poleg nje. Tako je m®" lila dolgo spominjaje se na svete jaselce in hvalila Boga, da je b®‘ tel o polnoči v mrazu in vboštvu na ta svet priti, odrešit človeški rod. Dostikrat se je Ludovik zbudil in ker se je bal zanjo, da »e bi bila preslabotna za taka pokorila, jo je prosil, naj neba. »Ljub* sestra," tako je djal, »prizanašaj si, lezi k počitku." Potem jo ic prijel za roko in tako jo je deržal, dokler je zopet legla ali doklef je sam zaspal in pustil svojo roko v roki svoje žene. Ona pa ie močila dostikrat z vročimi solzami ljubezni in pobožnosti to Pr®' drago roko, katera edina se ji je zdelo, da jo nazaj derži na ze®' lji. Ali sè silo je nigdar ni zaderževal od teh pobožnih vaj ; v sere® se je veselil celo nad njimi. Izentruda, služabnica Elizabetina, k*' teri je največ zaupala, je pripovedovala pozneje duhovnim sodni' kom neki dogodek, ki posebno priča prizanašanje Ludovikovo. Eli' zabeta ji je bila naročila, da ne bi zamudila v spanju molitve ®*‘ pokoja svojega moža motila, naj jo ob določeni uri za nogo po®“' ka, da se zbudi. Zgodilo se je pa, da se je Izentruda zmotila i® kneza prijela za nogo. Ta se naenkrat zbudi, ali ker je vgenil kaj je’ leže zopet, ne da bi bil pokazal najmanjše nevolje. On je vedel, da Elizabeta Boga iz celega serca Ij misel ga je pomirila. Ona pa je zaupala pobožnosti in svojega soproga in mu ni skrivala nobene svojih spokornih vaj, P^* pričana, da se ne bo nigdar vrival mej njo in njenega zveličarja Z ljubeznijo sta se tudi nasprotno spodbujala k napredovanju D> potu popolnosti. Iz goreče ljubezni, ki ju je vezala, sta vedela jemati priserčnost in veselje najvišje ljubezni. Tudi še po poroki sta se imenovala brat in sestra, i» **! ko navezana sta bila eden na drugega, da nista mogla ločena b* tudi le za malo časa. Zato je deželni grof, če ni imel celo da*eC popotovati, Elizabeto vedno seboj jemal in ona gaje rada spr®1® ljala tudi po gerdih potih in v slabem vremenu. Ne mraz ne so®»’ ne vročina ne povodenj, nič je ni moglo zaderžati. Vender se je včasi prigodilo, da je moral iti Ludovik na d®*i nje poti v druge dežele in ni mogel jemati Elizabete seboj. Hud®*1 ni svetovavci so izvolili ravno te priložnosti, da bi mladega ko®2* k meseni poželjivosti zapeljali; ali njegova ljubezen do Elizab®*f in njegova terdna čednost je vedno zmagala. Nekega dne so ^ rekli nekateri njegovih vitezev: »Gospod, zakaj ne delate ka*'c( drugi knezi in gospodje? Vi ne morete biti zmirom pri svoji Že®’ Ji, in tS modro®*1 — 61 — Pa tudi terjatvam svoje mladosti ne zmirom zoperstavljati se“. On Je molčal na te besede, ali ker sole silili vanj, odgovori jim jezno: »Gospodje moji, ako vam je ljuba moja milost, varujte se nadalje Pred mano še kaj takega govoriti. Jaz imam ženo in sem ji dolžan zvest biti. “ Elizabeta pa je odložila knežjo obleko, keder je šel Ludovik 2 domu ; oblekla se je in pokrila glavo kaker vdova. In tako je čakala njegovega prihoda v molitvi, čutju in ostrem pokorjenju. Ko je pa zvedela, da ima soprog priti, oblekla in opravila se je zopet, kaker je terjal njen stan. „Ne iz mesene dopadljivosti," rekla je Svojim ženskam, „ali iz ničemernosti se opravljam tako, tega mi je bog priča, temuč iz kerščanske ljubezni, da odvzamem svojemu bra-tu vsako priložnost k nezadovoljnosti ali celo h grehu, ako bi se ®u kaj ne dopadlo nad menoj ; da ne bo ljubil nič kaker mene v Gospodu in da Bog, ki je ohranil najuno zvezo na zemlji, nama da obema zedinjenje večnega življenja." Potem mu je šla naproti s pravo otročjo ljubeznijo, in dokler s^a bila skupaj, si je prizadevala na vso moč, da bi dopadla njegovim očem in njegovemu sercu. Pri jedi si ni mogla kaj, da ne ki bila poleg njega sedela, kar je bilo že takrat nasprotno navadi, ki so se je deržale imenitne gospe. Pri tem pa ni imela le tega Damena, da bi bila koliker mogoče blizu njega, temuč zlasti tudi, da bi tako ovirala nespodobne pogovore mladih vitezev. V resnici ni kilo ničeser, kar bi bilo moglo bolj v strahu deržati posvetne duše, kaker pogled na toliko čednosti v dvejuh tako mladih bitjih. Tako združena v sveti zastopnosti, polna ponižnosti in čistosti pred Bo-S°w, polna ljubezni in blagovoljnosti proti ljudem, polna ljubezni mei sabo, pa ljubezni, ki je oba k Bogu peljala, sta bila nebu in 2emlji naj ljubeznjiviši, naj spodbudniši pogled. --------------------- Besede svetega opominjevaiija blaženega očeta Frančiška vsem svojim bratom. . I. Gospod je rekel svojim učencem: „Jaz sem pot, resnica in ^vljenje. Nihče ne pride k Očetu drugači kaker po meni. Ako — 62 — bi mene poznali, poznali bi gotovo tudi mojega Očeta, in odsihmal ga boste poznali in ste ga videli. Pravi pa njemu Filip: Gospod! pokaži nam Očeta, pa nam je zadosti. Pravi pa njemu Jezus: Toliko časa sem pri vas in me ne poznate ? Filip ! kedor mene vidi, vidi tudi Očeta.u (Jan. 14, 6—9.) Oče prebiva v nedoseglji' vi svitlobi; Bog je duh in Boga ni še nikoli nihče videl; torej se more le v duhu videti, ker je duh, ki oživlja, meso nam nič ne koristi. Ali tudi Sinu, koliker je on Očetu enak, ne more nihče drugači videti kaker Očeta ali svetega Duha. Zato so pogubljeni vsi tisti, kateri so videli Gospoda Jezusa Kristusa po človeštvu, niso ga pa videli, niti verovali vanj po duhu in božanstvu, da je pravi Sin božji. Tako je tudi dandanašnji ; zakaj pogubljeni so vsi, kateri vidijo zakrament, ki se posvečuje z besedami Gospodovimi na altarju v rokah mašnikovih v podobi kruha in vina, ne vidijo pa in ne verujejo nanj po duhu in božanstvu, da je resnično najsvetejše telo in kri Gospoda našega Jezusa Kristusa, kar priča Najvišji sam, ki pravi: „To je moje telo in kri nove zaveze*;—■ in „kedor jé moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje.* (Luk. 22, 15. Jan. 6. 54.) Kedor ima duha Gospodovega, ki prebiva v svojih vernih, ta je, ki prejemlje najsvetejše telo in kri Gospodovo ; vsi drugi, ki nimajo tega duha in se prederznejo prejeti ga, ti si jejo in pijejo sodbo. „Zato, človeški otroci, doklej boste še težkega serca? Zakaj ljubite ničemernost in iščete laži?* (Ps. 4, 3.) Zakaj ne spoznate resnice in ne verujete v Sinu Gospodovega? Glejte! vsaki dan se ponižuje, kaker tedaj, ko je s kraljevega sedeža prišel v telo Devičino ; vsaki dan hodi k na® ter se kaže v nizki nevredni podobi; vsaki dan stopi z naročju najvikšega Očeta na aitar po rokah mašnikovih; in kaker se jo bil dal videti svetim aposteljnom v pravem mesu, tako se na® kaže tudi zdaj v svetem kruhu, in kaker so oni se svojimi telesnimi očmi videli samo njegovo meso, ali verovali so, da je Gospod Bog gledaje ga z očmi svojega duha, tako glejmo tudi mi s telesnimi očmi kruh in vino in verujmo terdno, da je to živo in resnično najsvetejše njegovo telo in kri. In na ta način je Gospod vedno se svojimi vernimi, kaker je sam rekel: „Glejte, jaz sem z vami do konca sveta." (Mat. 28, 20.) II. Gospod je rekel Adamu: „Jej od vsega drevja po vertu, od drevesa spoznanja dobrega in slabega pa nikar ne jej" (1. Mojz- — 63 — 16. 17). Od vsakega drevesa na vertu je smel Adam jesti, za-taj dokler ni ravnal zoper pokorščino, ni grešil. Tisti namreč je °d drevesa spoznanja dobrega in slabega, kateri si prisvojuje lastno v°ljo in se povišuje z dobrotami, ki mu jih je dal Bog in jih dela na njem ; in tako mu postane po hudičevem podpihovanju in pre-st°Pu zapovedi, sad spoznanja slabega. Zato mora dostajati kazen. Gospod je rekel v evangeliju : „Kedor se ne odpove vsemu, taf ima, ne more biti moj učenec" (Luk. 14, 33). In „kedor hoče sv°jo dušo ohraniti, jo bo izgubil" (Mat. 16, 25). Tisti človek se odpove vsemu, kar ima, in izgubi svoje telo, kateri se vsega prejeti k pokorščini v rokah svojega vikšega, in karkoli stori ali reče, ar ve, da ni proti njegovi volji (če je le dobro, kar stori), to je Prava pokorščina. In kadar bi podložni videl kaj boljšega in ko-ristnišega za svojo dušo, kaker to, kar vkazuje njegov predstojnik, daruje svojo voljo Bogu ; kar pa predstojnik vkazuje, naj gleda, da 0 dopolnil. To je namreč pokorščina iz ljubezni, ker daje človek samega sebe v dar Bogu in bližnjemu, če pa predstojnik podlož-Demu kaj vkaže, kar je zoper njegovo dušo, čeravno ga ne sme vbo-j h naj ga vender ne odpravi. In če bi ga kateri preganjali zato, e bolj naj jih ljubi zavoljo Gospoda. Zakaj, kedor raji preganjanje erPh kaker da bi se ločil od svojih bratov, ta resnično ostane v P°Polni pokorščini, ker da svoje življenje za svoje brate. Mnogo namreč redovnikov, ki se nazaj ozirajo in k izveržku lastne volje Vračajo, kaker da oni kaj boljšega vidijo, kaker kar predstojniki a2lujejo. Ti so vbijavci in spravijo mnogo duš v pogubljenje za-v°lj° svoje hudobe. «Jaz nisem prišel, da bi se mi streglo, ampak da bi stregel", Pra* Gospod (Mat. 20, 28). Kateri so nad druge postavljeni, naj zavoljo svoje prednosti samo toliko veselijo, koliker kè bi bili °ceni, da bi bratom noge vmivali : in koliker bi se bolj vzne-Wi, »ko bi se jim vzelo predstojništvo, kaker če bi se jim vzelo javilo noge vmivati, toliko bolj si pripravljajo pasti za nevarnost Sv°je duše. V. Premisli, o človek, v koliko izverstnost te je Bog postavil, ‘e Je vstvaril in vpodobil po podobi preljubljenega svojega Sinu — 64 — glede telesa, in po svoji podobi glede duha. In vse stvari pod soncem služijo po svoje stvarniku, ga spoznavajo in vbogajo bolj ka-ker ti, in niso ga hudiči križali, ampak ti si ga ž njimi križal in ga še križaš, ko imaš dopadajenje nad hudobijami in grehi. S čim se moreš torej ponašati ? Ako hi bil še tako bistroumen in moder, da bi imel vse znanstvo in bi znal razlagati vsa plemena jezikov in natanko preiskavati nebeške reči, sè vsem tem bi se ne mogel ponašati, ker je vedel en sam poklenski duh o nebeških rečeh in zdaj ve o posvetnih rečeh več, kaker vsi ljudje, in naj bi se tudi kedo našel, kateri bi bil dobil od Boga posebno spoznanje najvišje modrosti. Ravno tako, če bi bil lepši in bogatejši kaker vsi, in če bi tudi take čudeže delal, da bi hudiče izganjal, to vse ti je zoper in ti nič ne koristi. S tem se ne moreš nič ponašati, ampak s tem se moremo ponašati, namreč, z našimi slabostmi in da vsak dan nosimo sveti križ Gospoda našega Jezusa Kristusa. ----—— Priporočilo. Pobožnemu spominu naj bodo priporočeni : P. Adalbert Potokar, mašnik 1. reda ev. Frančiška, vmerl 31. grudna 1880 v Samoboru, 34 let star; Fr. Rihar t K u š n i k, tretjerednik v ljubljanskem samostanu, vmerl 30. grudna 1880, star 71 let; tretjerednici: Frančiška Marko iz Jarenine in Marija Kraner iz Maribora ; in vsi drugi udje redov sv. Frančiška, katere je Bog v poslednjem času poklical s tega sveta. Pobožni molitvi vseh bravcev tega lista priporoča lepo neki visoko častiti duhovnik sebe in svoje. Našim novim naročnikom priporočamo tudi pervi letnik ,,Cvetja", ki se more še vedno dobiti po navadni ceni. Po priporočilu lanskega leta se je za cerkvene potrebe bolgarskih katoličanov nabralo pri nas do 7. prosinca blizu 60 gold. Ta denar (60 gld.) se je izročil prečastitemu gospodu korarju Urhu v Ljubljani, ki hočejo skerbeti, da se tabernakeljni in ciboriji na-rede in na svoje mesto pošljejo.