Če smo bili pri sprejemanju tega zakona neobremenjeno praktični in modri, tedaj bomo to odločitev morali načelno spoštovati in tudi braniti do konca. 3. Gradnja zunaj ožjega območja TNP pravno ni tako dosledno omejevana kot v ožjem delu. Zatorej gradnja zunaj ožjega območja TNP ostaja predvsem pomembno moralno vprašanje in dejanje sedanje gene- racije. 4. Ekološka občutljivost doline Zadnjice kot tudi celotnega zgornjega toka reke Soče je izjemno velika. Prostorski ekološki aglo- merat se ne prekriva (pomeni, da se ekolo- ške funkcije ne morejo kompenzirati z več­ jim deležem drugega aglomeratnega ele- menta). Obnova poškodovanih ali celo uni- čenih ekoloških aglomeratnih elementov je dolgotrajna in lahko traja tisočletja. To velja zlasti za gozdni in hidrološki del obravnava- nega prostora. 5. Analiza gradbenega postopka je poka- zala: -zahtevno in težko gradnjo bi otežilo še pretežno klasično ročno delo z minimalno rapa razstreliva, - vzdolžni profil cevovoda bo prelomljen, ali pa bodo izkopi nenormalno globoki (kar pa iz gradiv ni bilo razvidno), Oxf.:946.2 - tehnika gradnje zahteva sorazmerno širok operativni koridor (ocenjeno je, da najmanj 1 O m širine), poleg tega bo potre- ben sorazmerno kakovosten dovozni objekt. To dvoje in vsa spremljajoča grad- bena aktivnost, bi povzročila velike prostor- ske spremembe, ki jih bo nemogoče popra- viti - tako v gozdnem kot v ostalem delu odprtega prostora, - zajetje in strojnica sta sorazmerno velika objekta. 6. Socialni in ekonomski vidiki predloga niso prezentirani. Nekateri poskusi dajejo vtis ne razumnega in dogmatskega podpira- nja predloga. Prioritetno velja podpreti tiste funkcije tega prostora, ki so izpostavljene tudi v zakonu o TI\IP - vse ostale so marginalne in ne morejo imeti posebne teže. 7. Estetska konfiguracija prostora bi bila z gradnjo trajno degradirana. 8. Analiza ni pokazala ali potrdila nobe- nega pozitivnega argumenta za predlagano gradnjo MHE Zadnjica, zaradi tega na tak- šno gradnjo ni mogoče pristati. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije V dneh od 25. junija do 1. julija 1989 je skupina slovenskih gozdarjev opravila stro- kovno ekskurzijo v gozdove ZA Nemčije. Ekskurzije se je udeležilo osem gozdarjev, pretežno gojiteljev, iz različnih gozdnih go- spodarstev in dr. Horvat-Maroltova, ki je z naše strani ekskurzijo tudi v celoti organizi- rala in jo vodila. Ekskurzijo bi lahko označlli za vrnjen strokovni obisk zahodnonem- škem kolegom, predvsem profesorjem z Visoke strokovne gozdarske šole v Freisin- gu, ki so v preteklih letih s študenti večkrat obiskali slovenske gozdove in v njih spo- znavali naše delo. Med nemškimi kolegi je glavno breme pri organiziranju ekskurzije in pripravi strokov- nega programa opravil dr. Freda Ritters- hofer, profesor za gojenje gozdov na ome- njeni visoki šoli, ki je ob vsem drugem celo sedel za volan svojega kombija in nam tako tudi povsem konkretno npribližal« prika- zane strokovne zanimivosti, ki so bile iz- brane po vsem južnem delu ZR Nemčije, po pokrajinah Bavarske in Baden-WOrttem- berg. Pri pripravi strokovnega programa ekskurzije so se gqstitelji resnično potrudili in pripravili strokovno izredno bogat in zani- miv program. Zaradi izbire vsebinsko pe- G. V. 6/89 273 strih strokovno zanimivih točk so bile razda- lje med njimi nekaj večje, a ob ugodni cestni mreži to ni predstavljalo nepremost- ljive ovire, omogočilo pa nam je videti veliko južnonemške pokrajine. Ker je bil program ekskurzije vsebinsko v glavnem razdeljen po dnevih, se lahko vtisov z ekskurzije tudi lotimo kar kronolo- ško. PNi dan strokovnega programa nas je ob obisku Visoke strokovne gozdarske šole v Freisingu, manjšem mestu, ki leži 30 km severovzhodno od Munchna, precej zapo- slila vprašanje organiziranosti zahodno- nemškega gozdarskega strokovnega šol- stva, tudi v zvezi z delom njihovih diploman- tov v operativi. Odgovore na številna vpra- šanja je mogoče strniti v naslednje ugotovi- tve: - V ZR Nemčiji imajo tri gozdarske fakul- tete, vključene v okvir univerz: v Munchnu, G6tingenu in Freiburgu. Na teh fakultetah izobražujejo diplomate za znanstveno razi- skovalno delo in za vodilna delovna mesta v operativi (od vodij gozdnih obratov na- prej). - Poleg gozdarskih fakultet imajo v ZR Nemčiji še Visoke strokovne gozdarske šole - dve večji: v Gotingenu in Freisingu, omenjena pa je bila še ena manjša, ožje povezana s prakso, ki izobražujejo diplo- mante (tudi diplomirane inženirje gozdar- stva, z oznako f.h.) za bolj operativno delo vodij gozdarskih enot. Te so v družbenih gozdovih velike 1 000-1500 ha, v zasebnih gozdovih pa približno 3000-4000 ha. Tudi na visoki strokovni gozdarski šoli traja študij osem semestrov, pri čemer 3. in 6. seme- ster študentje upreživjjo« v praksi, pod nadzorstvom visoke šole. Težišče študija je na bioloških predmetih. Od okrog 700 vsako leto prijavljenih kandidatov za vpis na Visoko šolo v Freisingu jih sprejmejo le 90 (na osnovi srednješolskega spričevala), od tega pa jih diplomira okrog 70. - Diplomanti visokih strokovnih šol ni- majo težav pri zaposlovanju, medtem ko se fakultetni diplomanti večkrat srečujejo z njimi. Po obisku Visoke strokovne šole v Frei- singu smo se napotili v gozdove, približno 35 km južno od Munchna, iz katerih se Dr. Georg Sperber (levo} in prof. dr. Fredo Rittershofer nam kažeta sestojno karto gozdov gozdnega obrata v Ebrachu 274 G. V. 6/89 mesto Munchen v pretežni meri oskrbuje z vodo. Zaradi ugodnih geoloških razmer se padavinska voda, zbrana v višje ležečem vodozbirnem območju, na tem mestu zlije in se na vsega deset metrov približa površi- ni. Zato je mesto Munchen te površine (okrog 1700 ha) zaradi oskrbe z vodo že pred sto leti odkupilo. Tedaj kmetijske po- vršine so pogozdili, v tistih časih seveda s smreko, danes pa s tem gozdom gospoda- rijo sonaravne, ob upoštevanju vseh spo- znanj, ki jih zahteva gospodarjenje z go- Med mogočnimi hrasti skrbno go- spodarjenega go- zda v osrčju po- krajine Spessart zdom, ki ima izrazito vodooskrbovalno vlo- go. Zlasti si želijo imeti v gozdu primešan znaten delež listavcev, pri katerih je inter- cepcjja manjša kot pri iglavcih in tudi prispe- vajo k ugodnejši obliki humusa, od iglavcev pa pospešujejo predvsem jelko, ki povečuje stabilnost gozda in z globokim koreninskim spletom izboljšuje dreniranost tal. Preostale smrekove kulture močneje red- čijo in postopno sanirajo - spreminjajo v naravnejši gozd. G. V. 6/89 275 Od 5000 litrov pitne vode v sekundi, kolikor je potrebuje mesto Munchen, je načrpajo v tem gozdu 4000 litrov v sekundi oziroma 80%. Kakovost vode je še vedno zelo ugodna, celo klorirajo jo le ob večjih nalivih, kljub vsem varovalnim ukrepom pa se v njej postopno le povečuje vsebnost nitratov in v zadnjem času tudi zaščitnih sredstev. Vsa večja nemška mesta z vodo seveda nimajo tolikšne sreče kot Munchen. Pozornost, s katero v mestu Munchen skrbijo za svoj vodni vir, bi lahko bila svetel zgled vsem, ki bi morali pri nas skrbeti za varovanje površin, pomembnih za oskrbo s pitno vodo, npr. na Soriškem polju, v Beli Krajini ipd. Drugega dne smo se iz okolice MIJnchna napotili proti severu in dobrih 50 km seve- rozahodno od NOrnberga obiskali gozdni obrat v Ebrachu, ki ga vodi dr. Georg Sperber, slovenskim gozdarjem poznan po odmevnem predavanju ))Gojenje gozdov kot varstvo narave«, ki nam ga je nedavno podal v Ljubljani. Gojenje gozda z upošte- vanjem živalskega sveta v njem in brez zmanjšanih ekonomskih koristi je moto dela Ob izviru Donave v Donaueschingenu 276 G. V. 6/89 dr. Sperberja, ki nam ga je želel ob našem kratkem obisku tudi predstaviti in razložiti na konkretnih primerih; po vsem, kar smo videli, bi lahko zapisali tudi: na konkretnih uspehih. Skrbi za živo v krajini po mnenju dr. Sperberja ni mogoče deliti. Pri negovanju živega v krajini smo lahko uspešni le, če varovanje živega razumemo celovito in kra- jino tudi celovito obravnavamo. V ta namen pušča med gozdovi nekatere prej košene površine ponovnemu zaraščanju z najra- zličnejšimi grmovnimi vrstami, travnike ko· sija le enkrat letno, osnovali so tudi deset umetnih ribnikov, vse z namenom, da v okolju povečajo pestrost rastlinskega in na njem ter od njega živečega živalskega sve- ta. Na območju so na primer tudi zaščitili netopirje. Vse navedeno predstavlja pomembno filozofsko izhodišče, ki zagotavlja tudi ustre- zno širok in ekološko osveščen način go- spodarjenja s samimi gozdovi. Na v povprečju kvalitetnih rastiščih, pred- vsem združb Luzulo-Fagetum in Querco- Carpinetum gospodarijo v celoti po načelu sonaravnega gospodarjenja, izrazito us- merjenega v gojenje kvalitetnega lesa. Naj- več jim seveda napade kvalitetne hlodovine gradna in bukve, a v deželi, kjer očitno znajo ceniti in ovrednotiti, kar je vrednega, si ne pomišljajo vzgojiti furnirsko hlodovina celo breka in skorša (Sorbus domestica); ta dosega na trgu celo zelo visoko ceno. Obiskali smo dva rezervata bukovih go- zdov z lesno zalogo okrog 800 m3 po hek- tarju. Ob ogledu enega od njih smo se počutili kar malo počaščene, saj predstavlja enega od dveh povsem zaprtih gozdnih rezervatov na Bavarskem, kamor dostop ni dovoljen niti raziskovalcem. Kot piše na tabli ob meji rezervata, se vstop v rezervat kaznuje s 50 000 (petdeset tisoč!) nem- škimi markami. Ko človek stoji ob meter in več debelih in prek 40 metrov visokih buko- vih drevesih, se mu zdi snovanje labilnih smrekovih in borovih sestojev na teh rasti- ščih resnično nesmiselno. Tistega, ki na gozd gleda preveč z ekonomske plati po- magajo prepričati tudi številke: naj kvalitet- nejšo smrekovo hlodovina prodajo za 450 nemških mark, najkvalitetnejše bukovo hlo- dovino za 600-700 mark, za najkvalitet- nejšo hrastovo hlodovina iztržijo celo prek 4000 mark. Ves les prodajo na licitacijah ob kamionskih cestah. Z namenom, da bi lahko bolje spoznali strategijo njihovega dela z bukovimi in hra- stovimi gozdovi, smo si ogledali več meša- nih gozdov bukve in gradna, z manjšo primesjo tudi drugih vrst, zlasti rdečega bora. Bistvo njihovega načina gospodarjenja z mešanimi hrastovo bukovimi gozdovi je v gojenju hrastovih prihranjencev. Prihra- njencev, med katerimi so tudi najkvalitet- nejša bukova drevesa, ni le nekaj po hektar- ju, ampak ob snovanju novega, podraslega, pretežno bukovega sestaja nJihova pokrov- nost presega 50 %. Kvalitetni hrasti in naj- kvalitetnejše bukve torej »preživijocc še na- slednjo generacijo bukev, nato pa sestoj v celoti obnovijo, s ciljem osnovanja hrastovih gozdov s primesjo bukve. Čeprav zelo lo- gično, srečujemo takšno gospodarjenje pri nas na podobnih rastiščih zelo redko in nam je v precejšnji meri tuje. Gotovo tudi zaradi neurejenega trga lesa, ki ne spod- Skrbno izdelani količki so pripravljeni za impregniranje. (Vse slike- foto: ž. Veselič) i 1 G. V. 6189 277 ; 1 1 1 buja vzgoje najkakovostnejšega lesa. Tretjega dne nas je pot vodila proti WOrz- burgu, kjer nam je višji gozdarski svetnik gospod Holler pokazal v obsežnejšem goz- dnem predelu več poučnih hrastovih in bukovih sestojev ter predstavil nekaj razi- skav, ki so obravnavale vprašanje pomlaje- vanja hrasta in bukve. Pri tem je poudaril, da je v večini primerov odločilni dejavnik, ki onemogoča pomlajevanje hrasta, prešte- vilčna rastlinojeda divjad, pri njih predvsem srnjad, zato je prva naloga pri obnovi hra- stovih gozdov, da izločimo njen prevelik vpliv na mladje; če ne gre drugače, pač z postavitvijo ograj. V večini hrastovih go- zdov, ki smo jih obiskali, so se nemški kolegi res kar nekako sprijaznili z pomlaje- vanjem v ograjah, čeprav so se strinjali, da bi b'ilo vprašanje odnosov med gozdom in divjadjo potrebno rešiti drugače. Tudi dr. Sperber je menil, da kot vse kaže vsaj še deset let ne bodo mogli gozdov obnavljati brez ograj. Na poti proti oddaljenemu Freiburgu, na skrajnem jugozahodnem delu ZR Nemčije, smo se v osrčju pokrajine Spessart za trenutek ustavili v tamkajšnjih čudovitih hra- stovih gozdovih. V vsem prostranem grad- novem arealu slovi pokrajina Spessart po rastiščih, kjer oblikuje graden najlepše dre- vje. 500-600 m nadmorske višine, 800 mm padavin, zelo težko preperljivi rdeči triasni peščenjaki, ki jih odlikuje tudi skromna vsebnost hranil, je nekaj ~>skrivnosti« ras- tišč, na katerih graden sicer ne raste po- sebno hitro, zato pa ob svoji zrelosti (ne- kako pri starosti 300 let, ko njegova debe- lina preseže 70 cm) oblikuje debla, katerih vrednosti dosegajo vrtoglavih 12 000 do 15 000 nemških mark po kubičnem metru. Med kupci je menda že kar stvar ugleda, kdo bo kupil najdražji hrastov hlod. Naslednji dan smo pri Donaueschingenu, rojstnem kraju reke Donave, le nekaj kilo- metrov od Švicarske meje, obiskali za- sebne gozdove ter lesno industrijo kneza FOrstenberga, ki je sicer tudi lastnik večje pivovarne in pomemben kulturni mecen tistega kraja. Njegovih 20 000 ha gozdov predstavlja največjo zasebno gozdno posest v pokrajini Baden-WOrtemberg. Med gozdovi močno prevladujejo smrekovi, ki pa so zaradi hlad- 278 G. V. 6/89 nosti rastišč naravni, ra.stiščno pogojeni. Večino posekanega lesa pripeljejo na nji- hovo centralno mehanizirana skladišče ob lesni industriji. Omenimo nekaj značilnosti njihove tehnologije pridobivanja lesa in iz- koriščanja lesne mase. Do 35 cm debelo drevje vozijo na mehanizirana skladišče v celem (sam tovor na kamionu sme biti dolg do 25m). Tam čakata drevje dva kombini- rana stroja za lupljenje in kleščenje. Po- polno avtomatizirana sortirna linija, ki tudi zelo podrobno sortira sortimente po debe- lini je le uvod v izredno skrbno obdelavo tudi najtanjših sortimentov v razne kole, ki jih nato tudi impregnirajo. Dober zgled za izrabo najtanjših sortimentov, ki so pri n.as vse prevečkrat še vedno le v napoto. , Predzadnji dan našega bivanja v ZR Nemčiji smo si v Schwarzwaldskih gozdo- vih ogledali primer prebiralnega gospodar- jenja v razmerah drobne zasebne posesti. Gozd jelke, smreke in bukve ima na površini 7000 ha povprečno lesno zalogo blizu 400m3/ha. 400m3/ha imajo za nnormalno<< hektarsko lesno zalogo. Z gozdom gospo- darijo enotno, ne glede na lastništvo in parcelne meje, na kar so tudi zelo ponosni. Prebiralno gospodarjenje, pri katerem ni stroškov za obnovo in drage negovalne ukrepe, tudi z ekonomskega vidika zelo cenijo, zato s skrbjo spremljajo upadanje vitalnosti jelke, ki v njihovih gozdovih za zdaj še ni kritično, posamezne osute jelke pa je bilo vendarle mogoče opaziti. Z ožjega gozdnogojitvenega vidika je zanimivo, da obžagujejo drevje, vendar ne le zaradi proi- zvodnje kvalitetnejšega lesa ampak tudi zaradi zmanjšanja zasenčenosti tal, zaradi česar lahko vzdržujejo prebiralno strukturo sestojev pri nekaj višji hektarski zalogi. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z obi- skom uspešno gospodarjenih gorskih go- zdov v bližini Bad Reichenhalla pri Berc- htesgadnu ob avstrijski meji. Tamkajšnji gorski gozdovi imajo bogato zgodovino, a žal predvsem zaradi njihovega pretiranega izkoriščanja. V dolini so že pred skoraj 4000 leti pridobivali sol, zaradi česar so bili okoliški gozdovi preveč izsekavani. Les, ki so ga potrebovali pri pridobivanju soli, so z gorskih predelov spravljali v dolino z več klavžami, sprva lesenimi, nato zidanimi. Ko je sredi 19. stoletja ob izgradnji železnice v dolino premog razbremenil te gozdove pretiranih sečenj, pa si je tamkajšnja go- spoda v teh gozdovih zasnovala z divjadjo prebogata lovišča. Leta 1970 so z gozdovi, ki imajo izjemno pomembno varovalno vlogo - zaradi varovanja doline pred snež- nimi plazovi, pričeli gospodariti strokovneje. Med najodločnejšimi ukrepi je bila ureditev gospodarjenja z divjadjo. Stalež srnjadi in gamsov ohranjajo zelo nizek z intenzivnim odstrelom, jelenjad pa prek zime zapro v ograjena zimovališča, podobno kot ravnajo pri nas v območju GG Kranj v Karavankah. A v Bad Reichenhallu so dos ledni: jelenjad, ki prek zime ostane zunaj ograd, odstrelijo. Pred ureditvijo lovskega gospodarjenja je- lovo mladje ni moglo pre rasti višine 15 cm, danes je poškodovanega manj kot 5 %, le izjemoma do 1 o% in z naravno obnovo nimajo težav. Na koncu naj navedem še nekaj značil­ nosti gospopdarjenja z zasebnim gozdom v ZR Nemčiji, s katerimi smo se seznanili v času ekskurzije. - Ureditveni elaborati za zasebne go- zdove niso obvezni, večji lastniki gozdov pa si jih pogosto dajo izdelati. -V zasebnih gozdovih strokovno gozdar- sko osebje brezplačno le svetuje, kako gospodariti z gozdovi. Če lastnik gozda želi, da mu revirni gozdar tudi odkaže, mora odkazilo plačati. Lastnik gozda lahko torej odkaže tudi sam in po svoje, le v primeru končnega seka mora gozd obnoviti. - Lastnik mora posebej plačati tudi iz- mero lesne zaloge, prirastka in druge iz- Oxf.: 902.1 Konrad Lorenz mere v svojem gozdu, če jih želi imeti opravljene. - V primeru gradnje gozdnih cest in traktorskih vlak državna gozdarska služba brezplačno pripravi načrte, stroške same gradnje prometnic pa plačajo lastniki sami. - Zasebni lastnik nima od posekanega lesa do države nobenih obveznosti, pri prodaji lesa pa mora državi odvesti davek, podobno kot od vsakega drugega dohodka. Naj končam nekaj daljši zapis z zelo dobro pripravljene in nadvse poučne stro- kovne ekskurzije po ZR Nemčiji. Čeprav izrazito strokovna ekskurzija je udeležen- cem ob obisku nekaj nemških mest in turističnih zanimivosti vendarle dala prilož- nosti, da smo zaokrožili tudi bolj posvetno podobo dežele, ki smo jo obiskali. Naj se na koncu v imenu vseh osmih gozdarjev, ki smo se iz gozdnih gospodar- stev udeležili ekskurzije, tudi na tem mestu zahvalim dr. Horvat-Maroltovi za nadvse skrbno pripravo in vodenje v vseh pogledih zelo uspešne strokovne ekskurzije. Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi našemu go- stitelju prof. dr. Fredu Rittershoferju, ki se je ves čas našega bivanja v njegovi deželi več kot trudil, da bi v strokovnem pogledu čimveč videli in spoznali ter da bi nam bilo bivanje v času ekskurzije tudi sicer kar najbolj prijetno. V lepem spominu nam bo ostala tudi izredna gostoljubnost nemških kolegov, ki smo je bili deležni ves čas obiska pri njih. Živan Veselič Kamenodobna narava sodobnega človeka (Ob smrti etologa Konrada Lorenza) UVOD Na začetku tega leta je v svojem rojst- nem kraju Altenberg ob Donavi blizu Du- naja umrl Nobelov nagrajenec Konrad Lo- renz. O njem smo lahko brali že v Gozdar- skem vestniku 1987, št. 1 O. Znan je pred- vsem kot utemeljitelj etologije, vede o vede- nju živali in človeka. Že kot deček je z zanimanjem opazoval življenje in obnaša- nje obvodnih ptic v naravnem paradižu obdonavskih logov blizu njegovega rojst- nega kraja. Njegovo poznejše zanimanje in raziskovanja na tem področju so veliko pripomogli k boljšemu razumevanju obna- šanja živali. Sicer je bil zdravnik in se je G. V. 6/89 279