153 Glasnik SED 56|3–4 2016 Poročila Saša Poljak Istenič* Ljubljana velja za mesto kulture in ustvarjalno mesto, se ponaša z naslovom Svetovna prestolnica knjige 2010, je uvrščena med sto najbolj trajnostnih turističnih destina- cij na svetu, je decembra 2015 pridobila trajni Unescov naslov Mesto literature, zaradi svoje zelene politike pa je postala tudi Zelena prestolnica Evrope 2016. Njena Vizi- ja 2025 predvideva, da se bo razvila v idealno in sona- ravno mesto ter vseslovensko metropolo, to pa podpira tudi osnutek Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana 2014–2020, ki poudarja usklajen okoljski, go- spodarski in socialni razvoj ob ohranitvi naravnih virov in hkratnem izboljšanju življenja mestnih prebivalcev. Med dogodki, ki zaznamujejo Zeleno prestolnico Evrope 2016, sta ZRC SAZU in Poligon, zavod za razvoj kreativ- nih industrij, 14. aprila 2016 v Kreativnem centru Poligon v Tobačni priredila posvet Ustvarjalna zelena Ljubljana: Prispevek kreativnih industrij in kulturnih iniciativ k Zele- ni prestolnici Evrope. Namenjen je bil razpravi o tem, ka- tere ustvarjalne dejavnosti v Ljubljani podpirajo vzdržen gospodarski, socialni, kulturni in okoljski razvoj mesta ter kako prizadevanja občine za okoljski trajnostni razvoj, ki so bila s podelitvijo naziva Zelena prestolnica Evrope prepoznana kot izjemna, lahko podprejo tudi kreativne industrije in kulturne iniciative. Na posvetu so sodelova- li raziskovalci, ki se z ustvarjalnostjo ukvarjajo z vidika različnih disciplin in metodologij in delujejo na raznolikih institucijah ali samostojno: na Inštitutu za slovensko na- rodopisje in Geografskem inštitutu Antona Melika (ZRC SAZU), Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (FF UL), Ekonomsko-poslovni fakulteti (UM), v Regio- nalnem centru kreativne ekonomije (RRA LUR), Centru za okoljsko sociologijo (FDV UL), na Inštitutu za poli- tike prostora in v Poligonu, zavodu za razvoj kreativnih industrij. Kot uvodna govornica je nastopila vodja Oddel- ka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana Nataša Jazbinšek Seršen, ki je predstavila pot mesta do pridobitve naslova Zelena prestolnica Evrope, za »pogled od zunaj« pa je poskrbela sodelavka Technische Universität Dresden Kornelia Ehrlich, ki je na Humboldt Universität v Berlinu doktorirala z disertacijo Kreativno mesto Ljubljana. Referenti so razpravljali (tudi primerjalno z Mariborom in Nemčijo), kako razvite so kulturne in kreativne industrije v Ljubljani in kakšen je njihov pomen v trajnostno narav- nanem gospodarstvu. Razmišljali so, kateri družbeno-kul- turni projekti in iniciative na ustvarjalen način podpirajo trajnostni in participativni razvoj mesta, in te primere umeščali v prostor Mestne občine Ljubljana. Nakazali so tudi, kako lahko tovrstne dejavnosti pripomorejo k druž- benim inovacijam ob sočasni skrbi za ohranjanje okolja. Blaž Bajič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropolo- gijo FF UL) je tako dekonstruiral koncept ustvarjalnosti v antropologiji in analiziral slovensko kulturno politiko, ki naslavlja ustvarjalni sektor. Jani Kozina in David Bole (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) sta ana- * Saša Poljak Istenič, dr. etnologije, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; sasa.poljak@zrc-sazu.si. Kaj je ustvarjalnost? Jani Kozina iz ZRC SAZU med razmišljanjem o dejavnikih spodbujanja ustvarjalnosti. Foto: Saša Poljak Istenič, Ljubljana, 14. 4. 2016. Udeleženci okrogle mize med razpravo o oblikovanju spodbudnejše politike ustvarjalnosti. Foto: Jani Kozina, Ljubljana, 14. 4. 2016. USTVARJALNA ZELENA LJUBLJANA Posvet o ustvarjalnem vzdržnem razvoju glavnega mesta Glasnik SED 56|3–4 2016 154 Poročila Saša Poljak Istenič lizirala vlogo zelenih prostorskih struktur v razporeditvi ustvarjalnega kapitala Ljubljanske urbane regije, saj je zanjo značilen premik ustvarjalnih ljudi iz mest proti po- deželju. Barbara Bradač Hojnik (Ekonomsko-poslovna fa- kulteta UM) je izpostavila razlike med podjetji iz sektorja kulturnih in kreativnih industrij v Ljubljani in Mariboru. Aidan Cerar (Regionalni center kreativne ekonomije RRA LUR) je prek študij primerov iz različnih evropskih dr- žav razmišljal, kaj lahko ustvarjalnost doprinese k novim družbenim in podjetniškim praksam. Saša Poljak Istenič (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) je s pri- meri kolesarjenja in vrtičkarstva v Ljubljani pokazala na družbene učinke ustvarjalnih zelenih praks, kot so krepi- tev gospodarstva, vključevanje marginalnih skupin, krepi- tev zdravja in povečanje ugleda mesta. Kornelia Ehrlich s Technische Universität Dresden je primerjala tri urbane vrtove v Ljubljani, Leipzigu in Berlinu, da bi pokazala na potenciale trajnostnega urbanega razvoja. Matjaž Uršič (Center za prostorsko sociologijo FDV UL) je analiziral pomen začasne rabe prostora za kreativno urbano rege- neracijo Ljubljane in opozoril na večji pomen družbenih dejavnosti v primerjavi z infrastrukturno namembnostjo takih prostorov. Marko Peterlin (Inštitut za politike pro- stora) je opozoril na potencial skupnostnih praks pri ureja- nju prostora in pozitivne učinke participativnega javnega upravljanja. Eva Matjaž (Poligon) pa je podala pregled razvoja sodelavne kulture v Sloveniji in prek lastnih iz- kušenj prekarne ustvarjalke prikazala izzive in ovire pri opolnomočenju samozaposlenih. Posvet je sklenila okrogla miza Od mapiranja kulturnih in kreativnih industrij do konkretnih dejanj, na kateri so sodelovali Metka Šošterič z Ministrstva za kulturo, Jerneja Batič z Mestne občine Ljubljana, Piera Ravnikar iz Kina Šiška in Adela Bešo iz Društva Asociacija. Sogovorniki so s Sašo Poljak Istenič in občinstvom razpravljali, kako jav- na sredstva, ki so pogosto namenjena zgolj mapiranju sta- nja, preusmeriti v opolnomočenje ustvarjalcev in produ- centov ter tako prispevati k vzdržnemu urbanemu razvoju. Posnetki prispevkov so na ogled na kanalu ZRC SAZU na spletni strani Youtube (https://www.youtube.com/ channel/UCVbNfSD_r7m8cbmxq5bmv2w/videos), na njihovi podlagi pa se pripravljata tematska številka Acte Geographice Slovenice in tematski sklop o ustvarjalnosti v reviji Traditiones. Poročila Mojca Kovačič* Glasbenonarodopisni inštitut in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU sta 4. aprila – torej v me- secu, ko je Ljubljana svoje aktivnosti v sklopu projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 posvetila kakovosti zvočnega okolja – organizirala enodnevni po- svet z naslovom Zvočna ekologija Ljubljane. Dogodek je eden od rezultatov mednarodnega projekta City sonic ecologies: Urban soundscapes of Bern, Ljubljana and Belgrade (Zvočna ekologija mest: Urbane zvočne krajine Berna, Ljubljane in Beograda), ki ga ZRC SAZU v letih 2014–2017 izvaja v sodelovanju z Univerzo v Bernu in Muzikološkim inštitutom SANU iz Beograda, in podok- torskega projekta Akustemologija zvonjenja, ki ga v letih 2014–2017 s finančno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije izvajam avtorica prispevka. Pogosto se ne zavedamo, da so zvoki sestavni del mesta in prav tako pomembni za dojemanje prostora in časa, v katerih živimo in se gibljemo. Ker je zvočnost tudi v raz- iskovalnem prostoru zapostavljena tema in se ji razisko- valci pogosto posvečajo le obrobno, je posvet združil stro- kovnjake in raziskovalce zelo različnih disciplin in ved: antropologije, etnomuzikologije, arheologije in akustike, pridružili pa so se jim tudi strokovnjaki iz podjetij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, ter ulični glasbeniki in ak- tivisti, ki se borijo proti zvočnemu onesnaževanju mesta. Udeležence je uvodoma nagovorila vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana Nataša Jazbinšek Seršen, ki je predstavila dejavnosti, s katerimi si je Lju- bljana prislužila naslov Zelena prestolnica Evrope, in do- godke, ki letos obeležujejo ta naziv. V nadaljevanju sem o zvočnosti spregovorila Mojca Kovačič. Predstavila sem rezultate raziskave o percepciji zvonjenja med prebivalci mesta Ljubljana in mednarodni projekt City sonic ecolo- gies: Sounds of three cities, Ljubljana, Beograd, Bern, v sklopu katerega raziskovalci ZRC SAZU izvajamo števil- ne dejavnosti in raziskave. Poudarila sem predvsem apli- kativne rezultate, kot so zvočne karte treh mest in projekt Zvočna govorilnica, s katero smo (v telefonski govoril- nici) posneli odzive mimoidočih na zvočnost Ljubljane. Janez Križaj iz Društva za ENO glasbo je predstavil svoje * Mojca Kovačič, dr. interkulturnih študijev, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; mojca.kovacic@zrc-sazu.si. ZVOČNA EKOLOGIJA LJUBLJANE Strokovni posvet o kakovosti mestnega zvočnega okolja