w
Amerikanski
Slovenec
-______w
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
STŠTEVILKL =	JOLIET, ILLINOIS, 29. SEPTEMBRA 1911.	LETNIK XX
STRAJK NA ILLINOIS KCENTRA L-2ELEZNICI.
Mnogi klerki in zaposlenci po železniških delavnicah ustavili delo.
SODIŠČE NA POMOČ DRUŽBI.
Štrajkarjem prepovedano stopati črez železniško lastnino.
Memphis, Tenn., 27. sept. — Železni Illinois Central in Yazoo & Mississippi Valley sta danes vložili pri *ukajšnjem zaveznem sodišču prošnjo, aJ štrajkarjem prepove hoditi po že-zniški lastnini.
Sodnik McCall je izdal začasno za-"rzno povelje in slučaj bo razpravljali v Ponedeljek.
Prošnja je bila podana po Sherma-"ovem protitrustovskem zakonu, češ, fla se meddržavna kupčija ovira po Vstopanju štrajkujočih klerkov in zaposlencev po železniških delavnicah, kl Poskušajo odvračati ljudi od dela v službi železnic.
Primeri izgube tovornega blaga se "avajajo kot posledice vmešavanja s{rajkarjev v železniške posle. .New Orleans, La., 27. sept. — Šte-štrajkarjev na Illinois Central-! 2e,eznici znaša v tem mestu 770. ^xDavenport, Ia., 27. sept. — Uradniki ° glavnem zborovanju zveze "International Association of Machinists" 1 se vrši tukaj, so izjavili, da dobe strojniki' na Illinois Central-železnici Povelje, zaštrajkati jutri opoldne, ako Uradniki Harrimanovih prog ne pri-!oI'i° v pripoznanje nove federacije železniških zaposlencev. Tudi je re da kovači, kotlarji in drugi de-'avci samo čakajo pretečega štrajka stfojnikov, da tudi oni zastavkajo.
New York, 27. sept. — Julius Krutt-schnitt, podpredsednik Harrimanovih Veznic, je danes odklonil, sprejeti Poročevalce, ki so ga nameravali in-,erviewati glede delavskega položaja na njegovih progah. Pozneje je njegov tajnik naznanil, da bo g. Krutt-Schnitt sprejel poročevalce morda ju-
. Moline, Ul.( 27. sept. — Plače zapo-jjJencem po delavnicah Rock Island ?eleznice se ne bodo povišale, kakor je 'zjavil predsednik Mudge, ki se je tu "^dil po družbinih poslih. 9air°. HI-, 26. sept. — Klerki Illi-Central-železnice v Moundsu so obili povelje zastavkati. Tukajšnji ,erki zaštrajkajo vkratkem. Memphis, Tenn., 26. sept. — Tukaj s° dejansko vsi klerki in zaposlenci delavnicah Illinois Central-želez !"ce delo ustavili. Štrajkarji računa 10 5. gotovostjo na to, da se jim po-Sreči poskus, pridobiti zvezi zaposlen-Cev pripoznanje. Železniški uradniki 1° Prav tako polni zaupanja, da bo že eznični obrat v najkrajšem času spet reden.
J.ackson, Miss., 26. sept. — Želez-s,lci Illinois Central in Yazoo & Mis-('Ss'Ppi nastavljata tukaj mlada dekle-"a mesta štrajkujočih klerkov.
Eksplozija v South Chicagi.
Chicago, 111., 26. sept. — Z daleč slišnim, gromkim ropotom je eksplodiral ob polosmi uri snoči plavž v tovarni Illinois Steel-kompanije v South Chicagi in povzročil škode za kacili $50,000. Človeških žrtev na srečo ni obžalovati, a bržkone je mnogo delavcev poškodovanih. Uradniki družbini niso hoteli ničesar pojasniti in so samo povedali, da nf bil nihče usmrčen. Družba vzdržuje zasebno bolnišnico, v kateri se sprejemajo njeni zaposlenci, ki se ponesrečijo pri delu.
Tolika je bila sila eksplozije, da so se vsa poslopja pol milje naokrog v svojih temeljih stresla. V okolnih hišah so se skoro vsa okna razbila in prebivavci so bežali na ceste, vsi prestrašeni. Mnogi izmed njih so mislili, da se je primeril potres.
Bržko se je raznesla vest o prigo-divši se eksploziji, se je zbralo na stotine žensk in otrok od zaposlencev v tovarni Illinois Steel-kompanije, ki so boje.če poizvedovali o svojcih, zaposlenih v tovarni, ampak družba je imela gluho uho za prošnje in tožbe ljudi in je odredila, nikogar spustiti notri. Vrata so zaprli in odpirali samo zaposlen-cem. Šele čez mnogo časa se je vznemirjeni množici naznanilo, da ni bil nihče usmrčen.
Plavž (furnace) je bil baje popolnoma razdejan. Povzročena je bila eksplozija s tem, da je mrzla voda pre-curljala in prišla v dotiko z žarečo kovino. Slišati je bilo tri poke, ki so hitro sledili drug za drugim.

SmOtkarji zaštrajkali.
'V^ampa, Fla., 26. sept. — Sedemsto potkarjev tega mesta je nehalo dela ati vsled razglasa tovarnarjev, da bo 0 delavci odslej za po njih porablje ve smotke, za katere se ni plačal da-ML govorni vladi, ker so tovarnarji klonili odgovornost. °oslej vlada ni pobirala davka zi s^°tke ali tobak, ki so ga delavci za-Porabili, ali ondan so bili tovarnarji ^j^ščeni, da se bo to vprfhodnje go
tega utegne biti jutri na štraj Vseh 12,000 smotkarjev v tem me
Taft na potovanju.
s leavenworth, Kas., 27. sept.—Pred-Taft je danes končal svoj štiri-t ev*> obisk države Kansas in odpo-v Iowo, kjer ostane dva dni, pre-j. 8c poda na daljni zapad.
"es j« g. Taft obiskal Topeko, in Leavenworth, kjer je po-navdušil občinstvo s svojimi na-^v°ri z vlaka na kolodvorih. Skupaj i Potoval v Kansasu 845 milj in " 22 govorov
S^quil,
Potresi.
ao , —i«.., Ecuador, 24.' sept. — i(ioK močni potresi so napravili v Cli°	glavnem mestu pokrajine
""nborazo, ki je oddaljeno od Gua-kacih 85 milj, veliko škodo.
BOJNA LADJA
SE POGREZNILA.
V Toulonu na Francoskem razdejana velika bojna ladja "Liberte" vsled eksplozije.
VEC STO MORNARJEV MRTVIH.
Storili smrt kot junaki v izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Cerkev se podrla.
Wausau, Wis., 21. sept. — Nova katoliška cerkev sv. Jakoba, ki je. stala $50,000, se je podrla. En moški je bil usmrčen in šest oseb je bilo poškodovanih. Vzrok zrušenja ni znan. Ko se je pripetila nesreča, je bilo v poslopju zaposlenih 18 delavcev.
Priseljevanje pičlo.
New York, 24. sept. — Dasi ima prihodnji teden semkaj dopluti 17 prek-atlantskih parnikov, je število s par-niki pričakovanih medkrovnih potni kov primeroma majhno. S parnikom Kursk" ruskorameriške črte, ki je doplul semkaj v četrtek, je dospelo samo 774 medkrovnih potnikoy, večinoma judovskih izseljencev.
Šestnajst mrtvih.
Neenah, Wis., 24. sept. — Brzovlak, ki je vozil s hitrostjo ene milje v minuti, se je tu zaletel v farmarski voz, na katerem je bilo družba 31 veselih mladih ljudi. Dvanajst oseb je bilo na mestu usmrčenih, štiri druge so pozneje podlegle poškodbam, pet je bilo boljalimanj ranjenih in deset je ostalo nepoškodovanih. Žrtve so se vozile s P. Hansonove farme, kjer so se udeležile slavnosti obletnice nekega ženi-tovanja.
Toulon, Francija, 27. sept. — Ko je reševalno delo končano, obračajo sedaj oblastva vso pozornost na preiskavo, ki ima dognati vzrok in odgovornost za nesrečo, ki je zadela bojno ladjo "Liberte".
Pomorski minister Delcasse, ki je danes obiskal ostanke razdejane ladje, je bil ganjen do solz. Trupla iz razvalin na suho spravljenih mornarjev so okrnjena do nepoznatnosti.
Nesreča na bojiii ladji "Liberte" se je pripetila v ponedeljek zarana. Iz doslej neznanega vzroka je nastal na ladji ogenj in sicer v skladišču za stre livo. Eksplozije, ki so nastale vsled ognja, so razdejale veliko ladjo, eno najboljših francoske mornarice, in so usmrtile nad polovico njene posadke, obstoječe iz 793 častnikov in mornarjev.
Ogenj so opazili ob 5. uri zjutraj. In kmalu nato so plameni segli do skladišča za strelivo, in sledile so strašne eksplozije, ki so pretresle ladjo od vrha do tal. V nekaj hipih se je razdejana ladja pogreznila na dno toulonske luke.
Uradno se navaja število mrtvih na 235, število ranjenih na 88, in nekaj se jih pogreša. Mnoga trupla so zgorela. Reševalci so delovali noč in dan neprenehoma.
Ponesrečenci so storili junaško smrt pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Skoro vsi so ostali na svojem mestu dokler ni bil vsak up na rešitev lajlje izgubljen. Potem šele so jeli skakati z ladje v vodo, da se rešijo.
Mnogi rešenci so ležali po 16 do 24 ur med raznimi razvalinami stisnjeni preden se jih je moglo rešiti. Vsled bolečin so bili onesveščeni, zato niso mogli kričati, da bi reševalce opozorili nase.
Sila eksplozije je bila velikanska tako da se je stolp, ki je bil v njem največji top, odtrgal in je bil vržen visoko v zrak.
Cela Francija žaluje.
Volitve v Kanadi.
Montreal, 21. sept. — Sir Wilfrid Laurier s svojo liberalno vlado je bil pri današnjih volitvah temeljito poražen. Konservativci so sijajno zmagali. Skupaj je izvoljenih 81 liberal tev in 131 konservativcev, torej znaša večina opozicije 50.
Vse pokrajine so se izrekle proti reprocitetni trgovinski pogodbi Združenimi Državami.
Redek slučaj.
Muskegon, Mich., 26. se^t. — Gospa Grant Devore iz Moorlatida, vasi tukajšnji soseščini, je rodila dvojčka, od katerih je prišel eden tri dni pozneje na svet, nego drugi. Prvi o-trok je natanko 73 ur starejši, nego drugi. Zdravniki pravijo, da je tak slučaj skoro brez primere v zgodovini zdravilstva.
Zrakoplovčeva usoda.
Dayton, O., 22. sept. — Zrakoplovec Frank Miller je zgorel v zraku, ko je gazolinska posoda njegovega aeropla-na eksplodirala na razstavišču Troyu.
Elmira, N. Y., 22. sept, — "Dare Devil" Castellane, zrakoplovec, je bil na mestu usmrčen, ko je na razstavišču v Manfieldu, Pa., strmoglavil iz višine nad 1000 čevljev.
ki
itvo
je prestrašeno bežalo iz hiš, je 0 podirale. Mnogo poslopij se
jc poairaie. Mnogo pusiupij « H^šilo tudi v Guarandi, glavnem pokrajine Bolivar. Potresi se ra^ISuiejo izbruhu ognjenika Tungu-
"fj*ra!de7" AIaska> 23- "P1- — Mt*an ftuti»'S' ki ie trajal 52 minut, je bil ob-l> tukaj v četrtek zvečer.
Krvav boj na Kitajskem.
Čengtu, 24. sept. — Resen spopad med vladnimi četami in uporniki se je primeril pri Svangliu, 10 milj južno od tukaj. Čete so imele velike izgube ampak uporniki pa še večje. Uporniki so zasedli Meičau, 50 milj južno od tukaj.
Cung King, 26. sept. — Med kitajskimi četami in uporniki je prišlo dne 23. septembra do bitke pri Čuan-Lu Sicnu, v kateri jih je mnogo padlo, Uporniki so se umaknili v smeri proti Kia-Tingu.
Slovenec zrakoplovec v Ameriki.
H. P. Mertel se imenuje naš rojak, ki dela slovenskemu imenu čast na polju amerikanskega zrakoplovstva. Rojen v Domžalah in pristojen v Kam nik, biva že dalje časa v West Hobo-kenu, N. J., pod h. št. 813 John st., ter e zaposlen pri "United States Aerial Navigation Co." Predsednik te družbe je g. Bruno Schmidt. Ta je s pomočjo našega rojaka očrtal in sestavil posebne vrste biplane ali dvokril-nik, z imenom "Fulton", ki bo baje mogel vzdigniti 25,000 do 30,000 funtov, nositi 22 oseb in prepluti 70 do 90 milj na uro. Stroj je bil izdelan v delavnici g. Mertla in pri tem sta bila uporabljena dva patenta našega izumi-lja. Prvi poskusni polet se ima vršiti prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra, v Union Hill Schuetzen parku west-bokenskem.
G. Mertel nam je pismeno obljubil natančnejših poročil o svojih zrako-plovnih poskusih. Želimo mnogo sreče!
Bombe v cerkvi.
Guadalajara,« Mehika, 27. sept. Strašna eksplozija raket in bomb neki napolnjeni cerkvi je danes po vzročila smrt četverih oseb in resno poškodbo petnajsterih drugih ljudi.
Dober plen.
Spokane, Wash., 26. sept. — Dva roparja sta vlomila v National banko v Priest Riveru, Idahu, razstrelila ve liko varnostno omaro z dinamitom in uplenila $2,000 v gotovini in $7,000 v vrednostnih papirjih.
Demonstracije na Ogrskem.
Budimpešta, 26. sept. — Tukajšnji Socialisti so priredili v raznih delih mesta velike shode, na katerih so ime li Odlični govorniki strankini vnete nagovore o predmetu draginje živil in visokih stanarin. Sprejete so bile od ločne protestne rezolucije, v katerih se zahteva pomoč.
Čeprav so bili nekateri shodi prav živahni in vkljub ogromni udeležbi ni bilo nikjer resnega motenja. Policija je bila sicer izdala obširne odredbe ampak ni imela nobenega povoda nastopiti.
"Ultimatum" železničarjev.
Dunaj, 25. sept. — Nezadovoljni že lezničarji, ki so doslej zaman zahte vali povišbo svojih plač, so sedaj naslovili na vlado ultimatum (ali zadnjo besedo), ki poteče dne 1. oktobra. Če se dotedaj željam zaposlencev v že-leznični in brzojavni službi ne ustre-že, bodo zaštrajkali. Vlada se pripravlja na nekatere popuste, ki pa menda ne bodo zadostni.
Zarota na Francoskem. ___
"Journal }le Liege" jo objavil te dni senzačen dopis iz Pariza o zaroti pro ti francoski republiki na korist princa Viktorja Napoleona. O zaroti je po neprevidnosti zarotnikov izvedel neki general. Pod vodstvom princa Vik torja Napoleona deluje že več tednov neki odbor za to, da zasede princ francoski prestol. Štirje pododbori skrbe za propagando v armadi, v parlamentu, za demonstracije, za nemire ir» za sabotažo ter za organizacijo prinčevih pristašev. Princ Viktor Na poleon je tudi ustanovil mali dvor.
SPOR MED ITALIJO IN TURČIJO.
Prva poslala zadnji ultimatum in zahtevala odgovor v štiriindvajsetih urah.
ZARADI TRIPOLISA V AFRIKI.
Italijanske čete zbrane za odhod. Evropci beže iz Tripolisa.
Bezekov morivec prijet.
Predzadnjič smo poročali, da je bil v Moon Runu, Pa., dne 6. septembra ustreljen rojak Frank Bezek, vulgo Jerišnik, star 30 let, oženjen, doma iz Borovnice na Notranjskem. Sedaj se pa poroča, da je bil morivec njegov "prijatelj" Frank Mali, ki je imel pregrešno znanje z njegovo ženo, 291etno Marijo Bezek. ^Detektivi so ga ondan izsledili po nekem, pismu, katero mu je pisala umorjenčeva žena, v mestecu Eptonu, Pa., kamor je po umoru pobegnil. Morivec Frank Mali je star sele 24 let. Nadaljnja preiskava se vrši v Moon Runu, kjer sta morivec Mali in sokriva Marija Bezek v zaporu.
Slaven Indijanec umrl.
St. Ignace, Mich., 27. sept. — Poglavar Satago, zadnji veliki prvak nekdaj mogočnega rodu Chippewa-Indi-jancev, je dar"s tukaj umrl v starosti 108 let.
Od Sataga je pesnik Longfellow nabral mnogo snovi za svojo pesnitev "Hiawatha". V njegovem šatoru je pesnik prebil mnogo svojega časa pred več nego petdesetimi leti.
Jako živo je stari poglavar opisoval strašno trpinčenje in klanje pri Fort Michilimackinacu, kjer je njegov oče igral eno glavnih ulog.
Satago se je izobraževal v misijonski šoli, v sedanjem "Mission hotelu" na Mackinac otoku. Bil je goreč rim ski katoličan; njegove prednike je spreobrnil father Marquefte.
Homatije v Mehiki.
Mesto Mexico, 26. sept. — Že nekaj ur potem, ko se je povrnil Francisco J. Madero s svojega političnega poto vanja po jugu, so se spe^ pripetili tu kaj izgredi, katere je pa policija na konjih z brezozirnim nastopom hitro zatrla. Dve osebi sta bili usmrčeni in 15 je bilo laglje ranjenih. Izgredniki so zahtevali odstop tajnika guvernerjevega, češ, da je odgovoren za politično zmešnjavo v državi Chiapas.
Mesto Mexico, 26. sept. — Wence slao Franco iz Acale, male vasi v dr žavi Chiapas, je bil po upornih Cha mula-Indijancih križan, ko so zadnje soboto napadli vas. Indijanci so tr pinčili ženske in otroke, katere so metali v zrak jm jih prestrezali s suli cami.
Plavajoča razstava.
Neka velika .amerikanska trgovska družba, v kateri so zastopniki vseh strok, pripravlja velikanski parnik kot plavajočo razstavo. Ladja bo v novembru zapustila New York ter obiskala pristanišča Kube, Puertorica Columbije, Venezuele, Kuyanne, Brazilije, Uruguaya, Argentinije, Čila Peru, Ekvadorja, Paname, Costarice Nicarague, Salvadorja, Guatamale in Mehike. V januarju 1912 bo dospela v San Francisco. Razstavna ladja bo nadaljevala vožnjo proti vzhodu ter se vračala skozi Suez in Sredozemsko morje. Zaradi večje privlačne sile se bodo na krova ladje v vseh večjih pristaniščih prirejali banketi. Podjetje je financirano z $5,000,000.
Katoliški shod v Milanu.
Zadnje dni se je vršil v Milanu 12. italijanski katoliški shod, ki se ga je udeležilo nad 20,000 organiziranih ka tolikov, kardinal nadškof Verrari mnogo poslancev in provincialnih svet nikov. Število katoliških organizacij je od lanskega leta narastlo za 136. Na shodu se je jasno izražala nevolja proti radikalnemu prostozidarskemu elementu, proti podpiranju socialne demokracije od strani vlade itd. Raz pravljalo se je tudi proti preureditvi šolskih zakonov in drugih perečih vprašanj. Kardinal Verrari je v svojem govoru opozarjal na temeljne kr ščanske principe resnice in pravičnosti.
Med Turki in Italijani so se pojavljala zadnje tedne resna nasprotstva glede na Tripolis, na osrednji severni brežini afriški. Italijani so se pritoževali, da tripoličanske turške krajne oblasti zistematično ovirajo Italijane in dajejo prednost drugim narodom. Neko 30 km dolgo cesto so Turki izročili nekemu Francozu, dasi so je zmerili italijanski inženirji. Nasproti tedenci Italije, dobiti vodilno gospodarsko mesto v Tripolisu, naglašajo Turki, da ne morejo Italijanom več dovoliti kakor drugim narodom. Po nekem poročilu hoče Italija imeti v Tripolisu zgolj trgovinske koncesije, po drugem pa politični protektorat, kakor ga zahteva Francija v Maroku.
Najnovejše tozadevne brzojavke se glase:
London, 27. sept. — Brzojavka iz Pariza pravi, da je Italija izročila Turčiji ultimatum (zadnjo besedo). Zahteva, da Turčija privoli v italijansko zasedbo Tripolisa in da mora Turčija odgovoriti do dne 28. septembra. V slučaju, da se odgovor ne izroči štiriindvajsetih urah, bode Italija takoj zasedla Tripolis.
Brzojavka iz Milana pravi, da so vse železnice, držeče v pristanišča, napolnjene z vojaškimi vlaki in vojnimi potrebščinami. Čete, namenjene za Tripolis, so zbrane v lukah ter pripravljene za vkrcanje.
Brzojavka iz Carigrada listu "Morning Post" pravi, da je turška vlada na izvenredni seji vseh ministrov sklenila, odločno nasprotovati italijanskemu načrtu v Tripolisu. Uradni krogi so prepričani, Ja velevlasti ne bodo dovolile Italiji, izkrcati čete v Tripolisu. Turki so voljni podeliti Italijanom nekatere gospodarske koristi, ampak predpravic jim nočejo dati nobenih.
Brzojavka listu "Morning Leader" iz Carigrada pravi:
"Otomanska agencija naznanja, da Italija predlaga plačati od $15,000,000 do $20,000,000 v zamenjavo za Tripolis. Naznanilu se splošno ne verja-me.
Pismo iz Tripolisa z dne 21. septembra pravi, da se bodo Arabci zopersta-vili izkrcanju^ italijanskih čet.
Tripolis, 27. sept. — Mnogi Evropci beže iz mesta, boječ se sovražljivosti od strani Arabcev in Turkov.
Chiasso, Švica, 27. sept. — Brzojavke iz Rima poročajo o resnih proti-vojaških demonstracijah v pokrajinah Ravenna in Forli na Italijanskem. Izgredniki so postavljali barikade.
Nemški odgovor Franciji.
Pariz, 27. sept. — Nemški minister vnanjih zadev, gospod Kiderlen-VVaechter, je danes sprejel francoskega poslanika, g. Cambona, v uradu vnanjih zadev v Berlinu in mu vročil odgovor Nemčije na zadnje predloge francoske glede Maroka.
Izgredi radi draginje v Avstriji.
Dunaj, 26. sept. — Demonstracije zaradi draginje se nadaljujejo. Razburjenost v prebivavstvu ni ponehala vkljub pomožnim odredbam, ki jih je vlada obljubila. Iz mnogoštevilnih krajev države se poroča o neprestanih demonstracijah in izgredih, ki imajo tupatam antisemitski značaj. Posebno hudi protijudovski izgredi so se pripetili v Kutni gori na Češkem, med pretežno češkim prebivavstvom. Množice ljudstva, ki so se zbrale v trope, so naskočile povodom judovskih praznikov zaprte judovske prodajalnice, razbile pohištvo in uplenile zaloge, tako da je moralo vojaštvo nastopiti, kajti policija ni mogla zatret.i izgredov.
Množica pa se je četam zoperstavila, in vnel se je boj, pri katerem je bilo mnogo oseb ranjenih, preden je bil zopet napravljen mir.
V Lvovu in Krakovu, Galicija, kakor se poroča od tamkaj, je nedelja minula brez večjih nemirov, čeprav so bile obširne demonstracije nameravane. Med temi demonstracijami so bili poulični obhodi, ki bi bili brez dvoma imeli ogromno udeležbo in bi menda ne potekli brez izgredov.
Policija je iz previdnosti obhode prepovedala, in tako je bila najboljša priložnost za uprizoritev izgredov odstranjena.
Dunaj; 21. sept. — Po izgredih radi draginje je v glavnem mestu vse mirno. Nastop vojaštva je učinkoval. Nemiri so se pripetili tudi v drugih državnih delih. Iz Gradca, Solnogra-da in od drugod se je poročalo o hudih demonstracijah. Vpričo velikanske razburjenosti med prebivavstvom radi silne stiske pripravlja vlada pomoč proti draginji. Znižati namerava uvoznine za razna živila in se predvsem dogovoriti z ogrsko vlado zaradi uvoza argentinskega mesa.
Vidmar, slovenski šahist.
Dne 25. septembra se je v Karlovih varih na Češkem zaključila večteden-ska mednarodna tekma svetovnozna-nih šahistov. Med 26. (šestindvajsetimi) tekmeci si je priboril 6. mesto znani slovenski šahist Vidmar iz Ljubljane, ki je tako velesijajno rešil slovensko čast pri tej najtežji igri z uma bistrim mečem.
Izseljevanje iz Ogrske.
Budimpešta, 24. sept. — Zadnji čas se je izselilo mnogo ogrskega prebi-vavstva. Glavni vzrok te prikazni je, ker nimajo kmetje potrebnih zemljišč. Po večini je Ogrska dežela latifundi-jev, kajti do osem desetink dežele obstoji iz samih veleposestev. Zadnji čas je nekaj magnatov sklenilo, razkoša-vati svoja obširna zemljišča in jih prodajati kmetom, kar ni ravno slaba kupčija.
Mnogo bank se bavi z velikim vspe-hom s tem novim gospodarskim virom. V to svrho se je ustanovila celo neka oficielna družba, ki se bavi edino( le s praktičnim razkosavanjem zemljišč. Kakor znano, ne manjka na Ogrskem Židov, in kjer so ti, tam so tudi špekulacije. Vsled tega je nakupovanje in prodaja v najživahnej-šem razvoju. Katoliška cerkev — poleg katere se razvija tudi kalvinska cerkev — ki je na Ogrskem jako bogata na zemljiščih, je sklenila oddati del ,svojih obširnih zemljišč ogrskim kmetom. Cerkvena posest obsega 1,-540,000 oralov zemlje, ako obsega en oral do 57 arov. Škofje sami imajo nad 730 tisoč oralov sveta, drugo pa imajo škofije in župnišča. Posebno mladi škofje so razdelili obilo svoje zemlje, ker so spoznali v tem važno socialno akcijo.
Štrajki na Španskem.
Madrid, 21. sept. — 30,000 zidarskih rokodelcev je danes tu zaštrajkalo. Mesto se nahaja pod vojaškim nadzorstvom. Brzojavke iz raznih mest po deželi poročajo o nemirih in štraj kih
Novi državni vojni minister.
Dunaj, 25. sept. V- Novi državni vojni minister general pehote Moric pl. Auffenberg, naslednik barona Schoenaicha, je bil doslej poveljnik 15. zbora v Bosni (Sarajevu). General Auffenberg namerava povišati število novincev in podčastnikov, tako da bi se moral zvišati tudi proraču« za 20 milijonov kron.
Ogrom se je novi vojni minister že zameril, ker je baje izjavil, da je nemški poveljni jezik edini mogoči posredovalec pri deseterih "narečjih". V ogrskem državnem zboru bo podana ostra interpelacija, ali smatra minister ogrščino samo za "narečje".
Jolietske novice.
—	Umrla je v torek zvečer v svojem stanovanju na N. Bluff st. nad 80 let stara vdova po dne 18. avgust? um.f-lem Jakobu Cesarju, ki je bil eden izmed najstarejših pionirjev naše naselbine. Po smrti svojega ljubljenega moža je začela dobra starka hirati, in sedaj je spet združena z njim na boljšem svetu. Pogreb se je vršil včeraj (četrtek) dopoludne. Pokojnici svetila večna luč!
—	Svojo prvo plesno zabavo priredi mlado društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. prihodnji četrtek zvečer v Jednotinih prostorih. Vstopnina 25c za moškega, dame proste. Več o tem najdete med društvenimi vestmi.
—	Otvoritev mestnega javnega tržišča (market) na takozvani "city hall loti", na voglu Scott in Clinton cest, bode baje velik dogodek za to mesto. Na tr^šču se bo prodajalo v torek, četrtek in soboto vsakega tedna.
—	Opozarjamo rojake na novi oglas Kmetske posojilnice ljubljanske okolice na 1#. strani te izdaje "A. S."
Listnica uredništva.
G. Jos. J. P., Ely, Minn. Vaš dopis o sprejemanju ukaželjnih v angleško šolo prejeli za zadnjo št. prepozno, za to št. pa je "out of date". — G. I. A., New York, in g. P. Sch., New Hra-dec, N. D. Prepozno prejeli. Prihodnjič. — Zdravi!
Glavobol krajša življenje.
Pogostne glavoboli, ako se ne preženejo, utegnejo okrajšati življenje s tem, da povzročajo bolj ali manj živčno onemoglost, katera prizadeva celo telo. Tisočeri ljudje so leta in leta uživali Severove Praške zoper glavobol ter spoznali, da so tako izdatni in brzo učinkujoči pri lajšanju glavoboli kakor nobeni drugi. Cena 25c za škatlico. Na prodaj v lekarnah. Niso pristni brez znamke W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
E A. NEMANICH, preda.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag 5
Forest City, Pa., 25. sept. — Nimam sicer nič posebnega povedati, vendar >a želim moje rojake opozoriti na nekega lopova, z imenom Miha Klopčič, ki je bil tukaj pri nas 2 leti organist. Xaš duhoven se menda ne mara s tem človekom pečati, dasi je bil po njem najbolj oškodovan; vendar pa jaz ne morem več molčati. Ta človek, Miha Klopčič je od nas pobegnil, in zapustil polno dolgov, nad $200.00, pri različnih ljudeh; vrh tega pa je odšel v Sumu, da je ukradel v župnišču nad $230 in vse okoljščine kažejo, da ni bil daleč od te tatvine. Spomnim se, da je od tega lopova pred leti pisal nek rojak iz Ely, Minn., a žali Bog, na to nismo dosti gledali. Saj pa tudi zna tako lepo in sladko govoriti, da mora človeka preslepiti, da mu verjame. Zraven tega je ta človek silno velik lažnjivec, ki ve veliko povedati od duhovnov, stvari, da jih sam ne verjame. Zato je pa tudi brezverec, najhujši socialist, ki vedno kjerkoli more, govori zoper vero' in cerkev, čeprav zraven j tega rad je cerkven kruh. Liže se naj-' rajše po farovžih, da'šnofa okoli in , potem govori, pa je pri tem priliznen hinavec. Naj bi se tega lopova varovali vsi rojaki, ker opehari vsakega, ki mu zaupa; posebno pa se naj bi ga va-I rovali vsi slovenski duhovni v domo-' vini, kamor je sedaj pobegnil, in pa tudi vsi slov. duhovni v Ameriki, ako bi še kedaj nazaj prišel. Želel bi, da bi ta dopis ponatisnili vsi starokrajski časniki, posebno pa Slovenec, da bi se popred vsak duhoven v starem kraju prepričal, preden bi ga vzel v službo. Saj mislim, da bi lahko lepo spričevalo dobil od našega župnika, kakor tudi od preč. gosp. Buha v Elv, Minn. Kolikor nam je znano, je ta lažnjiv lopov I tudi v Ely in povsod pustil za seboj povsod dolgove, od tukaj pa je odnesel vrh tega še sum tatu.
Naša cerkev je sedaj jako lepo poslikana, ter očiščena. Prenovil je ves znotranji del cerkve slikar John Go-sar, naš rojak, kateremu res lepo delo vso čast dela. Mi ga vsim slovenskim duhovnom priporočamo.
Opazovalec.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Slovenian Liquor Co.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-Todne komade, najnovejše; Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1321 Chic. Josip Stukel,' 209 Indiana St., Joliet, 111.
RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co.	4t NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn. POHIŠTVO, POSTELJE, ŠIVAL-ni stroj, peči in vse drugo, se proda po najnižji ceni, ker sem se namenil podati v staro domovino. Nik. Ba-juk, 600 Summit St. NAPRODAJ PRODAJALNA IX pohištvo, zaloga čevljev in moške oprave. Proda se poceni, ker lastnik je preobložen z delom. Proda se ali blago samo ali pa pohištvo. Vprašaj na 035 Ruby St., Joliet. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH an'd Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfg. Co., Terre Haute, Ind.
tovorne kare in zdajci je bil brez noge; noge nima 4 cole pod kolenom. V društvu ni nobenem. Ni bilo druge pomoči, moral je dati tiskati 500 tike-tov za zlato uro, vredno 2? dolarjev, in hajd ž njimi okolj rojakbv, dasi je izbral z mojo pomočjo, ali lepše rečeno, z božjo pomočjo, vendar toliko, da si je gumasto nogo kupil za 90 dolarjev.
To naj bi bilo v svarilo onim rojakom, ki niso še v nobenem društvu, ker nihče ne ve, kako je to težavno, ko mu po praviti očitajo: "Si že več let v Ameriki, pa nisi še pri nobenem društvu!" In tak ne najde nikjer usmiljenja. Torej rojaki, vpišite se prej ko vam bo mogoče v kako društvo, da ne bo prepozno!
Ura je bila vlečena zadnjo nedeljo, to je 17. sept. Št. je izšla 29. Kdor rojakov je kupil to št., naj se oglasi pri meni ali naj piše na naslov: John. Verbiščar, Pine St., W. P. R. R., Allegheny, Pa.
Zdaj pozdravljam vse rojake(inje) po širni Ameriki in v stari domovini.
John Verbiščar.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
GLAVNICA $50,000.00,
Ustan. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
Springfield, 111., 19. sept. — Prosim, da bi natisnili par vrstic v vaš razširjeni list; hočem poročati novice iz tega mesta.
Kar se tiče dela, je prav slabo v tem času leta, ker delamo komaj pol časa v tednu in .nekateri še toliko ne.
Rojak Frank Germošek je tudi že dalj časa bolan; želimo mu vsi, da bi se kaj kmalu na boljše obrnilo.
Pokopali smo 18. sept. rojaka Antona Kastelca. Star je bil 62 let, doma iz Brezovega dola,	Žužemberk. V Ameriki j !>,; i< z> mnogo let. Domači g župnik ga je previdel S sv. zakramentom za umirajoče in potem smo ga spremili v St. John bolnišnico, kjer je umrl čez osem ur za pljučnico. V starem kraju zapušča ženo in tukaj dva sina in eno hčer, kateri so bili vsi navzoči pri pogrebu: Ana Usman, hčer ter Anton in Frank, sina. Tudi se prav lepo zahvaljujejo vsem rojakom, kateri so jim kaj pripomogli pri obiskanju rajnega očeta.
Na društvenem polju tudi še dosti dobro napredujemo. Imamo štiri podporna in dve pevski društvi. Seja društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jed-note bode od sedaj naprej v podtličju slovenske cerkve vsako drugo nedeljo ob pol 4. uri popoldne.
Pozdravljeni vsi rojaki po širni A-meriki. Vam, g. urednik, pa želim obilo naročnikov.	Poročevalec.
The Joliet National f
Bank 1
■
JOLIET, ILLINOIS i
Kapital in rezervni sklad
$400,000.00.	M
ROBT. T KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, kaiir S
230J4 Grove St. Milwaukee, Wis.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dejbra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Boži oil
101 Indiana St. N. W. Phone 384 Joliet,II
Koliko tehtate?
Če izgubljate na teži, je morda pokvarjena hrani tev, katero povzroča bolan želodec, in pičla prebava. — Pomagajte svojemu želodcu s tem, ds uživate
Cena: En dolar steklenici.
Severov Želodčni Grenčec
Steelton, Pa., 19. sept. — Naš gospod superintendent Tomaž McCenty, je imel 17. sept. vesel dan in mi Slovenci ž njim, in je imel njegov sin tudi vesel dan, ko je daroval novo sv. mašo, in je bilo vse polno častite duhovščine navzoče. In udeležil se je nove sv. maše tudi en sin, ki je dobil M. D. diplomo 21. jun., to je brat g. novo-mašnika, ki je nastanjen za zdravnika v bolnici sv. Jožefa v Philadelphia-
Kar je pa zavoljo dela, se ne moremo pohvaliti, ker je 9. sept. 7 "open-hart furnacov" zaštapalo. Delamo vsaki drugi dan. Upamo, da se bo kmalu na boljše obrnilo.
S pozdravom vsem naročnikom A. SI.	Jos. A. Pibernik.
Nič tako hitro ne ugonobi možaka, kakor onemoglo, pokvarjeno živčevje. Ali ste razdražljivi? Zakaj bi zanemarjali teko resno stanje svojega zdravja! Poskusite in uživajte
Severov Nervoton
Clev. Ameriki.
Pred par leti je urednik "/C. A." prosil Boga, da bi se moje ime pozabilo —za vekomaj, a kot vidim se on spet zanima za mojo malenkost.
če bom rabil purša ali pa fakina.za svoje "kovčeke" in prtljago bom dal njemu "first chance", ker se je prvi ponudil. Sicer se pa nič ne mudi. Zdravo!	Josip Klepec.
Cena: 25 in 50c, V lekarnh .
Nekoliko vprašanj.
K^dar se ne počuti dobro, bo vsaka oseba takoj skrbela, da spet pridobi, prejšnje zdravje. Tedaj se navadno pojavljajo troja vprašanja: 1., katero j zdravilo naj se rabi? 2., kako naj se i rabi? in 3., kdaj naj se rabi? Če je /vzrok nerazpoloženja v želodcu ali v leni delavnosti jeter in drobja, če sirio razdražljivi, ali če je naša kri slaba ali nečista, se na ta vprašanja lahko odgovori. Uživati moramo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino več minut pred jedrni v svrho, da pripravimo in okrepimo želodec za njegovo delo. Če je pregrenko, ga poplaknite nekoliko z vodo. Popitck pred spanjem koristi vsakomur, Bržko se o-pazi izprememba v naši slasti ali kaka težava pojavi po jedi, ali nervoznost in slabost, začnimo takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Predno se poglobi!
Predno se navadni prehlad, lahni kašelj ali hri-pavost razvije v hudo pljučno bolezen, se zava. rujte 8 prijetno in stanovitno olajšbo, ki jo podeljuje
Severov Balzam za pljuča.
Joliet, 111., 27. sept. — Prihodnji ponedeljek, dne 2. oktobra, bode v Jed-notiirem domu otvorjeno enajsto glavno zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote. Ob 8. uri zjutraj se zbero gg. glavni uradniki in delegatje v Jed-notini dvorani, 1004 N. Chicago St., odkoder se podajo v našo cerkev sv. Jožefa, kjer se bode darovala sv. maša ob poldeveti uri. Po sv. maši bode skupni odhod nazaj v dvorano, kjer se potem takoj prične zborovanje itočno ob poldeseti uri dopoludne. — •Tem povodom se naša daleč znana naselbina jolietska gotovo izkaže po svoji gostoljubnosti nasproti milim gostom, ki bodo bivali več dni v naši sredi. Z veseljem in bratsko ljubeznijo bodo sprejeti v vsaki slovenski hiši, in gotovo odnesejo najlepše spomine na Joliet. Vse gg. zboroval-ce prisrčno pozdravljamo in jim kličemo: Dobro došli!
— Spet se nudi najlepša priložnost vsem, ki se hočejo učiti angleščine zastonj ali brezplačno. Pravkar nam je prinesel prof. A. Maue sledeči razglas za blagohotno objavo: "Jolietska večerna šola bo otvorjena v ponedeljek zvečer, dne 2. oktobra, v Central School-poslopju na voglu Chicago in Webster cest. Pončevalo se bo v ponedeljek, torek, sredo in četrtek vsakega tedna. Želeti je, da se vsi uka-željni zglase tako hitro kakor mogoče, ker bode potem učiteljem lahko organizirati razrede kar najhitreje. Vsi, ki se zanimajo za pouk, so nujno naprošeni, da pridejo že prvi večer."— Torej fantje in možje, ki nameravate ostati v tej deželi, pa še ne znate angleščine, brejt katere ni mogoče priti do boljšega del? in itasliijiku, pozor na večerno šolo! Sedaj imate priložnost, da se brezplačno naučite angleščini! Zglaiite se v omenjeni šoli takoj prihodnji ponedeljek zvečer! Potem bo prepozno,
—	Poročena sta bila v naši cerkvi v ponedeljek zjutraj g. Frank Simo-nich, deležnik dobro znane slovenske tvrdke The Eagle, in gdčna. Terezija Sorčič, doma iz Kapele pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem. Tovarišica je bila gdčna. Annie Strutzel, a tovariš g. Math. Sorčič. Po kratkem potovanju se novoporočenca nastanita pod h. št. 608 Hickory st. Bilo srečno!
—	Godci, na dan! G. Josip Stukel, 209 Indiana st., ustanavlja orkester ali godčevski zbor, ki se vanj sprejemajo predvsem slovenski godci in svi-rači na piskala. Novi orkester bo igral glavno ulogo pri naših plesih in vseh drugih zabavah, in žel bo pohvalo samo tedaj, če se zglase in združijo vsi naši najboljši godci, ki so sedaj popolnoma disorganizirani in razkropljeni v tujih godčevskih zborih. Zatorej godci, na plan! V novem orkestru boste plačevani po u,nijski ceni. Pokličite g. Stukla na telefon: 70.3 N. W. ali 1521 Chlcttgo.
—	Zanimanje ža veliko veselico ali "fair", ki se priredi v korist naši cerkvi šv. Jožefa v dneh od 11. do 18. nov. t. t., raste od dne do dne. Zasluga je to predvsem obeh vrlih mladenk, ki sta na kontestu, gdčne. Ane Lopartz in gdčne. Marije Rogina. Katera nabere več?
—	G. Matija Pogorele je prišel v Joliet prvi izmed delegatov in sicer že včeraj (torek), kot zastopnik dr. sv. Jurija št. 100, Sunnyside, Utah.
—	G. Kobe, znani rodoljub iz Calu-meta in zastopnik "Glasnika", se je oglasil danes v naši tiskarni. Prinesel je v Joliet vsepslno pozdravov od ca-luinetskih prijateljev in znancev.
—	Gospa Marija Schwab, predsednica tukajšnjega slovenskega dvora Reda Katoliških Borštnaric, je odpotovala v ponedeljek zjutraj h glavnemu zborovanju svojega reda kot dele-gatinja.
—G. Nick Bajuk je danes odpotoval x ženo in dvema otrokoma v staro domovino, v Primostek na Belokranjskem. Srečno pot!
—	Frank Petrovčič, klerk pri tvrdki Tijan & Plisich, si je zelo poškodoval desno roko, ko sta se pri razvažanju blaga zadnjo soboto s.plašila konja in je bil mladi fant vržen z voza. V nekaj tednih se mu rane razpokline baje popolnoma zacelijo,
—	V soboto bosta Otvorjeni obe javni mestni tržišči (markets) na tako-zvani "city hall loti" iti ob reki med Cass in Jefferson cestama. Tu bodo odjemalci lahko kupovali sadje, zele-njad in drugo farmarsko blago naravnost od farmarjev.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Blažič John, Miko Frank, Opeka Frank, Petruša John, 1'leše Jos., Rajnošek A. J., šustarič Ivan.
Allegheny, Pa., 19. sept. — Uredništvo A. S.! Prosim, natisnite teh par vrstic v naš cenjeni list. Rad bi naznanil rojakom, posebno iz podzemeljske fare, da se je ponesrečil rojak Urh Jakovčič iz Cerkvišč/ še na Cvetno nedeljo. Šel je na izprehod po "štre-ki", kakor sam pravi. Ko je zagledal brzovlak dirjati, se je hitro umaknil na drugi tir. V tem hipu so ga zadele
Brockway, Minn., 21. sept. — Gospod urednik, prosiva prostora v A. S. še za par vrstic! Tisti X nas dekleta še sedaj ne pusti v miru! Midve sva pisale v imenu našega dekliškega društva in mu dale vsaj nekaj odgovora na napad na nas. Mislile sva, da se bo skril kot polž, ko vidi nevarnost,! toda v svoji "modrosti" on tega ne premore. Staviva, da se je še on sramoval, ko je bral svoj "lepi" dopis natisnjen v 41. št. Kaj pa pravzaprav odgovori? Nič!! Gobezda in gobezda; na to, za kar se gre, pa ne odgovori, zato ker ne mape utajiti, da jg hotel osmešiti pred eelim svetom! Tega ne more tajiti, čeprav sedaj drugače piše! Zamorca pereš, gospod "L, K," ali "X", kot si se podpisal: če ga bolj pereš, bolj bo črn!! Sedaj nas hvali fcakor še nikdar poprej in se izgovarja kaj je mislil in kaj ni mislil, ko je pisal o "matematiki, geografiji in fiziki", Vsak čitalec je moral viditi in razumeti, da se je norčeval iz nas: čeprav ni rekel naravnost, da smo "zabit e"! Sedaj vemo: matematika, geografija in gospodična "Fizika" nas bodo naredile učene!! "Jojminasta, kako si Ti res kunšten"!!!
V poduk naj Ti služijo še tele resnice; sicer jih ne postaviva na žarke solnca, ker jih danes ni, vendar pa veljajo: Pri nas vstopijo dekleta v društvo s 15. letom in ne s 14.! Toraj ne moreš govoriti o "otrokih" 14. let! Kaj pa s 16. letom! Midve še enkrat trdiva in v imenu celega društva trdiva, da je pri nas dosti deklet: da, nič manj kot fantov! Tak "fajmošter" kot si Ti, bi moral to menda vedeti! Zahvaliva se Ti za komplimente, ki si jih nama dal — znajo še prav priti! — odločno pa odklanjava sumničenje, da nisva pisale celega dopisa!! Midve podpiševa to kar sami skupaj sestaviva tn naju tudi ni sram podpisati pravega imena! Nisva rabile, ko sva pisale zadnji dopis ali današnji dopis, slovarja, kakor ga Ti vsakikrat, kadar pišeš v časnik: že veš, komu si to pravil!!! Za danes še zamolčiva Tvoje pravo ime; oprostijo pa naj či-tatelji, posebno pa dekleta v Ameriki in stari domovini, o 1 i k a n o s t, ki jo je pokazal v svojem dopisu v 41. št. tega lista — dijakon!! Midve ne bodeva odgovarjale več na Tvoja g o-b e z d a n j a, — toliko v odgovor, et tu Brute; — (zopet matematika, kaj? ali je to kaka "višja šola"???), piši, kar hočeš!"
Za dekliško društvo:
Ivanka Trobec, t. č. preds.
Meta Žumer, t. č. tajnica.
Eveleth, Minn., 24. sept. — Dragi mi A. Slovenec! Sprejmi v svoje predale par vrstic, da sporočim rojakom po Združenih državah par novic.
Z delom je tukaj ena srednja reč. Dela se vsaki dan podnevi in ponoči, da staremu delavcu ni treba biti brez dela, z novincem je pa bolj trda za delo dobiti. Parne lopate grabijo z vso silo na Spruce-rudniku No. 1, ga bo pobrala v par dneh, in v Adams-rudniku No. 6 tudi pridno grabi, bo kmalu prazno skladišče,
Z društvi smo tudi preskrbljeni. Naj bolj lepo napreduje društvo sv. Cirila in Metoda K. S. K. Jednote in dr. sv. Ime Jezusa J. S. K. Jednote. Druga društva spadajo k različnim jednotam, tako da vsak zavedni Slovenec ima priliko pristopiti k eni ali drugi jednoti.
Mesto Eveletli tudi noče ostati za-dej za drugimi mesti po Mesaba Range z olepšavo in razsvetljavo ter vsaki dail dela veliko delavcev nove celice in hodišča iz cementa.
Preden končam, pridem še z ieljo, da bi se še kaj večkrat oglasil z dopisi, in kdo? Gosp. Rupee iz Metlike, Kranj sko. Njegovi dopisi morajo spraviti človeka v dobro voljo, čeravno je jezen, se mora smejati. Ja, gosp. Rupee, še vse bo prišlo na staro nošo, vže zdaj ženske nosijq hlače, moški bodo morebiti čez čas pa kiklje.
Zdaj pa prosim, da ne vržete tega mojega dopisa v vaš leseni ali drateni koš, čeravno se je ta moj dopis preveč podaljšal. In želim vam veliko novih naročnikov na ta edini katoliški list v Zedinjcnih državah. Vas pozdravljam stari naročnik
Avgust Gregorič, Box 710.
MALI /GLASI.
3%—tri od sto—3%
Ali so vaši živci slabotni?
V zvezi s primerno hrano, duševnim počitkom, telesnim gibanjem, kopelni in gnetenjem vam to zdravilo povrne trdno voljo, moč in jakost vašemu živčevju.	Cena en dolar'
Severovih zdravil laHko kupite, kjerkoli so lekarne ali trgovine z lekl .Pazite, da dobite pristnih Seve-rovih Zdravil in ne vzemite nobenih drugih. Navodi so tiskani v vašem jeziku.
NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK DAJE SVET V PISMU ZASTONJ.
w. F. Severa Cc. cemLT°s
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 4. septembra 9 Hrvatov in 1 Slovenec; jS»sept. 22 Hrvatov; 9. sept. 6 Koče-Jftrjev in 10 Hrvatov. Iz Amerike se je povrnilo dne 4. septembra 90 Hrvatov in Slovencev; 5. sept. 40 Hrvatov; 9. sept. 30 Hrvatov; 11. sept. 100 Slovencev in 200 Hrvatov.
—	V Ameriko jo je hotel dne 9. sept. Popihati Martin Zupane, rojen 1. 1892, v Gotovljah pri Celju in tja pristojen, 'n se ogniti vojaški dolžnosti. Namen
je pa na kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Nikolaj Večeri« preprečil s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
—	Slomškova zveza. Dne 7. sept. se je vršil v dvorani "Rokodelskega doma" v Ljubljani občni zbor "Slomškove zveze", t. j., učiteljev in učite-jie, ki so združeni pod praporom Slovenske Ljudske Stranke. Dvorana je bila nabito polna. "Slomškova zveza" šteje sedaj 7 podružnic in nad 300 članov. Njeno glasilo je "Slovenski Učitelj", ki ima 1000 naročnikov.
—Otvoritev "Društvenega doma" v Sostrem pri Ljubljani se je. izvršilo dne 10. sept. nad vse sijajno. Slavnostni govornik dr. Krek je govoril o nalogah katoliške slovenske izobraževalne organizacije glede na kmečki in delavski stan. K slavnosti so prihiteli Orli celo iz Tržiča in iz Javornika.
—	Z Jesenic. Blagoslovljenje novih zadružnih prostorov I. delavskega dru J.tva na Savi se je vršilo dne 10. septembra. Sledila je veselica, pri kateri Je sodeloval društveni orkester.—Dne 3- sept. se je odpeljalo 306 romarjev in '^letnikov h Gospe Sveti, kjer jih je Pozdravil veliki, 130 stotov težki zvon. V Celovcu v hotelu Trabesinger so Jih koroški bratje imenitno pogostili.
—	Desetletnica kmečke knjižnice v Radečah se je praznovala dne 3. septembra. Vršil se je občni zbor in potem ljudska slavnost v prostorih Narodnega doma. Slavnostni govornik je bil dr. Krek. Predstavljala se je tudi narodna igra s petjem: "Domen".
—	Jubilej ljubljanske cestne električne železnice. Ljubljanska električna cestna železnica je bila zgrajena v letih 1900—01 od tvrdke Siemens in Hal-ske in je bila otvorjena za promet dne 6. septembra 1901.
—	Cesarice Elizabete javna bolnica ženske — v Novem mestu je dobila vsled sklepa zastopa zdravstvenega okrožja z dne 25. avg. 1911 prepo-trebnega še druzega pomožnega zdrav-"•ka-sekundarija, gosp. drja. Mirkota Crniča. Bila je pa za to tudi že skrajno nujna potreba, ker se na tej bolnici lzyršujejo mnogovrstne, zelo velike in težke operacije. — Dne 19. avgusta Popeljana je bila v zavod neka ženska, katera si je v samomorilnem namenu Prerezala žile na vratu in preparala trebuh, iz katerega so visela na več pestili prerezana čreva. Posrečilo se Je oteti nesrečnici življenje in to po-t°m velike in zelo težke operacije. Se-
je že na potu okrevanja in je upati, da zapusti v kratkem času bolnišnico "^ozdravljena.
—	Železniška hiša na Jesenicah. 2e-lezniška uprava gradi na Jesenicah Personalno hišo, ki bo največja stavba n® Jesenicah. Prostora bo za 36 dru-
iri.
Iz Ljubljane, S. sept. Že včeraj hodili po našem mestu "Avstrijci" ln "sovražniki" z belimi in rdečimi trakovi na čepicah, danes pa koraka ^ozi mesto v okolico polk za polkom. . °liko vojaštva naša okolica že dolgo ?asa ni videla, baje ga je do 40,000. Ko Pdo čez dva dni Ljubljano "not "o" • bodo pa fantje veselo zapeli: u zdaj gremo..."
"p" Povratek domobranskih alpinov Ljubljano. Na plraznik, dne 8. sep-/nibra se je po pol letu zopet povrnil svojih letnih štacij ob italijanski 27. alpinski polk. Kakor znano, . to slovenski polk in se je zunaj prav j^tno obnesel. Vsak dan po skalov-naporne vaje, vročina, pomanjkanje eel k!'k°r pr' slavnih vajah, in to k e8a pol leta, in vsi zdravi, čili, ka-0r ''i bili doma. Vse to je uvidelo a!,tništvo pri fantih in tudi upošteva-Prvi in drugi bataljon ostaneta ric* Z'm° v Ljubljani, tretji pa v Go-
8 Cesar za pogorelce na Kalu. Ce-daroval z h omenjene pogorelce
Požar na Grahovem. Na Mali "larcn jc po Ave Mariji pričela go-i" kopica pri rjajbalui. Ogenj se jc r° razširil na bližnja dva skednja, ita
a cela vas vsled grozne suše in po
ki .. .....
bji. Pogorela. V nevarnosti pa je
Uia
Wkanja vode.
■ Mekinj. Strela je udarila v dne 10. sept. krog 4. ure popol-■ . v hlev zidarskega mojstra Lojzeta r;i »a Bregu ter mu je ubila lepo 'v°- Nevihta je bila huda.
Spet oger
ogenj na Vrhniki. Dne 4. • le v Verdu pri Vrhniku pogorela
Vrhovčeva hiša in gospodarsko poslopje.
—	Nagrado 52 K 50 v je priznala kranjska deželna vlada gimnazijcu Hermanu Reschu v Kranju, ki je z lastno nevarnostjo rešil utopljenja Pal-miro Fajdigo, ter Ivanu Malešič, trgovskemu vajencu v Idriji, ki je isto-tako rešil pred utopljenjem rudarjevega sina Ivana Ličarja iz Idrije.
—	Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani. Nova volitev deželno-zborskega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v vol. okraju mesta ljubljanskega namesto odstopivšega poslanca Ivana Kneza se bode vršila dne 31. oktobra 1. 1911. v postavno določenem kraju, t. j. v Ljubljani.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Redka slovesnost se je vršila v nedeljo 3. sept. Tukajšnji rojak preč. g. zlato-mašnik Jožef Preša, župnik v pok. v Trzinu, je daroval zlato mašo ob asistenci 14 gg. duhovnikov.
—	Imenovanje. Župnik č. g. Koe-nig na Vinici je bil na dan svete birme imenovan duhovnim svetnikom.
—	Iz sodne službe. Deželnosodni Svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu, dr. Štefan Kraut, je prestavljen v Novo mesto, sodnik Jožef Preveč v Logatcu pa je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Logatcu.
—30Ietnico službovanja so obhajali v Ljubljani dne 11. sept.: Erker Jurij, nadučitelj v Koprivniku; Erker Jurij, nadučitelj v Srednji vasi; Funtek Anton, c. kr. profesor v Ljubljani; Fur-lan Jakob, Gale Franc in Jelene Luka, učitelji na I. m. d. ljudski šoli v Ljubljani; Klemenčič Jožef, nadučitelj v Galiciji pri Žalcu; Paternost Hinko, nadučitelj v Senožečah;- Schmoranzer Jožef, c. kr. profesor v Mariboru in Wittpreich Janez, nadučitelj v Crmoš-njicah.
—	Častno meščanstvo. Deputacija občinskega odbora črnomaljskega je zadnjič v Metliki izročila diplomo čast nega občana g. c. in kr. obrstu Petru Pollu, zastopniku vojnega ministerstva pri trasijski komisiji za belokranjsko železnico.
—	Odlikovanje. Cesar je imenoval davčnega nadupravitelja Antona Oreh ka v Kranju ob priliki njegove upokojitve za cesarskega svetnika.
—	Sprememba posesti. G. Edvard Dolenc, veletrgovec in posestnik v Kranju, je prodal svojo hišo-v Škofji Loki gg. Ignaciju Plantariču in Her manu Deisingerju iz Škofje Loke za 44,000 K, nadalje tudi specerijsko in železninsko trgovino v Škofji Loki omenjenima kupcema za 40,000 K.
—	Smrtna kosa. Umrla je 8. sept. v župnišču na Breznici uslužbena gdčna. Marija Hren. — V deželni bolnišnici je dne 9. sept. umrl g. Ivan Stritar v starost^ 71 let, bratranec pesnika Stritarja. — V kandijski bolnici usmiljenih bratov je umrl 11. sept. g, Matija Petrič, vpokojeni učitelj v Strugah. — V Ljubljani je umrla 5. sept. gdč. Amalija Tome, stara 40 let, učiteljica v pokoju, hči posestnika in trgovca z moko g. Tomca. — V Stu-denem pri Postojni je umrl 3. sept. organist g. Ivan Carli.
—	Vsled neprevidnosti smrt. Marija Gorše, dninarica v Dolenji vasi pri Kočevju, je hotela, da bi bil krop preje zavrel. V to svrho je prilila ne kaj špirita, a vnel se je tudi oni v steklenici in puhnil vanjo. Za opekli nami je revica umrla v bolnišnici.
—	Velika nesreča. V Podragi pri Vipavi se je ponesrečil Frančišek Ko-pačin, organist in posestnik. Dne 7. septembra proti večeru je šel s svojo ženo po drva nad vasjo. Na klancu zavre voz, voli se mu splašijo, mož pade pod voz, voli ga precej dolgo vlečejo za seboj in mu zmečkajo glavo. Toliko živega še prinesejo domov, da je bil dejan v sveto olje. Zapušča vdovo z dvema otrokoma.
—	Samoumor. Dne 8. sept. zvečer je v Ljubljani na železniškem prelazu v Glinski ulici skočil pod vlak neznan moški. Na lice mesta došla policijska komisija je našla pri samomorilcu delavsko knjižnico na ime Jožef Makolo, rojen leta 1860. na Slivni, okraj Ljubljana. Vzrok samoumora neznan.
—	Prepir zaradi natakarice. V gostilni pri Kajžarju v Sneberjah sta France Močilnikar, tovarniški delavec in fant Janez Čeme sedela pri eni mizi v medsebojnem pogovoru. Tudi France Novak posestnika sin od D. M. v Polju pristopi k ti mizi in se začne ž njima razgovarjati, nakar se vrne k svojim tovarišem. Poleg Novaka se je pa vsedla domača natakarica, nakar ji Močilnikar pripomni, da naj se "ali-ta" vseh miz ne samo ene. Takoj nato je nastal med fanti prepir, ki je končal s tem, da je zamahnil Novak z nožem proti Močilnikarju in ga na desni roki nevarno ranil. Pa t|idi černe je bil ranjen v palec in kazalec desne roke. Zagovoru Novaka, da je bil do nezavesti pijan, sodišče ni verjelo ter ga zato na tri mesece ječe obsodilo.
—	Slaba veh t. Letošnjo pomlad neko dopoldne je prišel v Hribarjevo hišo v Studencih finančni nadpaznik s službenim lialogom, da pregleda žgal-
ne priprave, ker se je tu kuhalo žganje. Zahteval je žgalno kapo v pregled, ker pa ni bilo gospodarja doma, prinesel mu jo je njegov sin France. Kapa je bila sicer uradno zapečatena, toda že pokvarjena in očividno za kuho nerabna. Nadpaznik je takoj slutil, da morajo imeti še drugo kapo. zatorej je zahteval, naj mu pokažejo še kotel v katerem kuhajo žganje. France Hribar in mati Frančiška sta peljala nadpaznika v kaščo in mu pokazala kotel. Ta pa je pomeril žgalno kapo na vratu kotla in takoj videl, da ni prava. Potegnil je iz žepa električno svetilko in posvetil ž njo po kašči, da bi našel ono pravo. V tem hipu pa ko se posveti, ga zgrabita mati in sin za rame in ga šiloma iztirata iz kašče rekoč, da nima pravice tu stikati, da naj pride takrat, ko bo gospodar doma, ali pa naj pripelje može. Nadpaznik je poskusil še enkrat priti v kaščo, a tudi sedaj sta ga šiloma vun spehala, France Hribar ga je šele izpustil, ko mu je nadpaznik nastavil revolver na prsi, potem je opustil nadaljno pre-iskavanje ter odšel. France Hribar taji, da bi bil rabil silo češ "saj so šli čisto radi vun". Obdolženka pravi, da je mogoče, da se ga je dotaknila, a da to ni storila namenoma. A dokazano je, da sta obdolženca zategadelj izrinila finančnega nadpaznika iz kašče, da ne bi našel nezapečatene prave kape. Sodišče je oba obdolženca kri vim spoznalo in obsodilo vsacega iz med ajiju na štiri tedne ječe.
— Poživinjenost. Pri zaprtih durih se je vršila kazenska razprava proti Francu Jeschelnigu, 26 let staremu iz Obergrasa, nazadnje hotelski sluga na Bledu, ker je izvršil grd čin nad 9 let staro deklico vpričo njenega 81etnega brata. Sodišče mu je za kazen priso dilo 5 let težke ječe.
ŠTAJARSKO
Anton doktor-zdravnik, Jože je župnik, ostali pa veleposestniki.
— Iz Celja. Osemdesetletnico svojega rojstva je praznoval dne 14. sept. g. Matevž Ravnikar, bivši znani gostilničar pri "Nemškem vitezu" v Ljubljani, ki sedaj mirno živi pri svojem sinu g. Ivanu Ravnikar, trgovcu v Celju.
—	Zgodnja zima bo letos — piše mariborska "Straža" — kakor nam prerokujejo čebelice. Skrbni čebelarji so opazili, da so čebelice nenavadno že sredi julija nehale z vsakim delom; in kljub neznosne vročine so zadela-vale vse špranje in luknjice s smolo, da se jako zgodaj pripravijo na pre zimovanje. Vsekakor je pričakovati zgodnjo zimo, ki bo letos dokaj huda.
—	Gradec, 9. septembra. Včeraj je konferiral cesarski namestnik grof Clary s slovenskimi poslanci dr. Korošcem in Robičem zaradi zasedanja štajerskega deželnega zbora. Vsled tega je sklican Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev za dne 12. t. m. na posvetovanje v Maribor. Ker še Nemci vedno odklanjajo, da bi ugodili gospodarskim in kulturnim zahtevam spodnještajerskih Slovencev, je vkljub delovoljnosti slovenskih poslancev malo upanja, da se skliče štajerski deželni zbor.
—	Slavnost mladine v Petrovčah. Slovenski Štajer še ni videl tako veličastne mladeniške slavnosti, kot se je vršila dne 10. sept. t. 1. v Petrovčah v Savinjski dolini. Na tisoče in tisoče ljudstva je prišlo od vseh strani. Na mladeniškem zborovanju je bil sprejet predlog, da se ustanovi podzveza Orlov za Štajersko. Javne telovadbe se je udeležilo okrog 250 telovadcev iz Štajerske in Kranjske. Ljudska veselica je bila velikanska; mladenke so delovale v šotorih, pevski zbor in godba pa sta zabavala navdušeno občinstvo.
—	Nemška kolonija v Pesnici. Pod tem naslovom poroča'"Marburger Zei-tung", da namerava v Pesnici zidati nek inženir več hiš ter jih prodajati Nemcem. V Pesnici bo v kratkem tudi ustvarjena nemška šola.
—	Volitev v gornjeradgonski okrajni zastop so se končale z zmago nem-škutarjev. Nemški listi pišejo o zmagi Nemcev, kar pa tukaj ni govora. Le par odbornikov je nemškega rodu, vsi drugi, katere štejejo Nemci med svoje, so — posilinemci. Zmago nasprotnikov je odločilo veleposestvo, v kateri skupini se Slovenci niso udeležili volitev. V kmečkih občinah so dobili Slovenci 26. "Nemci" 17 glasov. V tej skupini so naši napredovali, kar je vseeno lepo znamenje. Slovenci vložijo proti volitvi veleposestva re-kurz. — Nemški listi pijejo, da bo za načelnika izvoljen orehovski Wratsch-ko, Star nemškutar.
—	Čistokrvni. Nemška glasila trobijo že celo večnost v svet, da bode letos zborovala v Celjtfi glavna skupščina Suedmarke. Glasom te kričeče reklame se bode sešla vsa "Burschen-schaft", stara in mlada, kakor pravi "Marburgerca." Najznačilnejše pri vsem t^m pa je, da so v pripravljalnem odboru za sestanek nemških buršakov sami "pristni" Nemci, kakor kažejo njih imena. Evo jih: dr. Jesenko (!!), dr. Gollitšch (!!), dr. Skoberne (!!), iur. Koroschetz (!!), cand. iur. Riha Zares dična družba, čije očetje so naj-brže doma tam nekje na severu, v tev-toburških gozdovih!
—	Pri Sv. Barbari pri Mariboru je umrl 3. septembra g. Andrej Mihalič, bivši veleposestnik v Brkovcih pri Št. Juriju ob Ščavriici v 82. letu. Bil je izvrsten kmet, svoj čas župan, načelnik kraj. šol. svela, šol. ogleda in steber volilnih mož, hodeč v Maribor volit državnegsi poslanca. Srčno se je veselil vsakega narodnega napredka in zniagc, a nasprotno ga je bolelo. Naročnik je bil večini slovenskih listov. Kremenit njegov značaj naj bi vsi Slovenci posnemali. Izmed 5 sinov je bil
—	Slovenska zmaga na Koroškem. V na skrajni nemški meji tik Beljaka ležeči občini Vernberg so pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Od 18 odbornikov je 15 slovenskih.
—	Za ravnatelja na učiteljišču v Celovcu je imenovan profesor na ljubljanski realki Karel Schrautzer.
—	Velik mladeniški shod na Koroškem. Pri Sv. Križu nad Spodnjim Dravogradom se je vršil dne 8. sept. | velik in krasen mladeniški shod, ki so I se ga udeležili fantje, možje, žene in ] dekleta. Govorili so: dr. Rožič Val. I iz Celovca, vlč. g. župnik Rozman s Črneč in vlč. profesor dr. Hohnjec iz Maribora.
—	Romarski vlak na Sv. Višarje na angeljsko nedeljo je sijajno uspel. Udeležilo se je romanja 500 slovenskih žen in deklet, in sicer so bile skoro vse župnije Podjune zastopane. Slovenska trobojnica in avstrijski orel sta vihrala iz vlaka in sta naznanjala, da se tu vozijo Slovenke, ki imajo geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Povod so donele iz vlaka slovenske pesmi. Iz Žabnic so odšli vsi v slovenskih znakih ob 3. uri in dospeli na Sv. Višarje ob 6. uri. Č. g. dr. Lenard je imel zvečer pridigo. Drugi dan so sprejele vse svete zakramente. Ob 11. uri so se poslovile.
—	Družba sv. Cirila in Metoda za
Istro je odprla začetkom šolskega leta
v Pulju dve hrvaški ljudski šoli in en otroški vrtec.
—	V morje so spustili v Tržiču na Goriškem največji dosedanji avstrijski trgovski parnik "Kaiser Franz Josef I." in križarko "G".
—	Smrtna kosa. Umrl je po daljši mučni bolezni v Volčah preč. g. Anton Zarli. Rajnik je bil rojen v Idriji na Kranjskem dne 25. maja 1852 ter v duhovnika posvečen 29. avgusta 1875. Služboval je na Bovškem. Podbrdom in mnogo let kot župnik v Volčah.
—	Utopljenec. V Soči nad jezom pri Stračicah je dne 5. sept. utonil 19-letni Alojzij Bremec, doma iz Lokov-ca nad Gorico.
—	Samomor. Dne 9. sept. pop. si je v Trstu na tragičen način končala
r r
življenje gospa Viktorija Dobavšek, soproga slovenskega trgovca v Trstu. V duševni zmedenosti je skočila iz 3. nadstropja svojega stanovanja v ulici S. Franc en s o štev. 4. na kamenito dvorišče ter nezavestna obležala. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnila.
— Nesreča pri zidanju. Dne 5. sept. pop. se je zgodila v Gorici zopet velika nesreča. Na ženskem učiteljišču zidajo nove zasilne stopnjice. Zidovje je bilo dovršeno že do drugega nadstropja. Na vrhu je delalo šest delavcev: 181etni Ivan Klančič iz Loč-nika, 341etni Anton Bizjak iz Št. Petra, 191etni Avgust Markič iz Vrtojbe, Andrej Komel iz Kronberga ter 221etni Emil Grill iz Ville Nuove v Furlaniji ter Franc Petejan iz Sovodenj. Kakor je pripovedoval na čuden način rešeni F. Petejan, je naenkrat začutil pod nogami pokati les in gugati se leseno ogrodje. Hitro se prime krčevito za zid. V istem hipu se začuje grozno pokanje in vpitje. Ko je nekaj časa tako visel v zraku, se mu je posrečilo zlesti na zid in odtod na hodnik učiteljišča. Ostalih pet tovarišev pa je z ogrodjem in štirimi železnimi traver-zami vred strmoglavilo dvoje nadstropij globoko. Strašen pogled! Izpod razvalin in tramov so vsega zmečka-nega izvlekli 181etnega Ivana Klančiča iz Ločnika. Težko so bili ranjeni, to je polomljene so jim noge, roke in rebra, Anton Bizjak, ki je oženjen ter ima 4 otroke, Andrej Komel in Emil Grill, ki ima zlomljeno tudi nosno kost in čeljusti. Posebno žalostno je stokal Bizjak, ko so ga nesli vsega krvavega v bolnišnico. Lahko je bil pa ranjen Avgust Markič.
so imeli težko delo pri zasledovanju. Nasproti izdajalcem je bil Morvica o-kruten; tako je dal nekemu kmetu, ki je orožnikom pokazal njegovo skrivališče, pribiti na noge razžarjeni podkvi, češ: "da bo bolje našel pot". Njegova sinova sta poštena moža.
HRVATSKO.
—	601etnica Andrije Fijana. 4. sept. je praznoval 601etnico svojega rojstva najstarejši pa tudi največji hrvaški igralec-umetnik, Andrija Fijan.
—	Rafinerijo olja v Brodu na Savi postavi Ivan Culič; delalo bo 350 do 500 delavcev.
—	Pri taroku je umrl dne 8. sept. v kavarni "Jelisava" v Novem Sadu u-pravitelj kadetske šole v Kamenici major Mažuran.
—	Obesil se je, ker mu oče ni hotel dati denarja za ustanovitev lastne že-lezninarske trgovine, Živan Stojnič v Mitrovici, sin bogatih staršev. Malo fanta!
—	O zadnjem bosenskem hajduku Morvici, ki je nedavno umrl 107 let star v Banjaluki, se še poroča: Za časa okupacije se je s svojo neustrašeno četo hrabro boril na strani vstašev. Za revno kmečko ljudstvo je bil pravi dobrotnik, ker je je podpiral z denarjem, zato ga je častilo v neštetih pesmih in ga čuvalo pred oblastmi. "Štrafi^ni"
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro«
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON,
LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. St CO. I _____ General Agents
2 Washington St,	New York.
Emil Bachmaa
1719 South Center Avenue. . f CHICAGO, ILL.	s i
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
-' '
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.	j«
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na ,pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.

■1J M M.MM	....... «■«■ »»»■»■■■»■■■■■--»»»■■■»■»■»»■■»»■■»»■■■»»l« «.MJ<
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Ql račun ter je obrestuje počistili	JK.S /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
=t=
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TR3T, SARAJEVO, GORICA.
irrmi iiiiimiimriint,.................................mini
IZ STARE DOMOVINE.
KOROŠKO.
PRIMORSKO.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnja
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application,
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
COUNCIL^
	CERKVENI	KOI-EDAR.
1.	okt. Nedelja	Rožnega venca.
2.	" Pondeljek Leodegar, škof.	
3.	" Torek	Kandid, muč.
4.	" Sreda	Frančišek Seraf.
S.	" Četrtek	Placid in tovar.
6.	" Petek	Bruno, spozn.
7.	" Sobota	Justina, dev.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN
ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH 1 _ BITI PRI SV. MAŠI.
t v- «	_
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik.
(Dalje.)
Kakor določamo toploto na toplomeru, tako določamo lahko tudi vero posameznika po tem, če hodi k sv. maši' ali ne. Recimo, da kdo opusti pet nedelj zaporedoma sv. mašo brez vzroka, tedaj se jih bo gotovo osem oseb od desetih popolnoma izneverilo. To dokazuje dejstvo in statistika.
Naj cerkev še tako dobro vspeva, naj bo vpeljano nabožnih društev brez števila, naj bo med njenimi člpni na ducate izpreobrnjencev, pa če je kaj takih vmes, ki opuščajo mašo oh nedeljah in zapovedanih praznikih, je vendar duševno blagostanje te fare, v največji nevarnosti. Glava vsakega češčenja v katoliški Cerkvi je Jezus Kristus v svoji resnični in skrivnostni navzočnosti. Tega tudi slabi katoličani v takozvanili katoliških okrajih ne pozabijo.
Veliko katoličanov pride iz Evrope, ki se niti najmanj ne zavedajo te dolžnosti. Glasno pa zatrjujejo, da so "dobri katoličani", toda, ne more se jih navaditi, da bi hodili oh nedeljah k službi Božji. Take dežele so potrebovale preganjanja, da so se ločili never-niki in dobri katoličani.
V neki škofiji na zahodu se je nek faran pritožil pri škofu, da je njegov dušni pastir dvanajstkrat zaporedoma pridigoval o dolžnosti hiti ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv. maši. Škof je odgovoril, da je ta ljudska pritožba najboljše plačilo, kakoršnega sploh morejo dati dotičnemu duhovnu za njegov trud in njegovo bistroumnost; kajti, je dostavil, če so dolžnosti med seboj dna večja od druge, je gotovo najvažnejša dolžnost biti ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv. maši.
Te misli so me napotile, da sem izdal te vrstice. Dodeli Bog, da bi vzbudile saj nekaj spoznanja o velikosti greha, ki ga store oni, ki ne marajo biti le eno uro v enem dnevu tedna pričujoči in deležni čudovite daritve Njega, ki je živel zanje, ki je navzoč kot duhovnik in daritveno jagnje pri najsvetejši daritvi, ne zavoljo samega sebe, ampak za grehe in potrebe ravno tistih, ki zametujejo njegovo veliko ljubezen.
Z upapolnim srcem čakamo ure, ko bomo stali oblečeni s sijajem večne slave, za vedno stali pred blaženo pri-
čujočnostjo Jezusa Kristusa v nebeškem kraljestvu, vedno gledali blaže no obličje, združili svoje glasove z nebeškim korom v večni slavospev jag-njetu. ki je bilo za nas darovano, pa, oh, ta naša nestanovitna srca! Sv. cerkev nas mora siliti pod kaznijo smrtnega greha, da ostanemo kratko urico v enem dnevu celega tedna v Njegovi blaženi navzočnosti na zemlji. Kako malo Te spoznamo, kako malo Te ljubimo, o Gospod! v Tvojem presvetem zakramentu in v Tvoji najsvetejši daritvi! Obilica Tvoje ljubezni je odvrnila človeška srca od Tebe. Dodeli, milostljivi gospod, da ta neznaten trud za slavo Tvoje naj s ve tejše daritve nagne vsaj moje revno srce k večji ljubezni in požrtvovalnosti!
DRUGO POGLAVJE. Dolžnost. Katoličan, ki hodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sv. maši, če tudi ga stane precej truda, ne stori nič posebnega. Izpolni samo navadno dolžnost, dolžnost, ki jo nalaga cerkev. Cerkev, ki jo je ustanovil sin Božji, Jezus Kristus, zapoveduje, da moramo nedeljo posvečevati. Kdor obiskuje bolnike in žalostne, bere večji del dneva nabožno berilo in premišlju je — dela prav; toda biti mora pri sv. maši, če je količkaj mogoče.
Prvič, biti pri sv. maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih! To je zapoved; to je navodilo, kakor naj posvečujemo Gospodov dan. Besede sv. cerkve so jasne dovolj. Bog je dal cerkvi oblast učiti in vladati in vsaka beseda njene zakonodajne moči je o dobrena od Boga. Kdor ne posluša cerkve, naj bo kakor nevernik in očitni grešnik. V starem zakonu je pisano: "Glej, da posvečuješ sobotni dan. Šest dni delaj in stori vse svoje delo. Sedmi dan pa je sobota tvojega Gospoda Boga." In zopet na drugem mestu: "Dal sem jim svojo soboto, da bi bila znamenje med menoj in njimi, da spoznajo, da sem jaz Gospod, ki jo je posvetil." Sobota je bila znamenje, da naj se človek posveti Bogu, kakor tudi, da je ravno ta dan njemu posvečen. Bila je sveta, ker je bila na poseben način namenjena posvetitvi in veri.
"Če pogledamo stvarstvo Božje," pravi o. Faber, "najdemo štiri stvari, ki jih dolgujemo Bogu, izmed katerih niti ene ne moremo plačati. Bogu dolgujemo neskončno češčenje, ker je neskončno popoln, neskončno zahvalo, ker je neskončno usmiljen, neskončno pokoro zavoljo naših brezštevilnih grehov, neskončno prošnjo, ker imamo neskončno potreb. Če pametno stvarstvo tisočkrat pomnožimo, ne more plačati teh brezkončnih dolgov; daritev sv. maše pa plača vse desettisočkrat vsak dan in vsakokrat čezmerno in preobilo.
Jezus, Božji sin, katerega sedež je v nebesih in njegov prestol nad zvezdami, leži na katoliškem oltarju, obdan z nebeškim sijajem, da bi zagovarjal bedno in blodeče človeštva — da bi daroval Svojemu večnemu očetu, ka kor je storil na Kalvariji, Svojo poniž nost za človeški napuh, Svoje samoza-tajevanje. in trpljenje za človeško pre grešno veselje, Svojo večno ljubezen za človeško mlačnost in brezbrižnost, Svojo hvaležnost za človeško nehva ležnost. O krščanski bralec, spominjaj se teh rečij, ko prideš k sv. da ritvi! Jezus je na oltarju, da zadosti za tvojo nepopolnost. Dolžan si češčenja in hvale, ki jo moraš skazati Bogu; prejel si obilo blagoslova in usmiljenja, za kar se moraš Bogu zahvaliti; grešil si, za kar se moraš po koriti; v velikih dušnih potrebah si, za kar potrebuješ zdravila in okrepčila. Gospod Jezus je tu v veliki ponižnosti, da bi v nekrvavi daritvi daroval s svojimi usti tvoje prošnje, zahvalo, češčenje, tvojo skromno pokoro in tvoje slabe molitve. Bog oče nc od reče ničesar svojemu tako ljubljenemu darovalcu.
(Dalje prih.)
poročajo o svojem delovanju izza poslednje konvencije ter o sedanjem stanju društev in Jednote; da popravijo in izboljšajo pravila tako, da bodo u-strezala vsem časovnim zahtevam.
Žal, da se dostikrat na zborovanjih pozablja baš na glavni namen in smoter zborovanja. Prevečkrat se le preveč gleda in dela n. pr. na to, kdo ima biti izvoljen za tega in onega glavnega uradnika, a pri tem se pa potlači v ozadje glavno'in najvažnejše: prospeh cele Jednote. Res je, da od voditeljev mnogo odvisi, ali kaj pomaga vsa čajst in slava, če pa vojska ni redno orga-nizovana, če ni v armadi pravega, vzajemnega, bratskega, stanovitnega, za vse dobro navdušenega duha?!
Boj za vodstvo naše Jednote je od gotovih strani že dolgo napovedan tudi za letošnje zborovanje. Ravnajoč se po reklu: "Mind your own business", se nočemo vmešavati v to reč. Izraziti pa hočemo nepristransko željo, da bodi gg. zborovalcem poglavit na skrb: blagor in prospeh cele Jednote! U to ime pomoz' Bog — in pozdravljeni!
V OBRAMBC,
K XI. GLAVNEMU ZBOROVANJU K. S. K. JEDNOTE.
Prihodnji ponedeljek, dne 2. oktobra 1911, se prične v Jolietu, 111., enajsto glavno zborovanje Kranjsko-Sloven ske Katoliške Jednote, najstarejše in največje slovenske podporne organizacije v Ameriki, ustanovljene pred sedemnajstimi leti v Jolietu.
Izmed njenih ustanoviteljev so že mnogi legli v prerani grob, med njimi velezaslužni Rev. F. S. Šusteršič, ki je neumorno deloval za zdravi razvoj naše slavne Jednote. So pa, hvala Bogu, še med živimi premnogi vrli možje, ki so prav tako delovali za njeno rast in cast od začetka pa do danes po vseh svojih močeh z veseljem in nav dušenjem. So možje, ki so za svoje delo v prid Jednoti želi nehvaležnost, ki je predostikrat plačilo sveta; pod noge za naš napredek najzaslužnejših mož so premnogokrat frčala polena iz črne zavisti in nevoščljivosti, te grde napake našega naroda: ampak to jih ni oplašilo, in še danes delujejo in bodo delovali vse svoje žive dni za našo Jednoto iz nesebične ljubezni do naroda ter njegovih vdov in sirot v tej deželi.
Spet bodo zbrani prihodnji teden zastopniki naših društev na posvetovanju za nadaljnji prospeh naše K. S. K. Jedn ote. Od blizu in daleč, od vseli strani Združenih Držav prihite na XI. glavno zborovanje razumni možje, da z novimi nasveti in predlogi pospešijo Tast naše organizacije, podobne že sedaj mogočnemu drevesu, ki razprostira svoje veje po vsej prostrani naši novi domovini. Zbero se možje, da
Nekrščansko hujskanje proti sedanjemu glavnemu odboru K. S. K. Jednote od strani gotovih listov je preseglo v zadnjem času vse meje dostojnosti. Izvržek človeštva, največji samo-pridnež in pravi grobokop naše Jednote je po mislih n. pr. Clevelandske Amerike glavni predsednik, g. Anton Nemanich; on, ki je bil med njenimi ustanovitelji, ki je največ storil za njeno inkorporacijo, ki je vedno zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti v raznih njenih uradih ter vedno mislil na njeno čast in rast — on je sedaj obreko-van kot največji škodljivec K. S. K. Jednote! In tarča grdih napadov iz osebne mržnje ali zlobnosti so prav tako sedanji glavni tajnik, duhovni vodja in drugi uradniki. Tukaj ne bomo zagovarjali teh gospodov: prvič, ker to ni naš posel, in drugič, ker se bodo bolje sami drugje, če bo treba.
Zavrniti na kratko pa moramo pred zborovanjem napad na "Amer. Slovenca" kot glasilo K. S. K. J. Seveda je bila spet "Clevelandska Amerika", ki je že dne 30. junija t. 1. takole čvekala: "• Amerikanski Slovenec' pa, ki seje vihar in drži vrečo gl. uradnikom Jednote, namesto da bi obsodil njih protipostavno dejanje, bo pa tudi žel burjo. Glasilo Jednote je tukaj, da pazi na red in poštenost, da se pravila spolnjujejo od strani vseh. Grozno pa so kršili pravila sedajni Jednotni u-radniki, in Am. Slovenec jih je podpiral." — Tako torej! Da je uredniku Am. Slovenca dana taka moč in oblast, pa res nismo vedeli. Vrhovni oblastnik in gromovnik naj bi bil urednik, in imel dolžnost, obsojati dejanja glavnega odbora K. S. K. J.! Ali ste kaj tacega že slišali?! Mislili smo, da je urednikova dolžnost paziti na to, da bodo natanko priobčene vse uradne objave glavnega odbora; da pa je u-rednik tudi najvišji sodnik čez glavni odbor, se nam niti sanjalo ni! Tako veledomišljavi pa še nismo, hvala Bogu; morda je kdo tam v Clevelandu. Kolikor so nam pravila K. S. K. J. znana, ni najvišji sodnik urednik glasila, nego glavni zbor. Ali ni tako?— Podrepnik je Am. Slovenec, ker ni gl. uradnikov šibal, pravi dalje CI. Amerika. No, šiba res novo mašo poje: ampak šibo v roke tistemu, komur pri-stoji; in šibo po tistem, ki jo zasluži— ;i kdo bolj od Clevelandske Amerike?!
Tudi "Glas Naroda" je porabil vsako priliko, da se je pokazal v svoji mo gočnosti. Iz Jolieta je donašal najlepše — laži, in potem zvijal svoje oči proti nebu, rekoč: "Bog je hotel, da smo to izvedeli tudi mL" Tako je •aznesel po svetu laž, da hoče gl. tajnik zahtevati $30(10 letne plače; potem "nepotrjeno vest", da se namerava z Jednotinim denarjem ustanoviti banka v Jolietu za špekulirali je in tako dalje itd. — No, znano je, da "Glas Naroda" rad svoje bravce "farba", pa najsi jemlje barvo iz pekla ali nebes, njemu je vseeno — business *s btisinesV. Dovolj.
Velikanska peščena ura.
Poleg solnčnih ur so peščene ure najstarejša priprava za merjenje časa. V dobi Rimljanov so bile tako v navadi, kot dandanes stenske ure. Za splošno uporabo najbolj govori, da >e predstavljal čas starček s peščeno uro v roki. Peščene ure so bile v navadi še v srednjem veku. Rivaltus je v 17. stoletju pri astronomičnih opazovanjih rabil le peščeno uro. V Nemčiji i jih imajo še danes ponekod protestan-tovski pridigarji nad prižnico, da merijo čas, koliko časa je trajala pridiga. Peščene ure so danes tudi še v rabi na morju, ko se meri hitrost ladje alj par-nika. Zdaj pa neki Anglež gradi za neko šolo največjo peščeno uro, ki je bila kedaj na svetu. Obe koničnemu lijaku podobni posodi za pesek ste iz stekla in vsaki drži petdeset funtov peska. Pesek iz ene posode v drugo teče natančno eno uro. Ako je pesek iz zgornje posode stekel v spodnjo, tedaj hidraulični stroj zasuče posodo, da je polna od zgoraj, prazna od spo daj. Ogromna peščena ura je visoka 3 metre in 60 cm.
Srbska vlada je pravkar naročila 100 ameriških črkopisnih'strojev za rabo v javnih uradih.
Neki most so zgradili na neki arktični železnici v eni noči. Toda bila je arktična ali severna noč.
Od vsega papirja, ki se je porabil na svetu med letom 1910., so baje porabile Združene Države več nego polovico.
Hranilne vloge praških denarnih zavodov so znašale koncem julija letos 1,293,762.633 kron. Čehi povsod napredujejo.
Sueški kanal je v prvem polletju 1911 prinesel svoji družbi 68,058,000 frankov dohodkov nasproti 68,098,000 frankom minulega leta.
Francoščina je prevladujoči jezik v pokrajini Quebec v Kanadi. Njeno prebivavstvo znaša nad 2.000.000, od katerega števila je samo petina angle-1 škega pokolenja.
ZOBJE.
Slabi zobje in zobobol so večkrat posledica zanemarjenja zob. Navadno pride kes prepozno. Zobe moramo snažiti vsaki dan vsaj jedenkrat s kr-tačico in vodo, ako krtačicc nimamo, lahko odrgnemo zobe s trdo rutico. — Jedila, katera ostajajo v ustih med zobmi, začno gniti. Glivice, ki nastanejo, povzročijo gnilobo zob in neprijeten duh.
Za izplakovanje ust se zelo priporoča sledeče priprosto sredstvo, s katerim uničimo glivice in ohranimo zobe pred gnilobo. Vsak večer si moramo izplakniti usta z raztokom kuhinjske soli. Navadna žlica soli zadostuje za kozarec vode. Ako se komu polna žlica soli preveč zdi, naj vzame iz početka le pod žlice, potem vsaki dan malo več, tako da se privadi na množino, katero se priporoča. Zelo škodljiva zobem so prevroča ali premrzla jedila. Tudi škoduje zobem hitra prememba vročih in mrzlih jedi. Ne dopuščajte, posebno otrokom, na vroča jedila piti mrzlo vodo. Razgreta vrhna plast zoba poči, ako pride na njo mrzla voda, in ravnotako nasprotno, kakor poči mrzla steklenica, ako prehitro vliješ vanjo vročo tekočino. — Zelo škodljivo je grizli trde reči, kakor: orehe, lešnike, pregrizti nitko pri šivanju, namesto jo odtrgati.
Otroci naj se že v zgodnji mladosti privadijo čistiti in varovati si zobe,
Nov oratorij p. Hartmanna. "Cor-riere d'Italia" poroča iz Monakova, da je p. Hartmann skomponiral nov oratorij "Te deum". Libreto je spisal škof iz Ortre, rnsg\ Gheri.
Stolypin, umorjeni prvi minister ruski.
Iv.jev, Rusko 22. sept. - Dmitrij Bogrov, morivec prvega ministra stoiypina, je bil po vojnem sodišču obsojen na smrt na vešalih. Bogrov je krscen j ud, star kacih 24 let, ima vseučiliško izobrazbo ter je pripadal tako tajni policiji kakor zvezi revolucionarcev. Dejanje je baje izvršil na povelje zveze.
i KMev'f2' sepL — O1? velikanski udeležbi tukajšnjih in vnanjih sožalni-j* Je b,!o tr"Pl0 umorjenega prvega ministra Stolypina tukaj naslovesneje pokopano. Nad 200 vencev je bilo položenih na mrtvaški oder
Neki sadjerejec v državi Missouri, čegar sadovnjak v obsegu 260 akrov je vseboval kacih 10,000 jablan, je prodal svoj letošnji pridelek za $100,000. Neka nabiralna družba je kupila jabolka na drevesih.
milijonov kristjanov (ali 39.6 odstotka) poleg 13 milijonov Židov, 207 milijonov mohamedancev, 49 milijonov taoistov in šintoistov, 210 milijonov bramanov, 12534 milijona budistov, 240 milijonov konfucijancev, 91 y2 milijona fetišistov in drugih poganov Za 7H milijona ljudi pa se dostdaj še ne da dognati vera.
Abdu} Hajnid piše svoj životopis. Bivši turški sultan Abdul Hamid je pričel pisati svoj životopis. Najbrže Abdul Hamidovi spomini ne bodo nikdar zagledali belega dne, dasi mu puste pisati kar hoče.
50 otrok pri kopanju utonilo. Iz Rima poročajo, da je v Areni pri Stra-delli zgodila se grozna nesreča. Velik vrtinec je pograbil ob morju 50 otrok, ki so se kopali in jih odnesel s seboj. Vsa pomoč je bila brez uspeha. Vsi otroci so potonili.
Največji vodovod sveta. V južno-italijanski pokrajini Apuliji se sedaj | gradi vodovod, ki bo največji na svetu od rimskih časov dalje. Vodovod bo I 212 kilometrov dolg in bo preskrboval skoro vso južno Italijo z vodo. Tri provincije, ki imajo dva milijona prebivalstva, bod6 lahko vsak dan dobivale 100 litrov vode na posameznika. Poleg tega upajo, da bode še vedno na leto 275 milijonov litrov vode na razpolago za druge namene, pred vsem za razna podjetja, ki rabijo električno silo.
O strašnem zločinu se poroča iz Belgrada. V vasi Proskopca je kmet Pasič onda n zvabil v svojo hišo neke-ga cigana, ga dobesedno zaklal in skuhal, da je scvrl mast. . Kmet je mislil, da bo s ciganovo mastjo dvignil nek zaklad pri samostanu sv. Romana. Morilca so zaprli.
Bogat prosjak. V Velikem Varadi-nu je pred nekaj tedni umrl berač z imenom Simon Gruenwald, star 75 let. Po njegovi smrti se je dognalo, da je zapustil premoženje v znesku 400 tisoč kron. Gruenwald je volil 100,000 kron v korist pravoslavne, izraelitske občine in drugih 100,000 kron v prid reformirani cerkvi. Velikovaradinska iz-raelitska občina je priredila čudaku krasen pogreb in položila truplo v časten grob.
Podmorski tunel med Anglijo in rancijo. Že nekaj let sem se po ča-j sopisjti in drugod živahno razpravlja o gradnji podmorskega tunela v laman-škem kanalu, ,ki bi vezal Anglijo -s Francijo. Francoski in angleški vele-kapitalisti spoznavajo sedaj potrebnost tega tunela iz gospodarskih ozi-rov. Temu načrtu so bili militaristič-ni krogi obeh držav od vsega začetka nasprotni, sedaj pa tudi oni pripozna-vajo velik pomen tega tunela.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Stem Dye House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & QZ.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Letalni stroj v službi trgovine.
Ondan je bogat Anglež nakupil v neki trgovini v Philadelphiji več različnega blaga, ki mu ga pa niso mogli pravočasno dostaviti pred njegovim odhodom iz New Yorka. Poslali so blago za njim v New York brzovoz-nim potom, toda Anglež se je medtem že vkrcal na parnik "Olympia", ki je tudi že zapuščal pristanišče. Hitro so poklicali aviatika Sopwitha, naj prenese zavoj kupljenega blaga z letalnim strojem na parnik. In res, ta je brž izvlekel svoj letalni stroj iz lope, zagnal motor ter zapustil z zabojem vred celino. Kmalu je imel za seboj pristanišče, v nekoliko trenutkih je celo prehitel komaj v daljavi vidni parnik, ki ga je v zraku parkrat obkrožil, spustil se na 30 metrov visočine v lepem poletu ter zagnal na krov zavoj, ki ga je sprejel kupec z velikim veseljem. Sopwith se je vrnil s svojim letalnim strojem nato srečno v New York.
I -
I
V slovo.
Pred odhodom v staro domovino, v Primostek v Beli krajini, pozdravljam v slovo vse svoje prijatelje in znance v Jolietu in drugod po Ameriki, kjerkoli sem živel v zadnjih desetih letih-.
Zahvaljujem se obenem vsem, ki so mi priredili na razhodu imenitno večerjo pri mojem svaku g. Mahkovc« v Jolietu in mi o tej priliki voščil' ; srečno pot. Posebej se zahvaljuje®1 svojemu bratu Mathu Bajuk in g. Ja' kobu Simonič, bratu njegove žene, iz Ottawe, 111., ki me spremita dg Ch'" cage. Pozdravljamo z mojo ženo i" otroci tudi mojega brata Johna v Wisconsinu, ki ga na žalost nismo 11 * tegnili obiskati pred odhodom.
Bog živi vse skupaj ter na zdravo i" veselo svidenje!
Joli-et, 111., 27. oktobra 1911.
Nick Bajuk z ženo in otroci.
h
Po statistiki, ki jo je ondan objavil jezuit Krose, je bilo leta 1908. na ] vsem svetu med 1561 milijoni ljudi 618 Dunajski knezonadškof dr. Nagi je pisal Pijevemu društvu pismo, v katerem naglasa, da je najvažnejša dolžnost sedanjosti, pospeševati katoliško časopisje. Vsak katoličan je dolžan, da požrtvovalno dela za katoliško časopisje z molitvijo, z besedo in z dejanjem.
Grd zločin. V ogrskem mestu Na-gy Illondi sta žena delavca Timofteja in njen ljubimec — nek pastir — opila moža prve, potem mu oblekla srajco, v katero je žena preje zašila dinamit-no patrono in nato vlekla moža v bližnji gozd, kjer sta ga pustila, ko sta preje prižgala užigalno vrvico k patro-ni. Ljudje so našli strašno razmesarjeno truplo Timofteja, preiskava pa je dognala zločin. Storilca so zaprli.
Bray-eva Lekarna
SepriporoČa slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
wwvwwwvwvwwumw
/
Bobe <01 In 802 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja z^iiljiiit J!
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva pro- J > ti ognju, nevihti ali <trugi po škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznini.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sii oko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleško.
■Xvwwiwvvwavvvavw
PRODA
SE NA
Javni Dražbi
lepa in velika hiša na vogalu Cora in Hutchins St«., Joliet, 111., ob 3. uri popoldan v nedeljo dne 1. oktobra 1911.
Kupite to hišo lahko po svoj« lastni ceni. Kdor da večf bo kupil.
Prodam, ker sem se prešlih i" rabim denar.
Peter Jurjevči
Waukegan, 111.
L
Oscar J. Stephen
SIN.
Zgodovinska povest iz IX. stoletja. Spisal T. F. Mirov.
I.
Tih večer je bil. Jasno so gorele zvezde nad dolino. Nad gozdom na TiribvCje stal mesec in lil v dolgih pramenih skozi odprto okno v kočo. Pred. kipi bogov je tlel mal žrtvenik, iz katerega se je razširjal prijeten vonj. 'n "Torej greš tudi ti ž njimi?" ? "Tudi!"
Vesela je bila njegoya duša, kakor da bi se vrnil iz boja zmagoslaven. Zasanjal je otroške sanje o daljnih, skrivnostnih deželah, zakletih kraljičinih, gradovih in vitežki ljubezni. In Porodilo se je Veliko hrepenenje, da bi Vldel ta svet, kakor na dlani.
"Bojan, kaj ne, da ne bodeš slušal tiste hinavce in bogokletnike?" - Podprl je glavo in se zamislil. Čemu mi pravi to? Kaj mene brigajo njih sladke besede? Ali ne ve, da sem zvest pristaš naših bogov? "Saj me ne posluša!" Sklonila se je k njemu in mu pogledala v oči. "Ne bodetji jih!"
"Spomni se na narod, ki ga izsesavajo oznanjevalci Kristusove vere. Spomni se na očeta, ki so ga umorili v Kristusovem imenu. Vsega tega se spomni, Bojan, ko te bodo hoteli iz-Premeniti oni "blagovestnik^".
Pogledal jo je v obraz, ves razoran, ■n čital skrb in dvom v njenih očeh. "Kaj me ne poznaš?" Črna slutnja je kakor gost pajčolan pvila srce stare Ziroslave. Poznala £a je: lahkomišljen in vihrav je bil zniiraj, a njegovo srce dostopno vsemu dobremu. Že večkrat so ga ji iz-kušali iztrgati, a ona ga je zmiraj obvarovala. \
"Bojan, prisezi zvestobo našim bogovom !"
"Čemu, mati? Saj sem jim zvest in tudi ostanem zvest!" "Prisezi!" Lipa pred kočo je zašumela, slavec ie zapel.
"Prisegam, mati!"
* * * /
Sedem jezdecev je v prvi polovici leta 863. drvilo proti Bizancu. Votlo Je odmeval topot konjskih kopit po Adrianopolski cesti.
Narava je še snivala jutranje spanje. Zatrepetali so včasih listi v hladnem jutranjem pišu.
"Pri Svetovitu! Krasna polja, veličastni gozdovi!" je zamnnral sloki Jezdec Bojan. Njegovo oko se je paslo po lepih bizantinskih poljih. Veter se je igral z njegovimi kodri.
Nebo na vzhodu je zakrvavelo. Zbudilo se je solnce za gorami in prive-slalo -na obzor. Kakor morski val je zavel zdaj pa zdaj hladen veter in ros-"<-' kapljice so zatrepetale na zelenih listih v tisoč barvah in drsele druga za drugo na prožni mah.
Molče so jezdili dalje in kmalu dospeli pred adrianopolska vrata.
"Pred despota Mihaela! Važno poročilo!"
"Kdo ste?"
"Poslanci Rastislavovi!" Začudeni so gledali Bizantinci na skoraj gole jezdece. "Kje smo?" Začudeni so se vprašali jezdeci. Nad ■nesto so pripluli solnčni žarki in ga zavili v prozoren pajčolan. Le veličastna cerkev Hagija Zofija je prodr-'a ta pajčolan in stala mogočna nad
mestom. "Devana! Ali sem v raju?" ,Zastrmel je Bojan nad krasnimi Grajami. Ustavili so se sredi trga Pr«d mogočno palačo. Suženj jim je t Ve'el raz konj.
Kmalu so stali pred carjem Miha tlom.
"Kriste z vami! Kaj vas je privedlo k meni?"
Stopil je eden jezdecev naprej, po-preden in mu poljubil ametiste "a pozlačenih čevljih. Nato je zopet
vstal.
"Jasni, velmožni car! tvoj prijatelj in naš gospod, Rasti s'av. po božji milosti knez Moravanov, Prosi, da bi poslal nekaj blagovest-nikov njegovemu narodu. Mnogo o-*"anjevalcev svete vere je prišlo k '^m, iz Nemčije in iz Italije. A križ r? križ, ta jim je bil le pripomoček, da J "as podjarmili. Da, s križem v le-M in z mečem v desnici so sejali raz-0r med mojim narodom, razdor "J''1 blagovest. Zatorej, o velmožni C;iri pošlji nam ti blagovestnikov. ki . ni bodo oznanjevali sveto vero v na-Ser,i milem jeziku, z ljubeznijo v srcu, "e z mečem v roki..." . Razgrel se je stari Moravan Miro 1,1 stiskal pesti. M koncu se je malo ^"mirii Despotovo čelo, od začetka tci«no, se je zopet zjasnjevalo. Odgo-°ril jc ginjeti:
,	da! Obljubljam vam dobrih
■'Kovestnikov, ki vam bodo oznanjeni sveto vero v vašem milem jeziku!" .."Hvala ti, mogočni despot! Tvoj j 'ste, ki bo krvi ki tudi naš, naj ti to
'Jbroto povrne!"
* * *
^ večer. Zakrvavela je PropOnta ocl ;,llajajočega solnca, ki se je, kakor ^'•'ka roža z zlatimi listi, sunkoma po-
I'Jialo v njo... • Trudni so se vrnili Moravani v car-ky palačo.
Dažd bog, kakšna krasota, kakšna j^kužnost! Ne mogel bi strpeti en /Jen v tem gnjilem mestu!"
Bojan! 2e zopet kličeš naše
>
stare bogove? Žalosten je Kriste, katerega nauk hočeš kmalu sprejeti. Bog obvari, ako te sliši kak .podanik Mihaelov!" svaril ga je Miro.
"Saj ne bom več! Odpusti, Miro!" Proponta pa je šumela svojo večerno pesem, valčki so hiteli in se prehitevali, kakor da bi se jim kam mudilo...
II.
Vstala je vrh Balkana luč. luč svete vere in prihajala bliže, velika in bleščeča koprnečemu moravskemu narodu...
Kakor veliko, tesno pričakovanje je ležalo na moravski zemlji.
"Kakšne pridigarje dobimo?"
Povpraševali so po vaseh in nestrpno čakali.	:
"Ali pridejo?" — — —
Gori v koči pa je sedela stara Žiro-slava, mati Bojanova, podpirala glavo iit bulila v tla.
"O Devana, Devana! Ohrani mi sina, ne dopusti, da bi ga zapeljali tisti..."
Zagledala se je v kot, odkoder so mračno zrli kipi njenih prednikov. Zaničevali so vero, katero so vsiljevali sovražniki njih naroda, zaničevala jo je tudi ona!
"Rastislave, Rastislave! Zakaj si poslal ravno njega? O bogovi, zapeljejo ga, prokleti..."
Zganili so se kipi, podobe v kotu zatrepetale in zrle še mračneje na njih vdano služabnico. Ogenj v peči pa je zaprasketal, plameni so se dvignili in
sence so zaplesale, kakor pošasti... * * *
Vračalo se je poslaništvo Rastisla-vovo in ž njim brata Ciril in Metod, kot oznanjevalca blagovesti.
Tih in zamišljen je jezdil za spremstvom Bojan, odkar sta se pomenkovala s Konstantinom.
Zazijal je pred njim prepad: na eni strani bogovi — bogovi njegovih prednikov, bogovi njegove ljubeče matere — na drugi strani Kriste, poln ljubezni in usmiljenja in katerega njegova mati sovraži!
Marica je šumela pod cesto, volkovi so zatulili zdajpazdaj v daljavi, da se je zdrznil.
"Kje naj sem?..."
Zdivjalo mu je srce in spodbodel je ob takih trenutkih konja, da se je visoko popel in zdirjal je dalje, dalje,' da bi ubežal tem mislim.
"Prisega!"
Marica je šumela, gozd je drhtel v večernem nemiru.
"Kam dirjaš, Bojan?"
Milo ga je vprašal Ciril. Zdrznil se je Bojan in obrnil k njemu konja, s strahom in pričakovanjem.
"Oče — oče!"
Vzkipelo je arce: ni mogel vzdržati takega navala in izlil je vso dušo, vse dvome---
"Težak boj imaš, sin! A upam, da zmagaš!"
"Prisega, oče!"
Zakrvavelo mu je srce in zdrznil se je groze!
"Prisegel si nevede, pod pritiskom! Odveza! sem te že, bodi miren in moli za mater!"
"Kaj naj ji rečem?"
"Razlagaj ji, pripoveduj ji o Kristu, Bojan!"
"Bodem. oče, a težko pojde!"
Molče sta jahala naprej, vsak v svoje misli zatopljena z upom v srcu.
III.
Zašumelo je po vasi, završalo.
"Gredo, gredo!"
Zbirali so se in pričakovali.
"Kakšni so?"
Boječe so se vprašali in skrbno, zakaj strah je bil v njih srcih še od prejšnjih pridigarjev.
Proti večeru je pritekel pastir v vas, ves zasopljens
"Gredo!"
"Kdo?"
"Kaj?"
"Ali ,si jih videl?"
"Kakšni so?"...
"Dva sta! Rujave halje imata in
brade, z Bojanom v sredi---"
* ♦ *
Sence so legale na ravan, na zelene travnike, dolge in temne. Kakor da bi kdo stal na hribu in sipal gost og ljen prah v dolino, se je spuščal mrak na zemljo.
"O Devana, kakšen je moj sin? Pe-ruil, tebi jagnje, ako je prišel nepokvarjen in tebi vdan nazaj..."
Miiti Bojanova je stopila na prag in pogledala tja po vasi, kjer je bilo vse živo.
"Gredo, prokleti! A kje jc Bojan?'
Jezdil je zopet zadaj, zato ga ni videla izpočetka.
"Kaj 11111 je? Zakaj ne spodbode konja in pridirja k meni, k materi?"
"Zdaj gre!"
Bojan je spodbodel konja. Krasni šareč se je povspel, zmajal z glavo in zdirjal kot vihra h koči.
"Mati, mati!"
Objela sta se in poljubila.
"Slava Perunu, da si le prišel."
Pogledala ga je vprašujoče.
"Ne Perunu, mati, ne, Kristu Naza-renskeniu!"
Sklonil je glavo in pokleknil pred njo!
"Kaj, ne Perunu? Ha, Kristu? O bogovi, ne kaznujte ga..."
Pahnila ga je od sebe z vso močjo, da se je zgrudil. Objel ji je kolena in prosil.
'Mati, Kristus te ljubi, pridi k Njemu, v Njegovo naročje! Odpusti ti!"
"Kaj odpusti? Haha! Kdo je v Njegovem imenu sejal razdor in sovraštvo med brati? Kdo je v Njegovem imenu ubil tvojega očeta? Kdo? Povej !"
"Da,- Nemci so sejali razdor, mati, a Kriste, tisti ljubeči in dobri Kriste, jih sovraži!"
'Proč! Ven — izgini mi izpred oči, hlapec!..."
* * *
Temni, umazani oblaki so bili kakor spojeni z zemljo. Vihar je tulil in jih razganjal. A kakor da bi jih držala nevidna vez skupaj, so se še bolj zgoščevali. Noč je bila temna: polna groze in obupa. Le tupatam se je hipoma zabliskalo in razsvetilo za sekundo celo dolino.
Stara Ziroslava, mati Bojanova, je hropela na ležišču. Vrgla jo je nanj jeza in obup radi zapeljanega sina in njena bolehnost. V grlu jo je dušilo, kakor da bi jo stiskale ledene roke.
"Morana, Morana, pridi! Izneveril se je, zapeljali so ga! Ha, prokleti...! Bogovi, bogovi, pomagajte!"
Zatulil je vihar in se divje zasmejal okrog hiše.
"Čuj, ali ni zunaj Stribog? Obiskal me je!"
Težko je zasopla in cvileče zakaš-ljala.
"Morana, ali greš?" Kakor temni oblaki po nebu so se ppdile njene misli. Vstopil je sin. Šel je v vas po jedila in vražarico.
"Mati, prinesel sem jedila. Stara Ži-vana pride kmalu. Ali ti je bolje?"
Pogledala ga je in njegove oči so bile solzne.
"Ali me ljubiš, Bojan?"... "Mati!"
"Izpreobrni se! Glej, bogovi so pripravljeni ti odpustiti. Ubogaj!"
Zdrznil se je, srce pa je kriknilo bolesti.
"Ne morem, mati, ne morem!" "Prisegel si, Bojan!" "Mati! Odpusti!"
"Ha; ne moreš? Ven! Morana, smrt, pridi..."
"Mati, — mati!" "Proč! Perun naj te udari!" Vihar je tulil okrog hiše, se smejal in rogal. S poslednjo močjo ga je pahnila od sebe, nato se je zgrudila onemogla nazaj na ležišče. Hropela je. Ali zopet se je sklonila, kakor da bi ji šinila nova misel v glavo. Sin je klečal ob njej. Objela ga je trdno z ledeno roko in ga pritisnila k sebi, z drugo roko je prijela bodalo, ki je bilo skrito v slami.
"Ti — Bojan! Ali me ljubiš? Ali ljubiš rodno mater, Bojan?"
Poljubil ji je drgetajoča ustna.
"Se — odpoveš — tistemu — Kristu? Od-pustim — ti — potem .— Bojan?. .."
Sikala je te besede in ga pritisnila k sebi.
"Ne — da — ne, ne! (Ne morem — o mati..."
"Pro-kle-ti."
Krik. Prebodla mu je srce, zgrudil se je mrtev na mater.
Vihar je utihnil. Mesec je prodrl oblake in posijal v kočo v svetlih pramenih.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Pozor L Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija iti grocer i j a.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, HL
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pripravljen na najhujše.
"Tam zunaj v ciklonskem okolišu," pripoveduje zaupno mož, ki se je pravkar vrnil s počitnic in potovanja z avtomobilom, "sem videl farmarja, ki je gradil kamnat zid okrog svoje domačije. Verjemite mi, to je bil zidek! Štiri čevlje visok in šest čevljev širok. Prašal sem ga o tem in je rekel: 'Tale zid gradim, da bo stal.' 'Nič Vam ne bo koristil,' sem rekel. 'Ciklon ga prevrne.' 'Naj ga,' je rekel farmar. 'Zid bo dva čevlja višji, če se prevrne!' "
Smešno je:
Če slaščičar komu kaj očita z grenkimi besedami.
Če pritlikavec pravi velikanu: "Vi niste meni kos!"
Če ima učitelj plavanja suh humor
Če kak anarhist stanuje v Kraljevcu
Če ima realist kak ideal.
Če so postala komu tla v Greenlan-diji prevroča.
Če gre kaka tovarna klavirjev rakom žvižgat.
Če kdo v vinski kleti pije vodo.
Smešno ni:
Če ima črevljar smolo. Če ima loterijski prodajavec pridob-ljivo zunanjost. Če se zrakoplovec povišuje.
Vedno pravnik.
Gospa sodnega svetnika: "Kokoš moram dati zaklati — nič več jajc ne nese!"
Gospod sodni svetnik: "Ali Amalija, kako moreš na tako majhen prestopek odmeriti kar smrtno kazen?!"
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So. Chicago, 111.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St,	Joliet IU-
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer mc lahko najdete vsak čas in 8e okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLII
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti aajboljie me (O po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
te dobijo najboljie sveže in preka icne klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is )oskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba )• tale geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Jiic. Phone 4531. N. W. Phoae 111»
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premogJ
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Poravnava.
Tujec: "Ali ste tukaj tudi že kaj začutili moderno abstinenčno gibanje, gospod gostilničar?"
Gostilničar: "No, pa še kako! — Poprej sem prodal samo tupatam ste-kleničico limonade in vsaki dve liri sodeč piva, svdaj prodajam samo še pivo v steklenicah in limonado iz soda!"
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gaU rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec ?2.S0 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov ta naročila:
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakše, lastnik. Box 657,	Crockett, CaL
SLA.VNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Oiin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 X. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
II li - m !'.. 1
IX
II
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vara pošlje denar le na "MESTNO HRA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠJTE, PO KATERI banld dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI
=F
J.J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phene 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Popolnoma varno nal&zen denar
-JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico
REG. ZADRUGA Z NEOMEJEN^ ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zalklada čez 2200 zadružnikov a vsem svojim ffemoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr*« stujejo po odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačujt sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v K&ndiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
BELO PIYO
i
ft.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KR AN J3KO-SLO VENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 PL; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizaa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 105 Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat,
1203	Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111. Predsednik: John Kren, 309 Jackson St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zo bee, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo ne deljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227— 3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda., Joliet, 111. Predsednik: Martin Kambič,
1204	Cora St.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: John Gre gorčič, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Ia. Predsednik: John Štefai^č, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj, Box 262; zastopnik: John Novak, Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Fr. Zakrajšek, Box 163; delegat: Matt, Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo.
14.	Drušlvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Konda, 909 Ergo St.; tajnik: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468]/2 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 137 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-Mainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Tratnik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron* wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozan, 200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Box 82/ Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78J4; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. \V/y, delegat: Jos. Hočevar, R. F. D. 2, No. 13yZ. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajrrik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Hargrove Ala. Seja drugo ned.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. lair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Michael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Spehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	DruStvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Fr. Po* gorele, R. F. D. No. 1; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Winchf St., Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Nikolaj Gustin, 329 N. 5th St.; delegat:
Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Ia. Predsednik: Ant. Feer. R. F. D. No. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, Ia.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Box 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 241 — 57th St.; tajnik: Josip Hočevar, 1601 Miorsch St., Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Ambridge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, III. Preds.: John Stanko. 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. CirSa in Metoda,
East Helena, Mont. Predsednik: John Sasek, Box 110; tajnik: Jo$. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seja 14. in 18. dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Anton Petric, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič,
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mravinc, 1114 VoskampSt.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društ\ o sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hriber-nik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road.; tajnik: Janez Pet-kovšek, 1426 McAlister Ave.; del.: Fr. Petkovšek, >18—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Paul Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton Repež, Box 658. Seja prvo nedeljo. *
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kra-ševic; tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 102. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Fr. Cerjak, 316 W. 2nd St.; delegat: Filip Stare, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushinjg Ave. Seja vsako prvo soboto v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Josip Francel, Box 567; tajnik: Anton Za^ar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrtnca, Cleveland, O. Predsednik: Anton Globo-kar, 3584 E. 82nd St., S. E.; tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St. S. E, 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Druitvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Šfcrlin, 47 Chas-man Ave.; del.: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236J4 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E; delegat: Ant. Šustaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, .Steelton, Pa. Predsednik: John Boben, 717 So. Front St.; tajnik: Jos. Krašovec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petric, 534 Š. 3rd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajnik: Ignac Trunkel, 2217—8th Ave. N.; delegat: Jac. Sta-rilia, 1711—6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petric, 6101 Alabama Ave.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crab-tree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 92.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palčar, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: John Rački; tajnik: Vin-cenc Rački; delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Blaž Usman, 1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo-vič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W.'22d St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Kon-čar, Box 652; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ulešič, 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d PL; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 — 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Valentin Belec. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Jakob Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Geo. Pintar, Box 96, Penzdale, Mich.; tajnik: Jos. Starčevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Ainalia Bombach, 1678 E. 33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš; tajnica: Apolonija Mrak, Box 253; delegatinja: Johana Fortu-na, 623 N. Front St. Seja drugo ned.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich,.302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich,*1201 Elizabeth St. Seja dru^o nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik in del.: Jožef Butala, Box 151, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St,; tajnik: A. Krašovec, 385 —23rd St.; delegat: Janez Cepar*n, 2ith St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332— 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja-Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petric, Box 743;
del.: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Alojzij Orešnik, Box 163; tajnik: Fr. Cirej, Box 33; delegat: John Irac, Box 77. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-ton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brule, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik: John Jeloushan, Box 60; delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount
Olive, 111. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat: Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja I. nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Škerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 21 Webster Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvo-Hren, 422—51st St., West Allis, Wis. Seja drugo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mohren St. Seja v-sakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E 9th St.; taj.: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Urban Olivani, Box 72; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Pasdertz, 1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, B»x 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Fr. Bertoncel, 112 Sterling Ave.; tajnik: Mihael Zelezni-kar, P. O. Box 148; del.: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Uršula Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 147 Central Street; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 663 Elgin Place; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Susman; tajnik: Frank Gregorka, 36 Diamond St.; delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, III. Predsednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Katie Pe-truša, 206 Midland Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Zidar, Box 11. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casler St.; tajnica: delegatinja: Marija Zehel, Mill St. 624 Frančiška Petkovšek, 541 Jefferson St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Fer-lič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. 11 V%\ tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78J4. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo.
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Josipina Derganc, 457 So. 18th St.; tajnica: Marija Krašovec, 285—23rd St.; delegatinja: Antonija Sshweiger, 386 S. 21st St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalfc, 111. Predsednik: Fr. Keržič, 1409 State St.; tajnik: Anton Artač, 1403 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Ma-rinčič, S. W. 215; tajnica: Mirni Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749
Haugh St.; tajnica: Gizela Blažič, 723 Marija Kraševec, 478 S. 20th St.; de-Warman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; delegat: Anton Erčul.
136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik.
137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: John Lesser, Box 163. Seja prvo nedeljo.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopnik: Jožef Zupane, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 744 — 4th St.; tajnica: Helena Derganc, žan, 569 F. St. N. E.; zastopnik: John 1058—2nd St.; zastopnica: Ana Kasti-gar, cor. 6th & Crosat St. Seja drugo nedeljo v mesecu.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozalija Zupančič, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: Johana Bučar, 1009 S. 15th St.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Ce-rar, 569 F. St. N. E.; tajnik: John Ker-Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Pretfsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P. O. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo v šolski dvorani.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Grill, 1208 Broadway; tajnik: Frank Nemanich, Ross St.; zastopnik: Josip Pleše, N. Scott St. Seja vsako tretjo nedeljo v Jed-
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Josip Mežnarič; tajnik: Jakob Prestor; zastopnik: Pavel Valentinčič. Seja drugi ponedeljek v mesecu.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Fallsi Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd ave.; tajnik> Ign. Krušlin, 912—8th St.; blagajnik: Jakob Prašin, 1711—2nd ave. Seja vsako tretjo ned.
Pred izložbo klobukov.
"O, Artur ta klobuk je krasen — resnična pesem!"
"Da, da, hodi no! Ne rima se na mojo mošnjo denarnico."
Prenežnočutna.
Sodnik: "Priča, povejte nam sedaj enkrat golo resnico!"
Priča (stara devica): "Golo? Ampak gospod sodnik!"
Predobesedno poslušal.
Zdravnik (zdravniku): "No, dragi moj, kako se pa danes počutite?"
"Oh, tako slabo, gospod doktor!"
"Ali se niste natanko ravnali po predpisu o dieti? Saj sem Vam rekel, da jejte samo, kar navadno uživa triletno dete."
"To sem tudi storil, gospod doktor. Včeraj nisem cel dan ničesar druzega jedel, nego nekoliko vrtnega gramoza, pol tucata ožganih vžigalic in par črevljarskih gumbov."
Skrajna sila.
"Baron je videti zadnje čase, v silni potrebi, čisto osivel je."
"To je že davno — ampak sedaj ne dobi več niti barvila za lase od brivca na upanje!"
J. P. KING,*
0h^tion	Izsili
»♦♦♦♦»♦trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovns't0 perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 13081 Naše delo je izborno. Podpiraj^ domačo obrt!
Ana Vogr\n
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, IU
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop«* ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«.
C. w. MOOIVEV
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
J. C. A&ler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 1H
Antonija Knaus
izučena in izkušena
BABICA
512 N. Broadway JOLIET, ILL-
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca apri'3-Unijski rudnik; rudar mora imeti I nois certifikat. Pridite nemudoma!
WENONA COAL CO., Wenona, 111.
N. W. telefon 577.
Nick Skrtich
gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet,
Naznanjam rojakom, da sem se&l lastnik'moderne gostilne, kjer toči*11 najboljše pijače.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostili
National Buffet r katerej bodem točil najboljše terjevo pivo, izvrstno žganje, do ta**' ribo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St	^
N. W. Phone 825.	JoH«t ^
Pozor Rojaki'
Kupite si farme » North Dakot« ia Montani potem bodete neo^ visni v par letih. Pridite k nam, da ae pomenita0,
M. B. Soliuste**
Young Building.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rnby St. JOLIET,
amerikanski slovenec
43. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 29. SEPTEMBRA 1911.
LETNIK XX.
Pozdrav in, srečo gg. zborovalcem
na XI. glavnem zboru v Jolietu,
111.
IMENA DELEGATOV:
Dr sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Anton Gregorič, Frank Banich. Dr sv. Jožefa 2, Joliet, III.: Franc Horvat, Anton Golobitsh, John Zivic Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Konda, Anton Nemanich, ml. Dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Jožef Bregač, Jožef Brglez. Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Rus, Matija Jerman, Geo. Thomas. Dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: John Gregorčič. Dr. sv. Roka 10, Clinton, Iowa, ne pošlje delegata vsled malega števila članov.
Dr. sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111.: John Novak.
Dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Josip Tomšič, Martin Muhic. Dr. sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., ne pošlje delegata vsled
preslabih finančnih razmer. Dr. sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont. ne pošlje delegata vsled preveč bolezni med člani.
Dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Viljem Thomas, Jurij Flajnik.
Dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Frank Trampush, Matija Lakner.
Dr. Marija Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark. ne pošlje delegata vsled
slabih finančnih razmer. Dr. sv. Jožefa 21, Federal Pa.: John Tavčar. Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Jurij Križmanič. Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar. Dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: John Grdina, Mihael Setnikar, Jernej Knaus, John Zulič. Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Mihael Wardjan, Martin Težak.
Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul D. Spehar, John R. Sterbenz,
Paul Schneller, Paul Sfhaltz. Dr. Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash.: Josip Malnentch. Dr. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jos. Pavlakovič. Dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: Mihael Majerle. Dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: John Povsha. Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., John Mertel. Dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Rev. Frank J. Ažbe. Dr sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Mihael J. Kraker. Dr! Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Franc Medosh, Jožef Se-hahar.
Dr. sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont,- ne posije delegata
vsled slabih finančnih razmer. Dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y.: Karol Adamič. Dr sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: John Wukshinich. Dr Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Jos. V. Grahek. Dr! Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa.: Matija Mravintz in John
Mravintz.	w .
Dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Mravintz.
GLAVNI URAD K. S. K. J.
Dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich, ne pošljejo delegata, ker ima društvo vedno veliko bolnih članov.
Dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar.
Dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Petkovšek, Anton Šusteršič.
Dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First, st.
Dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.: Ne pošlje delegata vsled pre-velicih stroškov.
Dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, ne pošlje delegata vsled slahih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: John Bohinc.
Dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, John Malevich.
Dr. sv. Jan. Krst.: 60, Wenona, 111.: Josip Brence.
Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman.
Dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111-: Al. Sterbenc.
Dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar, Andrej Slak.
Dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer in veliko bolnih članov.
Dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: Egidi Verhovc.
Dr. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa.: MikO Matjašič.
Dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont, ne pošlje delegata vsled slab'h finančnih razmer in veliko bolnih članov.
Dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Anton Bukovic.
Dr. sv. Ant. Pad. 71, Goff, Pa.: John Tome.
Dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn.: Geo. L. Brozich.
Dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111.: John Peternel.
Dr. sv. Martina 75, La Salle, 111.: John Novak.
Dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Anton Bokal.
Dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Martin Kremesec, Avgust Poglajen.
Dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Grom.
Dr. Marije Cist. Spočetja 80, So. Chicago, 111,': John Kučič.
Dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: John Golobič.
Dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.: Jakob Cukljati.
Dr. Marije Sedem aŽlosti 84, Trimountain, Mich.: John Žugelj.
Dr. Marija Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio ne pošlje delegata vsled veliko bolnih članic in slabih finančnih razmer.
Dr. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo. ne pošlje delegata vsled ^labih finančnih razmer.
Dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Blaž Kuglitch.
Dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich.: Josip Butala.
Dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Lovrenc Blažina.
Dr. Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich.
!
Dr. Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer in veliko bolnih članov.
Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc.
Dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jožef Pekol.
Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah: Matija Pogorele.
Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete.
Dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., ne pošlje delegata vsled preobilo bolnih članov in preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Matija Marhar.
Dr. sv. Ane 105, New York, N. Y. ne pošlje delegata vsled slabega finančnega stanja.
Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: John Petric.
Dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata vsled premalega števila članov in slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik.
Dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik.
Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Frank Jerich.
Dr. sv. Roka 113, Denver, Colo.: Pooblastilo Josip Zalar.
Dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar.
Dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Josip Pekolj.
Dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y,: Frank Gregorka.
Dr. sv.'Jožefa 122, Rocksprings,,Wyo.: John Koshir.
Dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Oliio: Mihael Hočevar.
Dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind.: Rudolf Maraž.
Dr. sv. Pavla 130, De Kalb, 111,: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Ne pošlje delegata vsled preobilo bolnih članov in slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind. ne pošlje delegata vsled prevelikega števila bolnih članic.
Dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul.
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Dr. sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn.: Peter Staudohar.
Dr. s.v. Jan. Nepomuka 141, Linton, Ind. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jan. Krstnika 143, Joliet, 111.: Josip Pleše.
Dr. Marije 'Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ane 139, La Salle, 111.: Matija Povše.
•mggpaaaaaaaaaaaajaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
Urad K. S. K. Jednote
v Jolietu, Illinois.
jammmmmmammmmwamammMmmmmmamagm^MammmmmmmmMmammmmMmmmmmammmmmammMmamMmmmammmmmmmma.
Nad petnajst let se je gl. urad naše slavne K. S. K. Jednote pomikal po različnih hišah. Nahajal se je po hišah, ki jej niso dale nikakoršnih pro-tekcij v slučaju nesreče, kot požara ali kaj sličnega. Ker je Jednota vedno in vedno naraščala ter krasno napredovala, je tudi njeno premoženje in njena lastnina postajala vedno večja in močnejša. Toda kolikor bolj je naša mati Jednota napredovala, toliko v večji odgovornosti je bila. Prostori v katerih se je nahajal glavni urad Jednote, niso nikakor odgovarjali potrebam in okoliščinam njenim. V resnici je bila njena lastnina zavarovana za $1000.00 proti požaru. Toda kaj je
ulic v mestu Jolietu. Tukajšnja slika predstavlja prednji del Jednotinega poslopjs in, sedanjega urada.
Poslopje je 85 čevljev dolgo, 30 čevljev široko in 24 čevljev visoko. Zgrajeno iz opeke in lepega kamna. Oprem ljeno je s plinom, elektriko in parno gorkoto. Ima lepo prostorno pisarno in poleg tega še primerno dvorano 30x50 za obdržavanje sej itd., kakor tudi prostorno pritličje (basement).
Pred vsem pa se odlikuje lepa shramba (fire proof vault), v katerej se hranijo vse listine, knjige, tiskovine in ostalo imetje Jednotino. Ta shramba je napravljena in opremljena z vsem potrebnim tako, da je vse ono, kar je
en tisočak proti tisoč in tisoč dolarjev vrednim listinam, ki jih Jednota poseduje in hrani v gl. uradu? Kam bi naša slavna Jednota oziroma nje člani in članice prišli, če bi se pripetila kaka nesreča? Vsakteremu je znano, da v privatnih hišah, kjer se nahaja več rodbin, je skoraj nesreča požara na dnevnem redu. Ravno tako je bilo" tudi s prostori, v katerih je bil gl. urad Jednote.
Da bi se pa tacim in jednacim pretečim nesrečam kolikor toliko opomoglo, zaprlo njim pot ter člane in članice toliko bolj zagotovilo do njih opravičenosti in zahtev od strani Jednote, je glavni odbor previdel in prev-daril. da je skrajni čas, da si naša slavna Jednota preskrbi varno zavetišče napram nesrečam. Po dobri in trezni premiselnosti je glavni odbor odobril, da si Jednota postavi svoj lastni urad, ki bode odgovarjal vsem okoliščinam Jednote, kakor tudi povzdignil nje naraščaj in napredek. Odbor je napravil po svoji najboljši nioči vse, kar je bilo mogoče ter pustil zgraditi lepo poslopje .na jednej izmed najboljših
iranjenega v njej, popolnoma varno pred požarom. Pisarna je lepo prostorna in odgovarja vsem okoliščinam, tako, da je lahko imeti vse listine v redu in na svojem mestu.
Poslopje je bilo v novembru 1. 1909. dogotovljeno in z 2. decembrom 1909 se je preselil gl. urad Jednote v svojo lastno hišo. Strošek za zemljišče in poslopje znaša $9000.00 (devet tisoč dolarjev).
Da je bilo naši slavni Jednoti varnega urada potreba, nam ni potreba pov-darjati. To so potrdili temu vešči možje sami. Uradniki držav, zavaro-valninskega zavoda so sami izrekli potrebo za nov in varen urad. Ravno tako tudi mnogo družili v tacih strokah izkušenih mož. Radi tega je tudi glavni odbor prepričan, da je storil svojo uradniško dolžnost nztpram Jednoti sami, kakor tudi v korist članom in članicam. S tem se je povzdignila naša K. S. K. J. v vrste onih Jeduot, ki v resnici delajo v blagor svojih članov in članic in v povzdigo svojega milega naroda.
Nekoliko zgodovinskih podatkov
o K. S. K. Jednoti.
Ustanovljena je bila naša slavna K.
S. K. Jednota, kakor znano, v Jolietu, 111., dne 1. oz. 2. apr. 1894. V začetku se je oglasilo zanjo 10 slovenskih društev s približno 500 društveniki. Koj po ustanovitvi So začeli z navdušenjem pristopati k društvom novi člani, zlasti pri jolietskih, elyskem in tovverškem društvu.
Prvi glavni uradniki K. S. K. J. so bili: Predsednik Josip Stukel (Joliet, 111.); podpredsednik Štefan Pašič (Tower, Jdinn.); I. tajnik Mihael Wardjan (Joliet, 111.); H- tajnik Ivan Pakiž (Ely, Minn.); blagajnik Štefan Štan-fel (Joliet. 111.); duhovni vodja Rev.' F. S. Šusteršič (Joliet. 111.): nadzorniki Mat. Brunsky (ChLcajo^ 111.), Ivan Oberstar (La Salle, 111.)' Trt Peter Mi-ketič (Joliet, 111.)
Kdo ima za ustanovitev K. S. K. J. največjo zaslugo? Amerikanski Slovenec — oziroma njegov tedanji urednik, preč. g. Jos. F. Huh, Tower, Minn, in njegovi vrli sotrudniki, v prvi vrsti blagopokojni Rev. 1". S- Šusteršič. Ob sklepu III. letnika je tedanji urednik pisal v Ani. Slovencu z dne 14. dec. 1894 med drugim: "Lansko leto smo jasno povedali, da bo 111, letnik v prvi vrsti posvečen delovanju in agitaciji za ustanovitev Jednote. Po Jednoti smo streinili, za Jednoto se potezali, razlagali njeno potrebo, mogočost in korist; ni nas strašilo nasprotovanje protivnikov med lastnimi rojaki, vne-
mali smo zavedne Slovence, budili mlačne, pregovarjali dvomljivce in vabili na ustanovno zborovanje, ki je v prvih dnevih aprila v Jolietu sklenilo, da naj se Jednota res prične — naša misel je prodrla, vresničilo se je naše pričakovanje, zmagali so nazori. Borili smo se nesebično za korist roja-kov-delavcev, in to so oni sprevideli in se ravnali po naših navodilih ter v priznanje svoje naklonjenosti izbrali prostovoljno naš list za glasilo novorojenega osrednjega slovenskega dru-štva K. S. K. Jednote____ saj Jednota je, rekli bi, hčer 'Amer. Slovenca'."
*
Na obletnem ali fl, glavnem zborovanju'delegatov K. Š. K. J., ki se je vršilo v Tovveru, Mijin,, v dneh 5. in 6. julija 1895, je bilo skupno 17 zboro-valcev, ki so jih tamošnji rojaki sprei jeli z največjim navdušenjem. Na tem zborovanju so bila prečitaua in z malimi spremembami sprejeta pravila K. S. K. J. — V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Stukel; podpredsednik Josip Panian (Joliet, 111.); 1. tajnik tylihael Wardjan; II. tajnik Chas. A. Bernick (Bivvabik, Minil.); blagajnik Štefan Štanfel; duhovni vodja Rev. F. S. Šusteršič; nadzorniki Mat. Brunsky, Ivan Oberstar in Fr. Trampuš (Virginia, Minn.).
III. glavno zborovanje se je vršilo v Jolietu, 111.,, v dneh 5., 6., 7. in 8. ju-
lija 1896. Prisotnih je bilo 23 zboro-valcev. — V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Nemanich (Joliet, 111.); podpredsednik Frank Sedlar (Red Jacket. Mich.); 1. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Martin Gergsich (Pueblo, Colo.); blagajnik Štefan štanfel; duhovni vodja Rev. F. S. Šusteršič; nadzorniki Josip Agnič (Ely, Minn.), Max Bull (Tower, Minn.) in Ignac Tancig (Dubuque, Iowa).
Znamenite so bile na tem zborovanju sprejete rezolucije, ki so se glasile:
Mi, uradniki K. S. K. Jednote in delegati h K. S. K. Jednoti pripadajočih društev, zbrani na III. generalnem zboru K. S. K. Jednote v Joliet-u. 111. kot zastopniki slovenskega naroda v Zjedinjenih državah ameriških, polagamo svojim bratom rojakom, razkropljenim po vseh državah širne Amerike to-le na srce:
1.)	da naj se povsodi, koder še nimajo svojih katoliških društev, družijo v društva ter pristopijo k našemu narodnemu ognjišču — K. S. K. Jednoti;
2.)	da naj ostanejo zvesti svoji sv. veri, jo spoznavajo z besedo in dejanjem ter se vsekdar kažejo dobre sinove svoje matere katoliške cerkve;
3.)	da naj se naseljujejo, kolikor pripuščajo razmere, v onih krajih, kjer imajo naši rojaki slovensko cerkev in slovenskega duhovnika ter pošiljajo svojo deco v katoliške šole;
4.)	da naj se zavedajo svoje narodnosti, ljubijo in negujejo svoj materni jezik v družinskem življenju, zraven naj se pa tudi pridno uče deželnega jezika angleškega;
5.)	da naj vsi, ki so si izvolili Ameriko za svojo drugo domovino, postanejo ameriški državljani s tem, da si vzamejo svoje državljanske papirje in kot ameriški državljani vestno spolnjujejo postave Zjedinjenih držav;
6.)	da naj vsa slovensko-katoliška društva pri uradovanju in zborovanju rabijo svoj materni jezik slovenski;
7.)	da naj rojaki naši, prihajajoči iz stare domovine semkaj, pripeljejo seboj svoje družine, ker uikakor ni dobro, da se oče za dolgo časa loči od svoje žene in svojih otrok in tako od svoje družine ločen nikakor ne more spolnjevati od Boga in narave mu zapovedanih dolžnosti do svojcev;
8.)obžalujemo	pa, da se slovenski duhovniki, posebno pa voditelji slovenskih župnij, niso v obilnejšem številu udeležili letošnjega zborovanja K. S. K. Jednote ter z besedo in zgledom pripomogli k napredku naše Jednote. Zraven tega obžalujemo, da se rojaki-duhovniki ne pridružijo svojim so-rojakom v siovensko-katoliškjh dru štvih ter s tem pomagajo dovršiti naš narodni dom v Ameriki.
Rev. M. Šavs je predlagal resolucijo pod številko 7; Zmajč resolucijo pod številko 8; Pakiž resolucijo pod številko 6; druge pa Rev. F. S. Šusteršič.
Resolucije so bile jednoglasno sprejete.
*
IV.	glavno zborovanje se je vršilo v Red Jacketu, Mich., v dneh 5., 6., 7. in 8. julija 1897. Poleg glavnih uradnikov je bilo navzočih 14. delegatov.—
V	glavni odbor so bili izvoljeni: Pred sednik Anton Nemanich; podpredsednik Josip Agnič; I. tajnik Martin Gergsich; II. tajnik John R. Sterbenz (Calumet, Mich.); blagajnik Anton Golobitsh (Joliet. III.); duhovni vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B. (Pueblo. Colo.); nadzorniki Max Buli, Ignac
Tancig in Ivan Govže (Ety, Minn.) «
Inkorporacija K. S. K. J. je bila izvršena po zakonih države Illinois dne 12. januarja 1898. Podpisali so jo sledeči gg.: F. S. Šusteršič, Anton Nemanich, Anton Golobitsh, Jakol Bluth, John Zupančič, Peter Rogina, Anton Škof. John Pezderz, John Gra-liek in Martin Fir.
Po inkorporacijskih zakonih mora prebivati glavni ali I. tajnik v državi, kjer se je vložila prošnja za inkorpo-racijo. Zato so gl. uradniki na mesto g. M. Gergsicha izvolili za I. tajnika do prihodnjega zborovanja v Pueblu,
Colo., g. Mihaela Wardjana.
*
V.	glavno zborovanje v Pueblu, Colo., v dneh 5. in 6. julija 1898 je počastil s svojo prisotnostjo mil. g. škof Jakob Trobec, ki je bil tem povodom izvoljen častnim članom K. S. K. J.—
V	glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Agnič; podpredsednik Kr. Trampush; I. tajnik Mihael Wardjan; 11. tajnik J. R. Sterbenz; blagajnik Anton Golobitsh; duh. vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B.; nadzorniki Ignac Tancig, Štefan Kukar (Joliet. 111.) i" M. Kraker (Anaconda, Mont.). Navzočih je bilo 33 delegatov.
*
Leta 1898. je prestala K. S. K. J. zelo ■nudo preizkušnjo. Dne 1. junija je štela 2423 članov, a dne 1. decembra samo 1626. Kako to? Vsled strankarske agitacije v ncwyorškeni "Glasu Naroda" so se dne 18. avgusta 1898. leta društveniki na Ely, Minn, in v nekaterih drugih krajih odcepili od K. S. K. Jednote in so naznanili, da začno z "Jugoslovansko Jednoto". Eno društvo je samo odstopilo, osem društev je bito izločenih; skupno so ta društva štela 797 članov. In prav v teiri letu je bilo mnogo smrtnih slučajev med člani K. S. K. J., katera je pa srečno pretrpela vse hude udarce.
Na VI. gl. zborovanju v Chicagi, lil., v dneh -5., 6. in 7. julija 1900 so bili izvoljeni v glavni ptibor: Predsednik
Anton Nemanich; podpredsednik John R. Sterbenz; I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Anton Skala (So. Chicago, 111.); blagajnik Anton Golobitsh; duhovni vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B.; nadzorniki M. J. Kraker, Anton Štefanič (Soudan, Minn.), in Josip Ču-lik (Pueblo. Colo.); finančni odborniki John Kukar (Joliet, 111.), John Gra-liek (Joliet. 111.) in Anton Fir (West Pullman. 111.); pravni odborniki Mihael Skebe (Cleveland, O.), John Oberstar in Mat. Prijanovič (Virginia, Minil.); prizivni odborniki Martin Fir (Joliet, 111.), Štefan Kukar in John
Grdina (Cleveland, O.).
*
VII.	glavno zborovanje se je vršilo v Clevelandu, O., v dneh 7., 8., 9. in 10. julija 1902. Navzočih je bilo 31 delegatov poleg glavnih odbornikov. V novi glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik John R. Sterbenz; podpredsednik Mihael Skebe; I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Josip Stukel; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Plevnik (Chicago, III.); nadzorniki Louis Dular (Chicago, 111.), Martin Fir in Geo. Laich (So. Chicago, 111.); finančni odborniki Anton Skala, Rev. F. S. Šusteršič. in Max Buli; pravni odborniki Anton Nemanich, Josip Dunda (Joliet, 111.) in John Zimmerman (Joliet, III.); prizivni odborniki Pavel Sclinellcr (Calumet, Mich.), M. J. Krakar in Anton Stefa-nicli.
*
VIII.	glavno zborovanje se je vršilo v Jolietu, 111., v dneh 5., 6., 7., 8., 9., in 11. oktobra 1904. Poleg glavnih odbornikov je bilo prisotnih 40 delegatov. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik John R. Sterbenz; I. podpredsednik Mihael Skebe; II. podpredsednik Frank Boje (Pueblo, Colo.); I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Josip Jarc (Cleveland, O.); blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Plevnik; vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec (Joliet, 111.); nadzorniki Anton Golobitsh, Pavel Schneller in Anton Nemanich; finančni odborniki Josip Sitar (Joliet, 111.), Rudolf Maraž (Chicago. 111.) in George Laich; pravni odborniki Josip Dunda. Martin Kre-mesec (Chicago, 111.) in Rev. John Kranjec (So. Chicago, 111.); prizivni odborniki Jos. Sitar, Frank Opeka
(Waukegan, 111.) in Rudolf Maraž.
*
IX.	glavno zborovanje se je vršilo v Waukeganu, 111., v dneh 1.. 2., 3., 4. in 5. oktobra 1906. Navzočih je bilo skupno 71 odbornikov in delegatov. Na tem zborovanju je bil sprejet predlog, da se preskrbi Jednotina zastava s podobo zaščitnika sv. Jožefa ter sv. Cirila in Metoda. — V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik John R. Ster benz; I. podpredsednik Anton Nemanich; II. podpredsednik Frank Boje; I. tajnik Josip Dunda; II. tajnik Josip Jarc; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Frank Medosh (So. Chicago, 111.); vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec;nad-bitsh in George Stonich (Joliet, 111.); pravni in prizivni odborniki Josip Sitar. Marko Ostronich (Allegheny. Pa.) in Josip Zalar ml. (Forest City, Pa.).
*
X.	glavno zborovanje se je vršilo v Pittsburgu, Pa., v dneh 5., 6., 7., 8. in 9. oktobra 1908. Navzočih je bilo 15 glavnih odbornikov in 73 delegatov. V nedeljo 4. okt. je bila povodom blago-slovljenja Jednotine zastave krasna parada slovenskih društev. — V glavni odbor za tri leta so bili izvoljeni: Pred sednik Anton Nemanich1; I- podpredsednik Marko Ostronich; II. podpredsednik Frank Boje; glavni tajnik Josip Zalar; pomožni tajnik Josip Rems (New York City); blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Josip Dunda; vrhovni zdravnik dr. Martin lvec; nadzorniki George Stonich, Josip Sitar in Frank Opeka; pravni in prizivni odborniki Blaž J. Chulik (Joliet. 111.), John Gosar (Pittsburg, Pa.) in
Leo. Kukar (Ely, Minn.).
*
Uradno glasilo K. S. K. J. je bil doslej vsa leta Amerikanski Slovenec.
» p A f*	i ^H^II^ii^M^_^__a_^
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniir
Odkritosrčna beseda.
Spisal Rev. John Kranjec, duhovni vodja K. S. K. J. ...............Ill............................................................
Nihče bi ne smel biti član, še manj pa uradnik društva ali glavnega odbora K. S. K. J., kdor ni po pravilih naše Jednote praktičen katoličan. Saj tako velevajo naša pravila, glej str. 23, člen 2, pod št. 1. Kdo pa je praktičen katoličan, bo marsikdo vprašal?! Da si ne bo nihče brez potrebe svoje glave belil, zato izjavljam, da praktičen katoličan je: 1.. kdor hodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sv. maši. (Seveda so izvzeti oni, ki delajo v to-t varnah ali kje drugje, kjer bi s svojo odsotnostjo svoje delo zgubili, kakor tudi oni, ki strežejo bolnikom, kateri bi morali brez njihove pomoči pomanjkanje trpeti.)
2., kdor sprejme po cerkvenih določilih vsaj enkrat na leto sv. zakramente.
3., kdor pošilja svoje otroke v katoliške šole, kjer je mogoče.
4.. kdor podpira svojo cerkev in duhovnika.
Kdor ne spolnuje teh štirih točk, krši in zanemarja eno ali drugo po svoji lastni zanikernosti, ni praktičen katoličan; in ker ni praktičen katoličan, bi ne smel biti član naše Jednote, —še manj pa uradnik društva ali Jednote. Pri vsprejemu članov v društvo bi se moralo torej mnogo strožje postopati, kakor se je do sedaj.
Društvenih uradnikov sveta dolžnost je: vprašati vsakega kandidata pri vsprejemu v društvo, če spolnuje zgoraj navedene točke in če se jih zaveže kot mož tudi nadalje spolnjevati. Če se pa prosilec na more zadostno izkazati, da je živel do tedaj kot praktičen katoličan, potem se naj njegova prošnja za vsprejem v društvo za toliko časa odkloni, dokler bo zamogel ugoditi predpisom naše Jednote.
Mnogo društvenih uradnikov je, ki delajo kar povprek — ne da bi se zadostno prepričali, če je prosilec praktičen katoličan ali ne. Gleda se le bolj na število, a ne na kakovost članov, kar je seveda popolnoma napačno in nasprotno postavam naše Jednote. Pri sprejemu novega člana v društvo se navadno postopa tako-le: Kandidata upeljejo v dvorano, ga postavijo pred predsednika, kateri ga vpraša, če so mu znana pravila naše Jednote in če se hoče po njih ravnati. Ko odgovori kandidat: da, potem ga predsednik pomeri od nog do glave, mu zapove, naj se obrne na levo in desno, češ, da se naj pokaže zbranim bratom. V tem obstoji povprečno cela ceremonija in kandidat je sprejet. Predsedniku niti
I V pozdrav
^ XI. glavnemu zboru K. S. K.
j uAia
Oj društev vi izbranci, prijatelji in znanci, vi listi naših gor: pozdravljeni, poslanci na naš deželni zbori
Jednota, mila mati, ki vsi po nji smo brati, kar vdanih nas je nji: svoj sad nam nudi zlati-vrtnarji pa ste vi!
Kar prhlo in trohnelo, izrutj z roko smelo, vam dana je oblast; oj pač težavno delo, ta skrb za zdravo rast!
Da boste kos nalogi, sedaj po zmedi mnogi na stran osebni spori V edinosti in slogi na pot naprej, navzgor!
Prvak nam bodi tisti, ki .vsem največ koristi, kot mu veli srce: zatorej brez zavisti na delo zdaj, možje!
na um ne pride, da bi vprašal prosilca: Ali hodiš, k sv. mašam ob nedelja!' in zapovedanih praznikih; ali sprejemaš sv. zakramente, pošiljaš li- svoje otroke v katoliško-šolo in ali podpiraš svojo cerkev in duhovnika?!
Kar se tiče posvetne uprave n; Jednote si ne prilastujem večjih pri od najzadnjega člana naše organizacije. .Kakor si ' bomo postlali, tako bomo tudi spali. Boljši bodo predlogi, katere bodo gg. delegatje stavili sprejeli, boljše bo za vse, ne glede na mojo malenkost. Kot duhovnik nimam nikogar, ki bi bi! po moji smrti od mene odvisen in vsled tega je sploh nepotrebno, da sem član Jednote. Da pa sem član Jednote, sem iz sledečih vzrokov:
1.. ker mi bije srce za narod, katerega sin sem sam.
2., ker želim, da se moj narod po-vspne do večjega blagostanja, in
3., ker hočem s tem narodom živeti in trpeti, deliti srečo in nesrečo, veselje in žalost. To je bilo moje geslojj je, in bo!
Ko se pa gre za katoliško stvar, tedaj je moja dolžnost, da povzdigne« svoj glas ne oziraje se na desno ali levo, — če je komu prav ali ne. Duhovnik, ki bi iskal le v uradu svoje časti, bi zbežal, ko vidi volka priti ter bi se mu ne postavil v obrambo, o' pravi duhovnik. — Toliko v odgovor vsem mojim napadnikom! — V svesti sem si tudi, da bode treznomisleči -za dušni in telesni blagor vneti delegatje obsojali surovo pisarenje "Clevelandske Amerike", v katere uredništvu se stikajo možiceljni, ki so za vse kaj drugega kot za človeško družb" sposobni. Saj obrekovalci so hujši od cestnega roparja, podlejši od najzadnjega fakina. Te vrste ljudem ni n sveto; odklanjam jim torej vsak odgovor, ker se ravnam po načelu: Kdor se z blatom vojskuje, se umaže, čeravno je zmagalec.
Vem tudi dobro, da bi me "Cleve-landska Amerika" že zdavna za zajtrk pohrustala, ko bi mi mogla do živega, pa ne gre. E, urednice: stopite n» front kot kavalir in potem bomo videli. kdo bo krajšo potegnil!
Delničarjem "Clevelandske Amerike" pa svetujem: Pometite tako sme^ iz njenega uredništva; poskrbite si treznomislečega. pametnega moža, da pride Vaš list do pravega ugleda. Pomnite dobro: s psovanjem in kričanjem ne boste narodu koristili, — pač pa mu boste mnogo škodovali.'
Dan 24 ur.
Avstrijsko ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, ako se uvede dan, ki bo štel ure od ,1. do 24. Ministrstvo je pa pripomnili, da bi se moralo po mnenju indu-strijalnih, trgovskih in drugih krogov tak<\ novotarijo uvesti ne le na železnicah. ampak tudi v poštni in paro-plovni službi in v drugih panogah javnega življenja. Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje industrijalne in trgovske kor-poraeije m bodo svoječasno poročale ministrstvu za trgovino.
Patron stenografov.
španski stenograf Rihard Andura Goni v Villafranci se je obrnil, kot poroča list "Deutsche Stenographen-zeitung", na vse stenografe katoliškega veroizpoved,inja vseh dežel s pozivom, naj se pridružijo prošnji na papeža Pija X., da tudi stenografi dobe posebnega svetnika patrona. Kakor imajo pravniki za patrona sv. Rajmun-da, profesorji sv. Tomaža Akvinskega, zdravniki sv. Kozino in Damjana, tako naj bi imeli tudi stenografi svojega patrona. Med drugimi svetniki predlaga sv. Genesta, ker je "notarius", torej stenograf, umrl tnučeniške smrti, ker se je branil spisati nek odlok cesarjev proti kristjanom.
Družina pijanke.
Ako so starši pijanosti vdani, je to gorje za otroke. Profesor Pelmann na vseučilišču v Bonnu je študiral življenje žene M., ki je bila rojena 1. 1749 m je v svojem življenju prav veliko pila; potepala se je in kradla. V sto letih je imela ta žena 843 potomcev; profesor Pelmann je preijkal življenje vsakega posebej od vseh 843. Kaj je našel? 106 jih je bilo rojenih nezakonskih, 142 jih je bilo beračev, 64 jih je bilo v ubožnih zavodih, 161 žen je živelo nemoralno življenje, 76 jih je bilo obsojenih za razne zločine (7 celo zaradi umorov). Ta rodbina je veljala državo 6 milijonov kron, ki so jih posamezni prejeli kot podporo, ki so bile plačane v svrho prehrane v ječah, ubožnih hišah, bolnicah, oziroma da so se pokrili stroški, ki so jih posamezni člani povzročili.
Zvit milijonar.
Iz Londona poročajo: Amerikanski milijonar, ki je nad 20 let živel v syoji ladji ob obali Essexa ter ni doslej ni-
kdar plačal kakega dohodninskega dav ka, je bil te dni obsojen na plačilo dav| kov, s katerimi je zaostal v teku 20 le'-Vsota je zelo visoka. Brown se je zagovarjal pred sodiščem, da ne živi na Angleškem, ampak na svoji ladji, k' se je po angleški postavi ne more smatrati kot stanovanje. Ko je bil* obsodba izrečena, je pustil Brown zakuriti kotle na ladji ter jeodplul, d» se je odtegni! eksekuciji davčneg* urada. ,
Roka pravice zoper nesrečno mater-
Kako nesmiselni so v marsikatere« pogledu angleški zakoni, kaže naslednji slučaj, ki se je ondan dogodil pred londonsko poroto. Porotno sodišč je na smrt obsodilo nesrečnico, ki se je skupno s svojo hčerko zastrupili dočim so njo zdravniki obvaroval' smrti, je otrok izdihnil. Vdova M«1" phyjeva je dolgo časa bojevala obupe" boj za življenje; naposled so ji opeša'e moči, z delom svojih rok ni mogla ve preživiti šesterih otrok, za katere J morala po moževi smrti sama skrbet'; Ko ni mogla več plačati stanarine, " je nabavila strupa; zavžila ga je, da!a še petletni hčerki, ki je kmalu na tO preminila. Mati je po daljši bole*']' ozdravela. Vzlic temu, da so vse Pri' če v žarkih in živih barvah opisoval junaške in obupne napore nesreči'6 matere v boju za življenje, so jo lo°' donski porotniki obsodili na smrt!
Poljudna razlaga socializma.
A.: Povej mi, prijatelj, kaj je to socializem? — B.: Nič lažjega, kakor t"; Čuj: misli si, da sva v krčmi. Ti ponudiš kozarec ali dva vina in plača*' Jaz ponudim tebi čašo vina, pa zop1" ti plačaš. — A.; Kaj pa, ako sem ti''" jaz socialist? — B.: E, potem l>'ac'a krčma r! — A.: In če je še krčtnar socialist? — I!.: Potem -4 potem se i'a stepemo.
Aligator požrl deklico.
V Forsyth, Ga., je v nekem rib"'1^ blizu mesta poginil aligator. Ko s ga razparali, so našli v njem zlat" "r in zlato verižico 121etne deklice J""^ Thornton, ki je pred dvema letoma misteriozni način izginila / doma jih staršev v Island Grove, Fla. K,n8.0 potem, ko je bila deklica izginila- ^ bili ujeli zdaj poginjenega alig;"l>^: blizo Island Grove in ga vrgli >' ' ; trik, Deklico so videli zadnjikrat ob bregu jezera, kjer je bil alig® ^ ujet. Deklica je takrat imela pri zlato uro in verižico. Na krovu sta bili vrezani začetni črki nje'lC®_ imena. To uro so zdaj našli v a"®.
da J1' ra-
torjevem trebuhu. Domneva se, _ aligator popadel deklico, ko se je,1Kt|c-la na obrežju in jo požrl. Starši kleta so bili obveščeni o najdbi.
Raznoterosti.
,_ ******
K* S« Ki
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, lil. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
ftediednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
K. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
" vni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
ožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
jajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
■ George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. j'/	Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, III.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
j|1Jruštvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Cc4o„ 17822 Franc Blažič, roj 1874, zav. za " ' $1000, 5. razred, spr. 14. sept. 1911.	Dr. št. 279 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 17823 Franc Logar, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 227 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17824 Jožef Rogale, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. sept. 1911.	Dr. št. 124 članov/
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 17825 Jožef Matašič, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17826 Jožef Bačurin, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 17827 Franc Verbanec, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 212 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa.-, 17828 Furjan Palajsa, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17829 Štefan Skrtič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 17830 Andrej Plavetič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 25. sept. 1911.
Dr. št. 72 članov.
* društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 17831 Ivan Plesnikar. roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17832 Jakob Frank, roj 1883, zav. za $1000, . 3. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17833 Nikolaj Beg, roj 1876, 2av. za $1000, 5. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 97 članov,
ruštvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17834 Franc Mikek, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 74 članov,
društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 17835 Tomaž Lončarič, roj 1885, zav. za v $500, 3. razred, spr. 18. sept. 1911.	Dr. št. 23 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111., 17836 Josip Muhič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred,, spr. 17. sept. 1911.	Dr. št. 19 članov.
PRESTOPILI ČLANI, ^d društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 11436 Ivan Telban, 11. sept. 1911.	I. dr. št. 226 članov;
II. dr. št. 97 članov.
^d društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 1250 Jakob Miklavčič, 10. sept. 1911. I. dr. št. 78 čl. II. dr. št. 29 čl. ^d društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 6970 Pavel Maurin, 17. sept. 1911. I. dr. št. 324 čl.
II. dr. št. 110 članov.
f)d društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5866 Josip Bene, 10. sept. 1911.	I. dr. št. 69 članov.
II. dr. št. 209 članov.
^d društva sv. Martina 126, Mineral, Kans., k društvu sv. Janeza Nepomuka 141, Linton, Ind., 13305 Franc Kokel, 17. sept. 1911. I. dr. št. 30 članov.
II. dr. št. 15 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI, društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 803 Franc Novak, 15. sept. 1911. .	Dr. št. 95 članov.
^ društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 9048 Josip Kunstel, 10. sept. 1911.
Dr. št. 85 članov.
^ društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y„ 17333 Franc Šare, 16. sept. 1911.	Dr. št. 44 članov,
društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15851 Franc Gazvoda, 3. sept. 1911.	Dr. št. 148 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16705 Alojzij Levstik. 17. sept. 1911.
Dr. št. 135 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4607 Ivan Zotler, 10. sept. 1911. .	Dr. št. 171 članov.
lv društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17489 Anton Novak, 10. sept. . 1911.	Dr. št. 76 članov.
v društvu sv. Barbare 40, Ribbing, Minn., 15004 Anton Gorše, 3. sept. 1911.
Dr. št. 114 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
°d društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3273 John Kadunc, 6738 Josip Verbajs, 26. sept. 1911.	Dr. št. 258 članov.
°d društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minil., 15042 Josip Oberman, 10.
sept. 1911.	Dr. št. 76 članov,
0(1 društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich.. 15192 Nikolaj Jankovič, 17. sept. 1911.	Dr. št. 41 članov.
i,°d društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15259 Jurij Sterk, 7418 Ivan Kofi šak, 15261 Simon Rogel, 18. sept. 1911.	Dr. št. 111 članov. d društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3644 Ivan Jevnikar, 23. sept. 1911.
Dr. št. 84 članov.
°d društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17146 Štefan Belak, 12. sept. 1911.
Dr. št. 72 članov.
d društva sv. Alojzija 52, Indiinapol,is, Ind., 16242 Valentin Krajnik, 15594 Ivan Perko, 17714 Ferdinand Kronavšek, 13737 Martin Može, 22. sept. 1911.	Dr. št. 144 članov.
d društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8590 Matija Terček. 7074 Matija 0 RudiŠar, 20. sept. 1911.	Dr. št. 197 članov.
d društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn'., 9777 Ivan Robnik, 26.
Sept. 1911.	Dr. št. 91 članov.
d društva sv. Jožefa 56, Leadville, 111., 14045 Ignac Hren, 18. sept. 1911. ..	Dr. št. 13£ članov.
d društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15106 Peter Strehar, 13554 Ivan Janežič, f. sept. 1911.	Dr. št. 72 članov.
d društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., 17318 Ivan Fidel, 10. sept. 0 1911., 15208 Anton Čoš, 13295 Ivan Čoš, 27. avg. 1911.	Dr. št. 224 čl.
d društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 7751 Franc Miklavčič, 21. sept. , 1911.	Dr. št. 170 članov.
d društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 12184 Alojzij Šenk, 5223 Josip H, PaPič, 11915 Ivan Pire, 11. sept. 1911.«	Dr. št. 35 članov.
. d društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8974 Anton Golobič, 6660 Anton Klan-it čar, 12764 Mihael Korbar, 12602 Martin Kumar, 18. sept. 1911. Dr. št. 81 čl. ' d društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 17338 Luka Markuc, 21. sept. 1911. ,	Dr. št. 58 članov.
d društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 16039 Ivan Plaznik, 13198 Josip ^ furman, 17. sept. 1911.	Dr. št. 54 članov.
d društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.. 17017 Josip Šafar, 10. sept. 0 1911.	Dr. št. 96 članov.
d društva Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16784 Marka Sikič, r. 13645 Jožef Marovt, 18. sept. 1911.	Dr. št. 44 članov.
d društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 14064 Josip Može, 17744 Anton Gričar, 17747 Štefan Cau.š, 24. sept. 1911.	Dr. št. 73 članov.
d draštva sv. Loka 113, Denver, Colo., 15122 Ivan Zupančič, 13. sept. 1911. ~	Dr. št. 45 članov.
d društva s J. Martina 126, Mineral, Kans., 13944 Franc Slabko, 10. sept. - 1911.	Dr. št. 29 članov.
d društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15450 Anton Ov-rs s«c, 16364 Franc Zimerman, 25. sept. 1911.	Dr. št. 49 članov.
d društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15791 Franc Babič, 24. sept. 1911	Dr. št. 59 članov.
* 0	ODSTOPILI ČLANI.
^ d društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4738 Franc Zorman, 13. sept. 1911.
Dr. št. 83 članov.
0	IZLOČENI ČLANI.
d društva sv. Rok^i 15, Allegheny, Pa., 5751 Matija Simčič. 17. sept. 1911. i	Dr. št. 123 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 13462 Alojzij Zupančič, 17. sept. 1911.	Dr. št. 26 članov.
Od ruštva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15423 Anton Merle, 17.
sept. 1911.	Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17778 Jurij Rožič, 1778 Mihael Jakšič. 19. sept. 1911.	Dr. št. 13 članov.
PO GL. PREDSEDNIKU JEDNOTE BRATU ANTONU NEMANICH
IZLOČENI ČLAN. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kastigar, razred 6 zav. za $1000 izločen iz Jednote dne 27. sept. 1911 po gl. predsedniku. Vzrok izločitve nasprotovanje in obrekovanje gl. odbora in zdražbe med člani K. S. K. Jednote.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Vit. sv. Jurija 3. Joliet, 111., 5065 Neža Šukle, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 23. sept. 1911.	Dr. št. 50 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5066 Marija Ivanez, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 17. sept. 5067 Katarina Kruljac, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. sept. 1911.	Dr. št. 51 članic.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5068 Magdalena Skrtič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 25. sept. 1911.	Dr. št. 8 članic.
K društvu Mar. Čist. Spoč. št. 80, So. Chicago, 111., 5069 Frančiška Požek, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5070 Ljuba Šegina. roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, 5071 Ana Krajačič, roj 1867, zav. za $1000, 2. razred; 5072 Alojzija Hočevar, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. sept. 1911.
Dr. št. 105 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 5073 Terezija Šiflar, roj 1892, zav.
za $1000, 1. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 30 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5074 Katarina Cvitkovič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. sept. 1911.	Dr. št. 60 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5075 Mary Korošec, roj 1872, zav.
za $1000, 1. razred, spr. 17. sept. 1911.	Dr. št. 42 članic.
K društvu sv. Ane 139, La Salle, 111., 5076 Ana Kovačič, roj 1875, zav. za $500, 5. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 15 članic.
PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 891 Marija Miklavčič, 10. sept. 1911,	I. dr. št. 46 članic.
II. dr. št. 29 članic.
Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3989 Ana Živec, 15. sept. 1911. I. dr. št. 52 članic. II. dr. št. 116 članic. Od društva sv. Ane 134. Indianapolis, Ind., k društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1990 Uršula Radež, 16. sept. 1911.	I. dr. št. 29 članic.
II. dr. št. 31 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Cirila in Metoda 8. Joliet, 111., 539 Marija Novak, 15. sept. 1911.
Dr. št. 35 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 2586 Frančiška Zotler, 10. sept. 1911.	Dr. št. 53 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2157 Katarina Gračan, 3822 Jela Karaš, 17. sept. 1911.	Dr. št. 22 članic.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4530 Marija Miklavčič, 21. sept.
1911.	Dr. št. 52 članic.
Od. društva sv.. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2080 Marija Vidmar, 11. sept.
1911.	Dr. št. 7 članic.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 3469 Johana Kumar, 18. sept. 1911.
Dr. št. 16 članic.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 4465 Johana Pajer, 14. sept. 1911.
Dr. št. 51 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO IZ $500.00 NA $1000.00.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3989 Ana Živec, zvišala na $1000, 16. sept. 1911. 2. razred.
Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1514 Neža Čepon, zvišala na $1000,
li. sept. 1911. 5. razred. Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2741 Judita Sluga, zvišala na $1000,
1. sept. 1911. 3. razred. Pri društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4777 Uršula Ogulin, zvišala na $1000, 7. sept. 1911. 3. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
1021 John Krizmanič, star 42 let, član društva sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 29. avg. 1911. Vzrok smrti: Rak v grlu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. febr. 1899. 3. razred. 11242 Jernerj Taužel, star 33 let, član društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, umrl 5. avg. 1911,. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. marca 1907. 3. razred. 17630 Jernej Branišelj, star 22 let, član društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, umrl 28. avg. 1911. Vzrok smrti: Ubit od električnega toka. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. jul. 1911. 2. razred. 2695 Ana Žepuhar, stara 49 let, članica društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., umrla 23. avg. 1911. Vzrok smrti: Diabetic Coma. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 22. marca 1906. 6. razred.
POŠKODOVANI ČLANI: 6538 Ferdinand Težak, član društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., za izgubo desne noge pri kolenu. Zavarovan/za $1000. Pristopil k Jednoti 27. febr. 1904. Opravičen do poškodnine $500. Noga mu bila odrezana 8. sept. 1910. 5382 Marka Dikovič, član društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., za izgubo desnega očesa. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. maja 1903. Opravičen do poškodnine $250. Oko izgubil 4. nov. 1909. 1285 Franc Gašte, član društva sy. Jožefa 21, Federal, Pa., izgubo vida levega očesa. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. nov. 1899. O-pravičen do poškodnine $250. Oslepil dne 15. okt. 1910. 15331 Rajmund Gačnik, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., za izgubo desnega očesa. Zavarovan za $t000. Pristopil k Jednoti 14. sept. 1909. Opravičen do poškodnine $250. Oko izgubil 27. okt. 1910. 16179 Alojzij Koncilija, član društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., za izgubo leve roke nad komolcem. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. maja 1910. Opravičen do poškodnine $500. Roka mu bila odrezana 13. nov. 1910. 11986 Ivan Kvartič, član društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., za izgubo desnega očesa. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 31. jul. 1907. Opravičen do poškodnine $250.00. Poškodovan 13. jan. 1911.
ONEMOGLI ČLAN. „ 1024 Mihael Bahor, član društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont. Vsled mr-tvouda na jedni strani obraza in spodnjem delu telesa neozdravljiv. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. marca 1899. Izplačalo se mu je $500. po določilu posebnega odbora.
POPRAVEK.
V štev. 41. Jednotinega glasila suspendovana objavljena članica 2426 Frančiška Ambrož od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minil, naj se blagovoli čitati: Suspendovana od dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.
IZ URADA GL. TAJNIKA. Vsled preobilega dela in bližajočega se gl- zborovanja, mi bode nemogoče izdelati za vsa krajevna društva naše slavne K. S. K. Jednote razpis mesečnega asesmenta za me^sec oktober 1911. Vsled tega prosim vsa ona društva ki bi ne prejela asesmčhta ob pravem času, da mi blagovolijo oprostiti. Jed-nako pa tudi prosim vse cenjene sobrate tajnike, da jemljejo vpoštev posebno doklado, ki je za mesec okt. razpisana. Vsak član zavarovan za $1000 plača po 50c in oni zavarovani za $500 plačajo 25c za poškodovane in onemogle člane. Vse delo, ki bode vsled konvencije zaostalo, bodem poskušal v najkrajšem času po zborovanju opraviti. Prosim torej potrpljenja in oproščenja. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K, S. K. J.
Joliet, 111., 27. sept. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. si je izvolilo na predzadnji seji sledeči odbor:
Josip Grill, predsednik;
Jno Drašler, podpredsednik;
Frank Nemanich, tajnik;
Josip Skrinar, blagajnik;
Štefan Skrinar, Math Rogina in Avgust Stukel, nadzorniki;
Frank Papež, reditelj;
Josip Pleše, zastopnik.
Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Jednotini dvorani.
Vabimo vse mlade slovenske fante, ki še niso pri nobenem društvu K. S. K. J., da pristopijo v naše, kjer se bodo med svojimi tovariši najbolje počutili.
Prihodnji četrtek zvečer, dne 5. oktobra, priredi naše mlado društvo svoj prvi sijajni ples v Jednotinih prostorih. Vabimo vse slavno občinstvo in prav tako vse gg. zborovalce na XI. gl. zboru K. S. K. J., da nas blagovolijo počastiti s' svojim obiskom. Vstopnina znaša samo 25c za osebo. Dame seveda proste. Pridite, da boste videli, kako se slovenska mladina v Jolietu zabava na plesu—dobro do-šli! ^
Z bratskim pozdravom
Frank Nemanich, tajnik.
gujejo društvu kakor v znakih in re-galijah, da v hitrem času poravnajo, ker prihodnjo sejo bode devetmesečni račun, da damo našim nadzornikom v pregled, da je vse v najboljšem redu. Za prijaznost se že naprej zahvaljujem, in ostanem vsem udani sobrat
John Kulavic, I. tajnik.
Springfield, 111., 25. sept. — Naznanjam vsem članom društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote, Springfield, 111., da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se premakne naša mesečna seja iz nemške dvorane v slovensko dvorano na South 15. cesti. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu po popoldanski službi božji ob polštirih. In uljudno vabimo vse člane, da pridno obiskujejo mesečne seje.
Tudi prosim vse tiste člane, kateri so se premaknili, da mi naznanijo svoje nove naslove.
In prosim vse tiste, kateri kaj dol-
BOGASTVO FRANCOSKE.
Kljub vsem skrbem in nemirnemu položaju, kljub vsem zunanjim in notranjim političnim problemom, kljub negotovostim in izgubam, ki nastajajo v nekaterih delih Francoske vsled ved-nih stavk, kljub vedno naraščajočim davčnim bremenom, se bogastvo Fran coske vedno množi. Kapital se vedno veča in znamenja, ki se pojavljajo poleg tega dejstva, označujejo francoski narodni ekonomi kot pomembna in zelo zadovoljiva. Znamenja naraščajočega bogastva se strinjajo istočasno z zelo lahko pozicijo na denarnem trgu, in številke državnih dohodkov za ipe-sec julij se v primeri z onimi lanskega leta morejo označiti kot zelo dobre. Po "Economistu" je bilo v juliju 1910. državnih dohodkov le 311 milijonov frankov, letos pa znaša tozadevna številka več kot 380 milijonov frankov. To je zelo znatno naraščanje, ker po-menja velik preostanek napram proračunu, ker so sedanji dohodki za to periodo za 50 milijonov frankov večji, kot so se prvotno označili. To pot niso v posebni meri carinski dohodki pripomogli k narastku državnih dohodkov, kajti registerske pristojbfaeT kolekovine, davščine na vrednostne papirje so same že izkazale 20 milijonov frankov preostanka. Indirektni davki so se zvišali za 4,500,000 frankov, davek na sladkor pa 3,500,000 frankov. Te številke dokazujejo, da se je znatno pomnožila produkcija in splošno zboljšal položaj francoske industrije v vseh strokah. Pristojbine na borzne operacije izkazujejo istota-ko zvišanje za nad 196,000 frankov napram lanskim emisijam, katerih število je bilo zlasti v prvi polovici leta 1911 zelo veliko.
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
URADNO N AZNANILO. %
V številki 39 Jednotinega glasila je bilo uradnim potom naznanjeno od brata gl. predsednika, da se bode vršilo jednajsto gl. zborovanje K. S. K. J..v mestu Joliet, 111. in sicer se isto prične 2. okt. 1911. Vsled tega službenim potom prosim in opozarjani vse brate glavne uradnike, kakor tudi brate delegate, da se zbero preje omenjenega dne ob 8. uri zjutraj v Jednotini dvorani, 1(X)4 North Chicago St. Cela delegacija se poda iz dvorane v cerkev sv. Jožefa, ker se bode darovala sv. maša ob polu deveti uri. Po sv. maši skupni odhod nazaj v dvorano, ker se prične zborovanje točno ob polu deseti uri dopoludne. Vsi gg. gl. uradniki in delegatje se torej prosijo, da se ob pravem času snidejo na zgoraj sprva označenem prostoru.
Vsem slavnim društvom kakor tudi > posameznim članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote se naznanja, da brzojavi in pisma za časa gl. zborovanja, naj se blagovolijo nasloviti na naslov: K. S. K. J. Hali, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Na razpolago bodeta dva telephona, tako, da če bode kateri izmed članov ali članic želel s katerim izmed uradnikov in delegatov govoriti, bode to lahko napravil. Če hoče kateri govoriti po Northwestern Telephone, naj blagovoli z vati številko 770; na Chicago ali Long Distance Telephone pa številko 1048.
Želeč vsem članom in članicam vse najbolje, ostajam z bratskim pozdravom	JOSIP ZALTAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) I T»« raj, kadar pridete k njemu prinesite jedi* majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otrošk* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo O-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno«!, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravc.'ski svet zastonj in strogo zaupno.
/
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in m Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS,

Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
| Fiite "Elfc Brand" pivo
X Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. »HNO*0«0«<HI>404!)40*0*0«0*0*1H040«0«*0«0*0«0»OM)«<
E, Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLiET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podrnžniceso: Bethania in Ressurection Cemeter blizu Summit, Cook Co. in Naperrille, lil.
Chicago Phone N. W. Phone
Društvene vesti.
%4Š
QJ
Drago odkupljena.
Nemško spisal Herbert. Poslovenil John Plaznil.
&
Imeniten profesorski dom je. Stene so svitlo poslikane, hišna oprava u-metno izdelana, na visokih podstavah stoje sohe svetovnih mož.
Knjižnica ob stenah je polna klasičnih del vseh narodnosti; nad predali visi podoba mladega učenjaka, ogrnje-na s črno tančico, pri oknu sedi vdova, črno oblečena, v sredi sobe pa stoji mal usnjat konj.
Marijana Grandidir sedi pri oknu in slika cvetice, lepe, skoro bi dejal, da ravno take, kakoršne so v naravi; razglednice za druge, morda za upapolne neveste, za srečne gospe. Trudna je, zapuščena in sama, zapustila je svet, in nikomur ne dela nadlege, kdor ljubi samoto. Ob šipah se plazi siva megla, nobene barve ni mogoče razločiti. Pred njo stoji na mizi široka jardini-jera z zlatorumenimi, širokocvetnimi krizantemami; Marijana se trudi, da bi raztrgane listke zopet uredila. Kako veselje ima nad to gracijozno in tujo cvetlico, o katere lepoti v njeni domovini, v pisanem Japanu, zna Pierre Loti toliko povedati.
Marijana se veseli, kolikor se še pač veseliti more. Oči imajo le še svoje veselje, čeprav je veselje v srcu že zamrlo, saj nimajo nič skupnega z notranjostjo
Krizanteme so pravzaprav "vbogih duš cvetlice". Marijana jih je danes mimogrede videla pri vrtnarju. Bile so določene za grob. Ker mu je pa ponudila malo več zanje, jih je prodal.
Iz sosednje sobe se zasliši pridušen kašelj. Marijanin mali sinček, ki se je prehladil — zaradi previdnosti ga je v posteljo položila — dnevi so že hladni in Marijana je skrbna mati. Hitro se mrači. Marijana odloži čopič. Oči bo še dolgo potrebovala. Vstane in gre skozi odprta vrata v sosednjo sobo. Tam sedi pred otroško posteljico stara hišna služkinja, zvesta, izkušena, otroška varuhinja. Pripognjena je in ima mil, vdan obraz.
"Kako mu je, kašljal je?"
Starka vpre oči na glavico, ki leži med čipkami vzglavja.
"Poglejte, milostna gospa, našega otročička, spi kakor angeljček."
'Našega otročička'! Da starka ima prav, po srcu je ravno tako njen, kakor Marijanin.
"Je že dobro. Moram oditi. Dobro pazite* nanj!"
Pač brezpotreben opomin. Pa starka pokima dobrovoljno.
"Milostna gospa, lahko ste brez skrbi."
Gospa Marijana vzame plašč in klobuk, natakne si rokavice na lepe, nežne roke, na katerih se blišče veliki, težki prstani in vzame zavitek izgo-tovljenih voščilnih razglednic. Dela po naročilu velike umetniške družbe, ki jo dobro plačuje; kajti njeno delo je prava umetnost.
Mlada, vitka gospa je, obraz ima bel in je črno oblečena: ni hotela še odložiti žalne obleke, dasiravno je njen soprog umrl že pred petimi leti. Te izgube ne more prenesti in zdi se ji, kakor bi ji bil soprog danes odvzet. Ima duhovit in energičen obraz, nič ni neprijetnega na njem, toda nek čudovit mir, napeta resignacija, iz katere se vidi. da je ženska železne volje.
Težka, strašna usoda jo je doletela. Nekaj let je bila žena mladega, mnogo obetajočega učenjaka, katerega kemične iznajdbe so mnogi občudovali; njegove modroslovske razprave pa so pričale o nenavadno bis'tri glavi. Učenjaki so veliko pričakovali od njega. Začel je, kjer so mnogi končali.
Zelo srečno sta živela. Marijana je bila nad vse ponosna, da je žena takega učenjaka. Z vso svojo močjo je delala na to, da bi mu pota gladka in ravna napravila, odstranila malenkosti vsakdanjega življenja in mu ohranila mir. ,
Bila je brez moči, brezmerno vdane nravi. Mož pa si je vzel v zahvalo njeno duševno revščino. Žena je bila mlada stvarca, duševno omejena in nevedna, brez izkušnje in razsodbe, ko jo je poročil. Bila je slepo prepričana o njegovi popolnosti. S svojim velikijn svetovnim naziranjem, s svojo zgodovinsko znanostjo, z umetniško spretnostjo, modroslovjem ji je pokazal nov, krasen svet, odprl ji tisočera vrata, skozi katera je prišla do nečuvene lepote in krasote. Ni vedela, da je njegovo modroslovje modroslovje egoizma, vsa njegova vera "Le culte du Moi" ali obožavanje samega sebe. Podal ji je na tisoče novih, zanimivih in tujih stvari, a vzel ji je le eno: otroško vero, katero je še nepokvarjeno hranila. Zasmehoval in norčeval se je iz nje toliko časa, da je izginila. Veroval ni ničesar, misel o Bogu mu je bila babičina pravljica. Zavrgel je misel na Stvarnika in Vzdrževalca člove štva, misel na Sodnika in Odrešenika. Ni verjel ne na dobro, ne na slabo. Bog se mu ni prikazal, torej* ga ni. Vsled svoje slepe gorečnosti do soproga je sprejela tudi vse njegove nazore Saj se tako imenitno živi brez vere, katera brez presledka na.f>ada svetno življenje. Prijetno je slišati, da 111 greha, nobenega zla ni, da jc vsako dejanje že po naravi opravičeno.
Profesor Grandidir je imel pred svojo gospo in pred svetom le eno napako, edino napako poleg svojili kreposti: bil je častižcljen, žejen slave in Jivale bre/ meje in brez cilja. Dobi val je odlikovanje za odlikovanjem; nič mu »»: zadoščalo, nobena globočina mu ni In1 e pri .ti >!> ' a. nobrna višina pre-
strma. Bil je profesor in poslušalci so kar vreli k njemu, listi so se pulili za njegove dopise. Toda ti uspehi so ga silili še višej. Pisaril je cele noči, cele dneve je presedel v svojem laboratoriju, najtežji matematični računi pa so bili na kvar njegovim možganom. Bil je jednak staremu, brezuspešnemu iskalcu kamena modrosti, nikoli odpočitka, nikoli okrepčila. Nekega dne pa je prišlo maščevanje užaljenih živcev, prenapetih možganov. Spomin in misli so mu odrekle, ni mogel več delati; bilo je, kakor bi imel železen obroč okrog črepinje, pogrez-nil se je v temno utrujenost. Niti črni les, niti Riviera mu nista mogla porasti, da bi se zbudil iz svoje zaspanosti.
"Vnetje možganov", so menili zdrav niki in zmigavali z rameni. "Prokleta dedščina!" je rekel profesor Grandidir. Tudi njegov oče je umrl vsled vnetja možganov. Nikakega upanja ni bilo. Marijana ni nikoli pozabila strašnega, mrzlo-Jednostavnega glasa, v katerem ji je rekel njen soprog. "Nikakega upanja!" Strašno so zadele te besede njeno srce. Nikakega upanja ni bilo, pa tudi nikake potrpežljive vdanosti. "Tega ne prenesem, da bi bil odslej ničla, o kateri bi ljudje rekli: "Veliko je obetal'." Ne, ni prenesel. Nekega jutra so ga našli mrtvega pred pisalno mizo; pognal si je kroglo v glavo.
"Odpusti, Marijana, saj je vse preč, naredim si rajši hiter konec. Razumela boš moje dejanje in odobravala." Tako se je poslovil. Da, razumela ga je, vendar je bila njena bolest brezkončna. Torej mu ni bila nič njena ljubezen, ki ga ni mogla pri življenju ohraniti, bila je le nezadostna vez, komaj vredna, da bi jo omenjal!
Z njegovega stališča je seveda prav storil, svet je imenoval njegovo dejanje heroično, nekaj velikega, po takem začetku ni mogel drugače končati. ..
Marijana se je morala vdati; saj ni zastonj žena takega moža. Njegov pogreb je bil veličasten. Deputacije, venci mogočnežev, sočutni napisi, ple-menitaško spremstvo, izbrani govori! Bil je sežgan v krematoriju. Tako ni ostalo nič druzega od njega, kakor kupček pepela, nekaj spisov, nekaj kemičnih iznajdb! Vendar še nekaj drugega.	|
Šest mesecev po njegovi smrti je dobila Marijana sinčka, edino zdravilo zanjo.
Njene želje, sanje, upanje je bilo nanj postavljeno. Sedaj ga drži v naročju, kos toplega, dihajočega življenja, kos nepoznane, temne bodočnosti, priliko največje žalosti, največje sreče. S celo nepokvarjeno ljubeznijo in nežnostjo svojega srca mu je bila vdana.
Posedovala je malo premoženja, pa odkar je bil Jurij rojen, je delala. Moževa častihlepnost jo je prjganjala. Hotela ga je vzorno vzgojiti, razviti vse njegove zmožnosti. Biti mora velik, učen in slaven, kakor njegov oče. Doseči mora višino, na katere strmem pobočju je oče strmoglavil v globoči-110. To je bil namen umrlega, takega >i je želel naslednika svojega ponosnega "jaz". Otrok jo vzdržuje, da prenaša svojo usodo, jo dela energično pridno; vzdržuje jo pri vfeh naporih življenja. Drugače bi bila že sledila svojemu oboževanemu soprogu na temni, strašni poti v nič. Tako ji jc pustil nalogo. In kako sladko in ljubko. kako ljubczniivo in srce ogrevajo-če se je ta naloga začela! Duševni velikan prihodnjosti je bil še sedaj mali, plavi otročiček z mehkimi, o-kroglimi udi, ki se je znal takoj, ko je mogel ročici stegniti, s posebno prisrčnostjo priviti k mamici.
Tedaj je obšel Marijanino pusto dušo čut materinske ljubezni in zbudila se je v njej čustvo, ki je spalo pri soprogu umetniško spanje. Vse bolesti, bojazni, upanja in tresoče skrbi, ki jih preživi- mati ob postelji svojega otroka in celo jedinca, so jo pretresle in ji dale njen naraven tok. Včasih je celo nehote sklenila roke k molitvi. Posebno, če je bil otrok bolan, je goreče prosila usodo. Bala se je slepo vzeti najljubše, kar imajo ljudje. Stresla se je ob misli, da ga lahko zgubi, saniala je, da ga je zgubila in begala po puščavi okoli in s stokajočim glasom klicala njegovo ime. Če ni slišala ponoči njegovega dihanja, je planila po koncu, kar okamenela od strahu, dokler se ni oglasil. Potem je padla na posteljo in lila solze hvaležnosti — usodi.
Oboževala je otroka; noben dečko na zemlji bi se niti od daleč ne mogel jednačiti z njim, si je mislila, in njen ponos je rasel, kakor je postajal dečko večji, lepši, modrejši in ljubeznivejši.
Ko stopa Marijana s slikami v jesenski megli po ulicah, ji stopa njeno življenje pred oči. Saj ni bilo to navadno življenje, življenje v samoti, bre/ svetle luči, brez vzvišenosti. Stala je na vrhuncu Sreče, okusila je ljubezen in strast, delila je srečo s "prvim duševnim velikanom stojetja". Velika sreča pa se kupi le z veliko ža-lfostjo. Spomini so ji vsaj ostali. Seveda so ji ostali tudi bridki spomini. Delila je slast in vrvenje, nemir, žalostne občutke s človekom, ki je bil vto-pljen le v lastne misli, ki je imel lično lastno napako. Tisočkrat več je ona njega slišala, kakor 011 njo; cesto pa je sedela brezbrižno v njegovi na vzočnosti. Ni popolne sreče, še tako-
imenovana popolna sreča ima svoje nepopolnosti.
Pa kako ponosna je bila na svojega soproga! Še kneginja ne bi mogla po-nosneje gledati na kronano glavo svojega soproga. Kako je skušala z njim misliti in stremeti! Kako mrzlično se je učila! Skrivno je sedela pri latinskih in grških besednjakih, da bi njegove izraze bolje razumeta, da bi mu bila bolj in bolj enaka tovarišica; kajti tudi ona je bila častihlepna, veliko zahtevajoča nrav. Kako krepek je bil njegov duh, kako ponosen in prost, kako nfogočen in vladajoč! Da pa je mogel tako v nič preiti, kakor megla, kakor ugasla luč! O ti svetovna uganka od začetka do konca življenja!
Ali je živel v otroku? Ne, otrok ni bil on. Bila je druga osebnost, druga duša. Toda ta pojem je Marijanin soprog zavrgel. Duša? Po njegovem naziranju ni nikake duše! Le električna iskra, iskra življenja, ki skače skozi človeštvo...
Trudna, zmučena poteza se pokaže na obrazu mlade žene, v njej tako prebujeno mišljenje, ogenj vprašanja in raziskavanja, katerega ji je navdihnil umrli soprog, ki blodi okoli po temni noči, se noče potolažiti in odpočiti. Marijana hoče svoje razkropljene misli napeljati na okolico. Velika množica ljudstva se ziblje po pločnikih. Mnogi izmed teh nosijo cvetice v rokah, drugi zopet vence, zopet drugi svetilke in svečnike. Oh, danes je praznik Vseh svetnikov! Zopet ji je ušlo iz spomina! Ljudje gredo pač grobove kinčat na pokopališče. Marijana ne kinča nobenega groba že več let ne.
Njen mož je imenoval to navado vražo, ki se ne spodobi prosvetljene-mu in prostemu razumu. "Ali — ali!" je večkrat rekel. "Ali popolno vero, ali poguip za zatajevanje, le nikakega babjeverstva!" Marijana mu ni tedaj rada sledila. Zakaj bi se ne smela spominjati onih, ki so jo z ljubeznijo vzgojili? To ni bila nikaka sentimentalnost, to je bila resnična potreba srca.
Še danes ni zapopadla, kako da se je dala ovirati, da ni prinesla ljubi mrtvi materi velikega venca iz belih krizan-tem. Danes je zaželela, da bi popravila. kar je zamudila. Počasi, počasi jo je premagala lastna volja, lasten razsodek.
Solze so jo polile, ko se je spomnila samotnega, z rušami poraščenega groba, na katerem danes nikdo ne moli, ne gori nobena sveča, ampak stoji v samoti čisto pozabljen.
"Mamica!" je rekla po tiho, "krivično je bilo, ali danes prihajam." Stopila je k vrtnarju, kupila velik šop belih cvetic, vstopila v konjsko železnico in se odpeljala proti osrednjemu pokopališču. Voz je bil natlačen ljudstva vseh slojev, vonj južnih cvetic mešan z vonjem cipres ji je dihtel naproti. Ljudje so imeli različne vence 111 okraske, vsak po zmožnosti. Vsakdo se je držal svečano in resno. Mnogim se je videlo, kakor da bi molili; drugi so gledali, kakor v daljavi življenje umrlega. Tudi gospa Marijana se je ozrla nazaj v prejšnje življenje, priklicala si je v spomin mrtvece, s katerimi je bila v ozki zvezi, katerih duše so se daj prišle k nji. ljubeznjive, prisrčne in dobre; slišala je daljne besede, čutila zveste roke, ki so segale po njeni, mislila je na preteklo srečo, na bolesti. 11a samozatajevanje in veselje, ki je bilo vse z njimi zakopano.
Živela je zopet doma ob materini strani.
Materino življenje je bilo navadno, častiželjnost in slavohlepnost sta ji bili neznani, najvišja njena misel je bila dobrodelnost. Hotela je vsakemu kaj ljubega storiti, ne samo revnim, ampak vsakemu, kdor je prišel v njeno bližino. Velikokrat ji ljudje tega niso vračali, pa to je ni motilo. "Oh," je dejala, "če bi bil Bog hotel govoriti o prevarah!"
"Njeno delovanje je bil sam blagoslov —
Njeno življenje sama lui"
Potem so stopili pred njo zadnji materini dnevi dolge in puste noči, v katerih se je smrt počasi bližala ljubi mamici. Umrla je z bolečinami in trpljenjem. Strašne postave so strašile dušo, vendar ni nikoli obupala nad Vsemogočnim. Vsa zvezana se je še vzdignila in zahtevala košček papirja. Tolažljiva misel se ji je vzbudila v srcu.
"Tu imate strah! Toda bodite poto-laženi, premagala sem svet!"
"To naj bo moj grobni napis," je prosila, "marsikomu, ki bo šel mimo z žalostjo in dvomom, bo dal ta močni upapolni rek moč njegovi duši."
Tako je hotela še po življenju drugim pomagati. Resnično so vklesane te besede v nagrobnem kanvenu.
Marijana stoji pred tem' zapuščenim gričkom in toči grenke solze. Po dolgih letih se počuti zopet kakor otrok.
Pade na kolena, sname rokavice in puli iz zemlje travo I11 plevel, ki se tu ošabno šopirita, in ureja cvetice nad materinim srcem in mu pošilja tisoč pozdravov. Kam?
Marijana se zagrabi za čelo.
C Dalje prih.)
KADAR POTREBUJETE
<aj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt«
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMOCK
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" St Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 08 Jefferson Street Joliet iB
KiritičicBros
Cor. Columbia tn Chicago fcts.
JOLIET, IL
GostilaiCai
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Naiioffer & Wellnitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri naa urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI 12.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St. Joliet Illinois
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer st domenite v domačem jezikn.
CtTAJTE!
Ukšžem Vim cestu k fitastlu. Dokazal som to tislcel'udom a dokažem to aj V&m, ako nado-budnut štastia. Odpište mi svo-ju adressu a pošli te 2c stemp-Uk a ja V&m pošlem Uplny nfi-vod a tajnosti, z {oho *a budete radoval.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če treko. Tam dobim dobro pivo, žg» nje, smodke in izvrstno demače vim ki je rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt' se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street
Joliet* 111*
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street Joliet lil
Edina slovanske fotografija r Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljie delo.
Pojdite ali piHte po pravo zdravilo v pravi prostor
TIiY W. Flexer Dm Co.
LEKARNARJI. Jor. Bluff and Exchange Street«
JOLIET. ILL. If i izpolnimo naročila vseh zdravnikom na pravi način.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše ferine la sveta.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm V jako pod ugodnimi pogoji. Torej '." jaki pridite in vprašajte. Tudi lote i» hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopflik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet H
Slovenski zastopnik, Anton Zelniktr.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
Phoenix
cjer ae toči vedno sveže pivo, ifMi* ter aajboljia vina. Trzinu tudi domače smodke.
Ant. Sfcoff
N. W. Phone 609. UT N. Hickory St.	J««*
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphf
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenske«* papirja po nizkih cenak.
A lexander IWaS/^
i\ Chi. Phone 376.1/ N. W. 927.
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mo2, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
I
The Third Ward /t Buffet raS!"
FINA VINA. LIKERJA IN CIGARE
...Sehriug's Beer...
Chi. Phone Vliti
1134 N. Hickory St. JOLIET-
fJi* fi* fi* ^ f&ft ft* ^ fi^
1
* * * *
i t
t *
«
« *
*
i
Zgodnji znak snšice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
N
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo,'in bi morali vedeti, da njih kri ni jv redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebav-Ijanje
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911.
JOS, TRINER,
kemični laboratorij.
1333-J339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
«9> 4»«9»<*»*><*»«*»<*><*> <*»
* * * » » » »
t *
*
<t k
ti
t
t.
kelingMFir Every Day
Napadi influence, ka-šlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno

Dr. RLcMerj e v
, PAIN- , itXPELLER
v svoji hiši in če ga bodete rabili P? predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
f^F. »D. RICHTER & CO., 215 Pearl Si., New York. II I.
j Dr. Kicliterjeve Congo Pilule olajšajo.
(25c. ali 50c.)
ANGLEŠČINA brez učitelja 1 Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An-8'eški Slovar stane samo $1.00, in je [pbiti pri
V. J. KUBELKA, S38 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig. Pišite Po cenik!
N- W. telefon 1257.
Kadar ste v mestu
ele Vabljeni, da>se greste okrepčati s ču8o okusne pijafce in jedil v salun in restavracijo

L
N. Chicago
Vogal Cass Sts.
BAR CAFE,*
Postrežbo itboioa-prav po domače.
.....JOLIET
Prank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljia californijska vina.
Kadar se mudite na vogalu RuI>y and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. fino pivo, najboljia vina, in smodke
Wm. Metzger
RuiV and Broadway JOLIET
»sss-
hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomo vse-Postregli z najnižjimi tržnimi ce-Mi imamo v zalogi vsakovrst-*e«a lesa.
stavbo hiš in poslopij mehki in V* les, 1 te, cederne stebre, desk in *""8lne vsake vrste.
prostor je na Desplaines ulici novega kanala.
Ptfrt^n0 kupii LUMBER- °8lasi " i "as in oglej si našo zalogo 1 Mi tc
1110 zadovoljili in ti prihranili denar
J. LYONS
jj j •
Office in Lumber Yard na voglu PLAINES IN CLINTON STS.
r l
.	Uttanovljtn« x§7x.
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.

f | Rev. Jos. || Pollak.
^e Will County National Bank
Of Joliet Illinois
J*81* raznovrstne denani« ■lo# *r Pošilja denar na vae delt sveta.
**P'taI in preostanek |3oo,ooe.aa
C' WILSON, predsednik. t>r' J. W. FOLK, podpredsednik. ^ENRY WEBER, kasir.
»aT R°^aki' naročajte in priporočajte (ter ..'St sv°jim znancem in prijateljem | . S." je edini slov. katoliški list »lo mer»ki, ki naj bi zahajal v vsako V> h'io v Ameriki. Le $1 na leto.
(Dalje.)
3. V Kairi.
Kaira — arabsko "Masr-el Kahira" t. j. ponosna Kaira—je najvažnejše in največje mesto v Afriki in glavno mesto Egipta. Od nekdaj že se učenjaki radi pečajo z Egiptom, ker se tukaj nahaja prvi zgodovinski sled in zibel omike. Kdaj so začeli vladati kralji v Egiptu, je nejasno, skoraj gotovo pa že okoli leta 3000 pr. lvr. Egiptovski kralji so s't imenovali faraoni. Ta že iz sv. zgodb nam znana beseda prihaja iz egipčanske besede "per-aa" in pomeni kralj, ali prav za prav toliko kakor "velika hiša". Temu imenu so pridejali Egipčani mnogo laskavih imen, katera bi se bolj spodobila Bogu, kakor pa človeku, n. pr. gospod obeh svetov, darovavcc življenja, večno živeči i. t. d. V starem Egiptu je navadno vladal sin za očetom. Ako pa je en rod iz mrl, ali bil od druzcga pregnan, je prišla na vrsto druga kraljeva hiša. Tako pozna egiptovska zgodovina vsaj 26 različnih kraljevih hiš ali dinastij. Leta 525. pr. Kr. so bili postali Egipčani podložni Perzija-nom, vsled nesrečne bitke pn Peluziju, 1. 322 pr. Kr. pa Aleksandru Velikemu in za njim Ptolomejcem. Leta 30 pr. Kr. je prišel Egipt v oblast Rimljanov, 1. 640 pb K. pa v oblast raoliame-dancev.
Prava dobrota za Egipt je reka Nilj, ki preplavi vse na okoli, in to daje deželi čudovito rodovitnost. Prav zato so stari Egipčani skazovali Nilju božjo čast. Ta silno dolga reka je razcepljena v Egiptu v več kanalov, kateri daleč na okrog šrijo in pospešujejo rodovitnost.
V	dolgi svoji zgodovini je imel Egipt več glavnih mest, namreč Mem-fis, Tebe, Babilonijo, Aleksandrijo in slednjič Kairo, v katero smo prišli -27. januarija popoldne, toraj v najhujši zimi. Toda zime v Kairi aii. Bilo je tako prijetno in gorko, kakor pri nas meseca junija, da, nekatere dneve je bila popoldne prav občutljiva vročina. Strašno je bilo vpitje Arabcev, ki so' se nam ponujali; eden se je ponujal za postreščeka, drugi nam je vsiljeval voz zopet drugi kaj druzega. Ker se nam je pridružil v Aleksandriji p. Benigen, nas je bilo pet. Ko dobro izstopimo s kolodvora na cesto, sta se dva vsed-la v voz, ter vzela seboj naše reči, trije pa smo jo vdarili peš v precej oddaljeni samostan. Hoditi mi je bilo že skoraj potreba po ne ravno prijetni vožnji iz Aleksandrije v Kairo; drugič pa je bilo tudi prijetno pomešati se med gnječo, ter opazovati do sedaj mi popolnoma neznano orijentaljsko življenje.
V	Kairi je na cestah vedno silna gnječa, tako,' da se tudi največji sejmi pri nas nikakor ne dajo primerjati se vsakdanjim življenjem in vrvenjem v Kairi. Težko je hoditi po mestu, ker se ti vsak trenutek kaj novega ponuja, od druge strani pa je zopet treba paziti in imeti oči in ušesa obrnjena naprej in nazaj, da te ne pohodijo, ali povozijo, da ne trčiš v kacega osla ali konja ali kamelo, zakaj vsega tega kar mrgoli v Kairi. Paziti moraš pa tudi, da ne zadeneš v kacega prodajavca, ki nosi visoko nakopičeno raznovrstno blago. Ako vanj zadeneš, mu njegovo "kramo" lahko prevrneš in potem gorje tebi!
Ako katerega le dregneš, — kar se pri veliki gnječi prav lahko zgodi, — se ti vtegne odrezati '"iben el-kelb" t. j. "pasji sin" ali pa ti poreče še kaj hujšega. Pred teboj, za teboj in poleg tebe kriče "riglak" t. j. "pazi na svojo nogo" ali pa kaj podobnega. Kar se pa tujcu najbolj čudno zdi, je silno število oslov, katere ti skoraj povsod
ponujajo; slišal ali bral sem, da jih je v Kairi gotovo dvajset tisoč. Kaj ne da, prijazni bravec, čudno, da, smešno bi se ti zdelo zajahati kako dolgouho osle! Res, bi bilo to pri nas nekako čudno; nekaj prav navadnega je pa to v Kairi. Tukaj vidiš na osleh sedeče imenitne in gosposke ljudi. Seveda ravno prijetno ni to jahanje v sredi velikanske gnječe, v kateri se vse peha in rije in suje, toda nihče se ti ne bo smejal, ako te tudi sredi Kaire raz sebe strese hudomušni osel. Sicer pa, ako padeš, res ni kaj posebnega, ker so ceste in ulice tudi v Kairi, — kakor povsod na Jutrovem — prav slabo tlakovane. Kaj lahko spodrsne živali-ci, jezdec pa pobira svoje kosti po kamenju in — kar je še hujše — po blatu.
Raznovrstni prodajavci ti vsiljujejo z glasnim krikom različnih sladkarij, katerih je vse polno po mohamedan-skili mestih. Sicer rad pripoznam, da so te sladkosti videti okusne, poknsil jih pa vendar le nisem. 'Mije' vpije zopet drugi, ki nosi črn meh na ramah, v roki pa vrč. Čudno sem pogledal, ko sem zapazil, da ta človek ponuja in prodaja vodo, katero ima spravljeno v ne ravno, snažnem mehu.—Zopet drugi rožlja in žvenketa z mesingastimi skledicami, kakoršne rabijo pri nas brivci. Čudno -pogledam moža, ker si nisem mogel misliti, kako bi bilo mogoče briti se v tej gnječi; pa zvedel sem, da ti možje niso brivci, marveč prodajajo limonado. "Boija" vpijejo pri vsacem voglu dečki, ki se ti vsiljujejo, da "bi jim pustil osnažiti svoje črevlje. Tudi menjavec hoče obrniti nase tvojo pozornost s tem, da žven-"keta pri menjalni mizici, katero ima na cesti, se srebrnimi in bakrenimi denarji. Zopet drugje boš zapazil, kako se skozi gnječo sili dolga vrsta kamel, ali pa kaka v šumečo svilo oblečena turška gospa z gosto zakritim obrazom. — Vozniki drve in hite, kar le morejo. Ko bi po naših mestih tako podili, bi jih prav gotovo zaprli; v Egiptu se nihče ne zmeni za to. Ako pa pade kaj od konja ali osla, se vrže na to reč tropa deklic in vse poberejo. Doma tisto reč posuše in rabijo za kur javo, ker so drva v Egiptu silno draga. To, rekel bi, babilonsko zmešnjavo množi še raznovrstnost ljudi. Tukaj koraka ponosno temnopoltni Arabec, tam Čerkes z mogočno kučmo, zopet drugje gleda zvedavo na okoli z rude-čo knjigo v roki radovedni Anglež, tam vidiš na pol nagega, ali — kar je še bolj čudno — popolnoma gosposko oblečenega zamorca, ki vrti v zraku fino paličico, prav kakor na sprehajališčih pariških. Nehote se pridne člo vek včasih za glavo, češ, ali mu stoji še na svojem mestu ali ne. — Slednjič smo se vendar rešili v bolj samotno in tiho stransko ulico, dospeli smo do samostana.
Prav pri samostanskih vratih smo dobili p. gvardijana, ljubeznjivega starčka, po rodu Francoza, ki nas je z njegovemu narodu lastno postrežlji-vostjo po očetovsko pozdravil in sprejel. Predstavil nas je potem p. gvar-dijan ravno slučajno v samostanu bi-vajočemu nadškofu aleksandrijskemu, frančiškanu p. Gaudenciju, bivšemu kustosu Sv. Dežele. Ta ljubeznivi mož druži v sebi častitljivost visocega do stojanstva s ponižnostjo in krotkostjo dobrega sinu ponižnega Frančiška Asiškega. — Samostan je velik, pa silno star, vbožen in skoraj dolgočasen. Cerkev je sicer priprosta, toda prostorna in lepa. Poleg velikega samostana so imeli frančiškani še majhnega tudi s cerkvico; oboje pa so v najnovejšem času odstopili katoliškim koptom.
(Dalje .prih.)
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina.
Spi>a) Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
(Dalje.)
Kitajci so zelo ponosni na sVojo narodnost in domovino, posebno pa na svojo starodavno civilizacijo; kot prvi civilizirani narod sveta držijo se še vedno svojih šeg in navad, svoje starodavne praznike obhajajo zelo slovesno Dne 30. januarja so obhajali tu svoje novo leto. Vse prodajalne zaprejo na ta dan in razobesijo lepe svilene zmajeve zastave pred hiše, katere na večer razsvetljujejo krasni balončki, rakete pokajo noč in dan. Vsako leto par dni pred novim letom nesejo v procesiji razne listine, račune in pobotnice od minulega leta, katerih več ne rabijo; Kitajci navadno vse svoje dolgove poravnajo ob novem 1. Taka parada je zelo zanimiva: Na čelu korakajo zastavonoše s krasnimi svilenimi zastavami različnih barv, na vseh je podoba zmaja;" za temi sledi imenitna kitajska godba različnih instrumentov; tako piskajo in pavkajo, da s^ \se trese; ako bi imeli tukaj taka vifcoka poslopja kot so na primer v New Yorku, bi se gotovo jela podirati. Za godbo nosi 6 mož krasno skrinjo podobno skrinji zaveze, v katerej imajo spravljene račune; ta se nekako veličastno giblje kot kak veliki zvon; možje, ki jo nosijo, se večkrat ustavijo kot bi jo nikamor ne mogli premakniti, ker jo
ustavijo neki duhovi, ki se nahajajo okrog; drugič pa zopet letijo z njo kot bi jo sami duhovi nosili. Za temi hodijo nosači z raznimi jedili, in nato sledijo ostali. Pročesija vodi skozi mesto na samoten kraj zunaj mesta, kjer ob veliki skali sežgejo listine. Več Kitajcev si je ob novem letu porezalo kite; pravijo, da se bodejo poprijeli šege svojih pred več tisoč leti živečih pradedov; v zgodnjih časih Kitajci niso nosili kit. Mnogi pa tem novota-rijam zelo nasprotujejo in pravijo, da ne dajo kit stran tudi če bi si drugi glave porezali. Kitajci so kupčevali z Malajci na Filipinih še predno so Španci prišli v te kraje, naseljevati pa so se jeli šele ob španskem vladanju.
Mori, prebivalki otočja Sulu, se ba-vijo s poljedelstvom in ribolovom in so tudi biserbiskalcit Sulu morje slovi kot bogato na biserih. Jolo je pristanišče 16tcrih bisero-ribiških ladij, ki imajo dovoljenje od vlade iskati bisere po Sulu morju; od tega morajo plačevati davek. Po teh ladijah so povečini zaposleni Mori, ki so navadno zelo slabo plačani pri tem težavnem in nevarnem delu globoko pod vodo. Na morju živijo navadno po več tednov, predno se vrnejo nazaj v Jolo z najetim plenom; tu si zopet naložijo hrane, vode, drv i. t. d. za drugo
pot. ,Samih školjk, to so biserne hia-tice (v katerih se dobijo biseri), iz katerih se izdelujejo gumbi in slične stvari, je poslanih samo tu iz Jolo letno v vrednosti od' W)—100 tisoč pesov. t Na Filipinih je splošno v rabi filipinski deiiar; 1 peso, to je 100 centfmov ali centavov, je- vredno 50c vrednosti Z. D. Denar nosi na eni If rani sliko ognjenika Mayona in podobo žeiie, predstavljajoče filipinsko industrijo z napisom "Islas Filipinas"; na drugi strani pa nosi podobo am. orla z napisom "U. S. of America".) Mori redijo tudi živino, male konje, s katerimi nosijo pridelke na trg in jih rabijo za ježo; karabau z velikimi rogovi, ki živijo najraje po mlakužah in vodi, pa rabijo pri oranju za riž. Pridelujejo riž, hemp, kopro, tapioko, koruzo, sladki krompir, sladkorne trse, kao, tobak in različnega sadja.
Prvi ljudje Sulu otokov so živeli na otoku Jolo v kraju Maymbung, kjer je sedaj stolica sultanova. Njih vladarja sta bila dva brata, Datu Sipad in Datu Narwangsa. Začetnik Morov, fuan Mashaika (tako pravi ustno izročilo Morov), ni izhajal od Adama, ampak iz drevesa bambu; živel je dolgo in ljudstvo ga je spoštovalo. Mori takrat niso bili mohamedani, ampak malikovalci; malikovali so pa bogove v moških in ženskih podobah, predstavljajoči?! Suria (solnce), Indara (nebo), Agni (ogenj), Vaju (veter) i- t. d. Malikovali so po načinu kot Hindusi še danes po nekaterih krajih. Mohamedanizem je bil zanešen na to daljno vzhodno otočje Malacca, Jovo, Celebes, Borneo, Sulu in ostale južne otoke Filipinov po arabskih misijonarjih med leti 1380—1450.
Hadži Butu, sedanji minister sultanov, lastuje neko staro knjigo, rokopis, pisano v arabskem jeziku in podpisano od sultana Jamalula Kirama (arabsko: sultana krasnega in plemenitega). V tej knjigi je med drugim pisano: Raja Boginda je prišel čez morje na Sulu v železnem čolnu ill se je naselil v Bvansi (Bvansa leži 3 milje zapadno od J-olo). Tam je postavil hišo, kjer je častil Alaha ta Alaha, našega Boga. Ljudstvo je kar v trumah prihajalo k njemu, Ifjer jih je učil, jim prorokoval in delal čudeže. On je bil služabnik Alahov, prorok in poslanec, ki ga je poslal k nam veliki prorok, prorok proTokov Mohamed. Pozneje je prišel Say i d (arabsko: gospod učenik, poslanec prorokov) Abu Bark, iz Palambang v Bruney (Borneo) in od tam na Su'u. Ko je stopil na Suhi, je našel nekaj ljudi in jih pra-šal: '"Kje je "kraj, 'kjer častite vašega Boga?" Oni pa so odgovorili: "V Bvansi", na kar se je podal v Bvanso in se tam ustanovil in živel z Rajo Bagindom, ter učil, zdravil domačine in delal čudeže; ljudstvo ga je ljubilo iii častilo in kmalu so vsi obljubili zvestobo in pristopili k novi veri. Pozneje, 1. 1450., se je Abu Bark oženil s Paramisuli, hčerjo Raja Boginde, in je postal glavar, prvi sultan od Sulov. Rodil je naslednika in njegovi potomci žive še danes. Abu Bark je živel 50 1. na Sulu; umrl je 1. 1480. Med tem časom kot sultan je vladal v moči in spretno po arabskem načinu. Izdelal je postave po Qi\ranu (koranu, moh. sv. pismo). Abu Barkov naslednik je bil njegov drugi sin Alva-Din; njegov starejši sin je bil slaboumen, zato ni bil podpiran od ministrov. Naslednji sultani so bili: Amirul Umara (princ princev!), Muizul Mutavadin, Maharaja Upu, Kasirud-Din Aval I. i. t. d Šesti sultan je bil Mohamedul Halin (.dobrotljrvi) Pangiram Buddiman. Ob njegovem vladanju je španski guverner Sande <poslal večjo ekspedicijo v Sulu in Borneo. Ekspedicijo, obstoječo iz vojaštva, je poveljeval stotnik Esteban Rodriguez de Figuerara. Do segel je Jolo v mesecu juniju 1. 1578, kjer se je poklonil sultanu in pridobil naklonjenost Sulov. Sklenil je z njimi todi neko kttpčijsko pogodbo.
(Ekalje prih.)
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
5tev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnitaf John Šu-tej. Blagajnik: Math So^Mch.
Odborniki za dve leti 6o: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John' Sajnich, John Weiss in John Bahor.
Maršal: Andrew, Zenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri mehi najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo. stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. i	SVOJI K SVOJIMI
Za obila naročila se priporočam,
SIM01T SETIUA
SLOYENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
0,0*00000000000000000000000000000000000000000000000000000000*000**00*^
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% otresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000-00.
\m*mmmmm»mmmmm*Mm0»tmmmmmmBMm*m*mmmmmdmmmm*m*mmmmmmmamm*mmmmMM*m*mmm*»mmmmmm***mn
Tyansalanitqne
Compagnije ^ Generale
FRANCOSKA PROGA, kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30.000 H. P
LA SAVOIE 33,000 H. P.
LA LORRAINE 33,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, tnažne postelje, vino, dobro hrano ia razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St, New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. t L juto j an reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 41 %
Denar Be zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljnbljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje koncem 1.1910 K. 407.520.
Stanje Uranilnili vlog koncem L1910 okoli K 3-156,206.83.

CIGARETI
z držajem.
Pomisli! Deset takih cigaret finega duhana za 5 centov! Največja vrednost v cigaretih. Dolgoletna skušnja more kaj tacega doprinesti. Naprodaj povsod.
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
jAs ;. . y . ... 1 ii^:
Rezervni sklad nad pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	f -w-* 1 O/
brez odbitka rentnega davka.	XXX 3 /O
Naš zaupnik v Zied. EVci-mIr Qdl/CPI* 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je	Cl 11IV LJCl 1V9C1 9 12 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v kron.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z drnstva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. lawndale Ave. CHICAGO, 111.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
ZEMLJA
Zemlja je izvrstna. Cene nizke.
Raste vse. Pogoji lahki.
NAPRODAJ.
m
V MM nastane lai največja Slovenska naselbina
Pišite po list, katerega dajemo zastonj.
Postanite samostojni. Poskrbite za stare dni.
POŠTENO DOMAČE PODJETJE. Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike.
Krže Mladič Land Co.
2616 So. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Na slovanskih tleh
so se letos vršile cesarske vaje v Nemčiji v dneh od 11—14. septembra. Vadili so se vojaki na Meklenbur-škem, ki je sicer zdaj ponemčena zemlja, a sledi Slovanov se še dobe v vsaki vasi. Po mestih in v plemstvu se je še ohranil slovanski element. Vladajoča knežja rodbina je slovanskega pokoljenja, ki izvira od Niklota, ki je padel leta 1169. v vojski proti Nemcem.
Čuden dogodljaj.
V Veliki Kikindi je Ana Vajdičeva za svojega vzela svojega nečaka ter mu izročita vse svoje premoženje proti temu, da jo vzdržuje do konca njenega življenja. Pred dvema mesecema je pa Vajdičeva izginila s 500 K iu dvema preprogama, kakor je to oblasti naznanil njen posinovljenec. Za izginolo se ni našlo nobene sledi. Te dni pa je nek bližnji sorodnik sanjal, da je prišla k njemu Ana Vajdičeva in ga vprašala, zakaj je ne išče. "A kje naj te iščem?" — 'Na moji njivi vendar!" — "Na kateri pa?" — "Na tej in tej!" Takoj, ko <e je storil dan, je mož vzel psa in >e podal na označeno njivo. Res ta psa kmalu začela na nekem mestu kcpati in ko jima je še sam pomaga!, se e eez čas pokazala ženska obleka. Se.'.?.j je takoj hitel na sodnijo in 1 omisija, ki je dala na njivi dalje kopati ie res našla mrtvo truplo zginole ie Vajdič. Sum je padel na n čaka. rjene in njegovo ženo, ki so ju <
jo, ali se splača staviti na srečo $3.20. Mladi ravnatelj pa se je pač mora! dopasti ženskim odjemalkam, kajti v nekoliko dneh so bile razprodane vse srečke, a na dan vlečenja je došla na prostrano dvorišče trgovine ogromna množica žensk, ki je nervozno čakala izid srečkanja. Živahno se je tu razpravljalo o prihodnji srečni dobiteljici, in dame so se že v naprej ljubosumno spogledavale. -Končno se je pojavil nek nastavljenec trgovine in proglasil izvlečeno številko srečke. Za-čul se je naenkrat blažen vzklik in k izžrebanemu možu je pohitelo neko mlado dekle v modri obleki. "Jaz sem vas dobila", vzdihnila je blaženo simpatična devojka in sramežljivo povesila oči. "Izžrebani dobitek" se je spoštljivo poklonil in takoj odšel z dobiteljico roko v roki. Svatba se je vršila na licu mesta in mladi mož je srečen odpeljal na dom srečno ženo.
Okoli ^ei 40 dneh.
Načrt pari f. V	šnikarja Jaeger-
Schmidta, priti i emlje v 40 dneh, se je posrečil. 'nI-. Vernejevo znano "Pot okoli :	80 dneh" so, kakor znano, nek :>-r . davno prekosili, toda nihče 1 o pot tako malo časa, kot J • S idt. Odpotoval je 17. julija 1. P iza ter je bil že 12. avgusta V n veru. Iz Mont-reala je ho 1 . • o potovati s par-nikom Alia u. v Liverpool, toda vsled stavka a gibanja na Angleškem je i a izpremenil svoj potni načrt Ijai se je v New York ter se ukrc;- n parnik "Olympic". Na vožnji črez '•■id'j.-sH ocean je pregovoril kapita panika "Japonska cesarica", da je i ospešil vožnjo in res je parnik dospel 14 ur pri j v Vancouver. Toda vsa naglica jt btla zaman, kajti dospel je kl ub temu ■'•iri ure prepozno, da bi se pravočasno odpeljal z br-zim transkont ent*lnim ekspresnim vlakom ter je moral odpeljati s počasnejšim v'akom. Kljub temu se mu je posrečilo dospeti \ določenem času v Pariz ter *a svojo pot celo ni porabil polnih 4< dni. Za celo potovanje okoli zemlje je namreč rabil samo 39 dni, 19 ur, 43 minut in 37 4-5 sekunde. Stroški potovinja okoli zemlje so znašali: Vožnja .»d Pariza do Pariza 2880 frankov, doplačilo m parniku 180 frankov, napitnine in Jrufci izdatki 3000 frankov, skupno okoli 5000 frankov, ne vštevši stroške za bi ovlake.
Nov kruh.
Nekateri časopisi nazi njajo, da se je posrečilo na nov način izdelovati kruh. Doslej se — kakor znano — napravlja kruh samo iz moke. Novi način pa obstaja v tem, da se kruh dela kar naravnost iz nesemletega žita, prihranijo se torej stroški za mletje. Zato je novi kruh veliko cenejši, z<i približno 50 odstotkov. Pa tudi teč-nejši je in boljšega okusa. Ce se novi način pripravljanja kruha obnese, ho gotovo velikega socialnega pomena. Izumel je ta novi način neki moskovski kemik.
Bala za telefonistinje.
V Londonu imajo telefonistinje lepo navado. Če se katera omoži, tedaj ji vsaj deloma kupijo balo njene tova-rišice. Vsaka da v to svrho pol šilinga, to je, približno 12c. Ker je v Londonu več tisoč telefonistinj, tedaj zberejo lepo svoto, ki sicer ne zadošča za veliko balo, vendar ji je pa s tem precej pomagano. Balo izroči srečni nevesti dcputaeija njenih kole-ginj. Taki slučaji se kaj pogosto do-gajajp, vendar pa vsaka telefonistinja rada daruje, ker upa, da pride tudi na njo vrsta.
Jourcju«
FINO PIVO 7 STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott wd CUr St	Both Telephone« Ml
Izžrebani mož.
Lastniki neke velike loterije v To-kiju so došli na izvrstno idejo, da namesto drugih večjih in manjših dobitkov izžrebajo za svoje ženske odje-malke — moža. Cena vsake srečke je bila $3.20. Vsekakor ne prevelika vsota za — dobrega moža. In tako je namesto obligatnih stvari vaz in sličnih predmetov, prišel v razstavno okno mož-kandidat. Ta redki dobitek je bil najmlajši ravnatelj trgovine. Naravno je, da se je pred izložbo gnetla do dne vlečenja velika množica instva. Japonske dame so prihajale v celih trumah, da malo presodi-
Mesto žensk.
Nedaleč od Pariza je malo provin-cialno gnezdo, v katerem ima ženski spol med prebivalstvom toliko pretežno večino, da moški skoro v poštev ne pridejo. To je namreč mestece Froissy v departmentu Oise, v katerem skoro vse uradniške posle od magistralnega tajnika do pismonoše u-pravljajo ženske. Poštarica v Frois-syju je bila tudi edina pri predlanskem štrajku poštnih in telefonskih uradni-
brti v mestu ženske večinoma vdove, je popolnoma naravno. V tem mestu so volili tudi žensko občinsko upravo, a je prefekt volitve na podlagi obstoječih zakonov proglasil za neveljavne. Proti ženski vladeželjnosti se pojavlja med moško manjšino huda reakcija, ki se je pred kratkim pokazala celo v bojkotu brivnice z ženskim osobjem. Ko pa je umna lastnica brivnice naročila iz Pariza brivskega umetnika, v čegar rokah je britev postala krvavi operacijski inštrument, so se ubogi moški udali in sedaj jih zopet brijejo nežne ženske roke.
Poseben želodec.
V Brnu so pripeljali neko žensko v bolnišnico, ki je tožila, da jo boli želodec in jo stiskajo krči. Zdravniki so mislili hitro na kolero ter jo pregledali. Potem so se odločili za operacijo. Operirali so jo ali v želodcu ni bilo vibrionov kolere, pač 59 česplji-nih pešk. Lakomna babnica je jedla češplje s peškami.
Tri mesece spal.
V Veliko Kanižo je prišel 4. maja letos potujoč delavec ter prosil za vsprejetje v tamošnji bolnišnici. Predno je mogel povedati kdo in kaj je, je zaspal in se ni zbudil do 8. avgusta. Med tem časom so ga hranili z mlekom in drugimi hranili. Ko se je zbudil, je povedal, da se piše Ivan Vajdič iz Peteranca v koprlvniškem okraju. Mož je med spanjem docela oslabel.
kov, ki je kljub vsem dogodkom vztrajala v službi. Brzojavno službo u-pravljajo v tem kraju tri dekleta. Na kolodvoru upravlja neka ženska službo postajenačelnika ter posluje tudi kot železničarska blagajničarka in ču-vajka. Tudi mesto občinskega sluge je zasedeno od ženske. Nadalje o-pravlja posle javnega klicarja, ki med ropotanjem bobna naznanja na uličnih vogalih imena novoporočenih parov, tudi ženska. Da vodijo razne o-
Avstrijska ekspedicija v Saharo.
Dunajski preiskovalec Afrike Oton Cezar Artbauer se je v šestič napotil, da odkrije še nepreiskane kraje srednje Afrike znanosti. Ves učenjaški svet obrača pozorno oči v tega moža, kajti odločil se je za delo, pred katerim je že marsikomu upadel pogum, odločil se je da pojde v saharske pla-
njave, kamor še ni stopila noga nobenega Evropejca. Računajoč na njegovo znanje, neustrašenost in na prirojeno mu zaupnost do ljudi, pričakujejo mnogo od njega. Vse dosedanje ekspedicije je podvzemal tiho in na svoje stroške po jasno začrtanem programu. Za zadnjo ekspedicijo pa so se zavzeli tudi širši učenjaški in trgovski krogi, ki so oskrbeli njegovo ekspedicijo z vsemi potrebnimi predmeti, zlasti pa z živežem in z zatne-njalno robo s tamošnjimi domačini. Spremlja ga učenjak Reiter, strokovnjak za geološko, zoološko in botanično raziskovanje. Vkrcal se je dne IH julija na parnik "Andrassy" in je W potoval ž njim čez otok Malta v Tri-polis.
Za odrasle in deco.
Vrednost Severovega Antisepsolain njegova mnogovrstna koristnost se ne more preceniti. Popolnoma očišča in razokuža ustno duplino in zobe, odstranjuje zobno okamenino, prepreča razpad, ohranjuje zdrave zobe ter jib čuva čiste in bele. Kot ustno izpiralo ga lahko rabijo s popolno varnostjo odrasli in otroci. Tudi je koristen PrI zdravljenju raznih obolenj nosa, gr'a in drugih naravnih duplin. Na pr°* daj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapi<$ Iowa.	m
Konferenca avstrijskih škofov
se bo letos vršila, kakor navadno, vembra meseca, pred to konferenco s« bo pa sklicala najbrže začetkom sep* tembra posebna konferenca, ki se bo bavila s papeževim motuproprio gle(le praznikov. Škofje bodo svoje želje Sv-Očetu razložili v spomenici. Splošn® mnenje je to, da naj se prazniki ne omeje. Škofom je došlo od stran' vernikov in korporacij že veliko P1-0* šenj v tem oziru.
Miroljuben.
"Ljudje, ki te poznajo, so poval tebe, protialkoholika, na krok in r>0P vanje? Ali nisi bil razžaljen?"
"Gotovo sem bil! Ali kot miroljuben človek sem razžalitev rajši pogoltnil-
Med mumijami.
"To," je rekel profesor, "je egipt°y ska kraljica. Najmanj 3,000 let >c
stara."
"Jemnasta!" je vzkliknila dekle bul' nih, dlakastih las; "stavim, da bi bik huda, če bi vedela, da pravite to."
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608996.84.	NajboljSa in najsigurnejša prilika za štedenjel
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta itev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Unica" za frančiškansko cerkvijo
VIJUBIJANI
sprejema hranilne v'0*' vsak delavnik od & zjutraj do 1. ure popoM** ter jih obrestuje po
41%
brez kakega odbitka, ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 V0* ______	__Čisti 4:50 kron na !«*>•
trg-
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in daželni poslanec. Anton Kobi, Posestl"^'/
trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se itnemije
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefoaa 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
Naznanilo!
Prodaj'emo sedaj
ZNAK VELJAVE.
Butter Krust
kruh v hlebih po 10c in 5c.
Našli boste, da je naš 10c hleb boljši in okusnejši kot oni, ki ga doma spečete.
Verujte nam, da boste popolnoma zadovoljni, če okusite naš kruh.
\-Witer Krasi je svež vsak dan.
Pečen v čisti pekarni.
te vrste hleb. Tako izglede